Pri pripravi projekta in pred oddajo vloge za sredstva EU morajo udeleženci preveriti, ali spoštujejo naslednja merila in ali jih izpolnjuje tudi njihov projekt: merila za sprejemljivost, upravičenost, izključitev, izbor in dodelitev.

Merila za sprejemljivost

Vloge morajo biti poslane najpozneje do roka za predložitev vlog, navedenega v razpisu. 

Vloge morajo biti berljive in dostopne.

Vloge morajo biti popolne ter vsebovati vse dele in obvezne priloge. Po izteku roka za oddajo se lahko popravijo samo napake pri zapisu, če to zahteva agencija za upravljanje v ustrezno utemeljenih primerih.

Vloge za ukrepe, ki jih upravlja izvajalska agencija, je treba oddati elektronsko prek portala EU za financiranje in javna naročila. Vloge (vključno s prilogami in dokazili) je treba oddati na obrazcih, ki so na voljo v sistemu za oddajo vlog.

Predlogi morajo biti popolni in vsebovati vse zahtevane informacije ter vse potrebne priloge in spremne dokumente:

• prijavni obrazec del A – vsebuje administrativne informacije o udeležencih (prihodnji koordinator, upravičenci in povezani subjekti) in povzetek proračuna za projekt (izpolni se neposredno na spletu,
• prijavni obrazec del B – vsebuje tehnični opis projekta (prenese se iz sistema za oddajo vlog na portalu, nato se izpolni, sestavi in znova naloži) ter
• del C (izpolni se neposredno prek spleta, če je na voljo) in vsebuje dodatne podatke o projektu.

Pri razpisih za nepovratna sredstva nizke vrednosti (60 000 EUR ali manj) so vloge (del B) omejene na 40 strani, 120 strani pri razpisih z nepovratnimi sredstvi visoke vrednosti (4 000 000 EUR) in 70 pri vseh drugih razpisih. Izjema od tega pravila so naslednji ukrepi:  40 strani za „krepitev zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja“ in 70 strani za ukrep „skupni magistrski študij Erasmus Mundus“. Ocenjevalci ne bodo upoštevali morebitnih dodatnih strani.

Vloge za ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije Erasmus+, je treba oddati elektronsko prek prijavnih obrazcev, ki so na voljo na spletišču programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota. 

Merila za upravičenost

Merila za upravičenost se uporabljajo za določitev, ali lahko prijavitelj sodeluje na razpisu za zbiranje predlogov in odda predlog za ukrep. Uporabljajo se za prijavitelje in projekte/aktivnosti, za katere se zahtevajo nepovratna sredstva (npr. profil, število vključenih sodelujočih organizacij, vrsta projekta in/ali aktivnosti, trajanje aktivnosti, profil in/ali število vključenih udeležencev).

Da bi bila upravičenec in projekt upravičena do nepovratnih sredstev, morata izpolniti vsa merila za upravičenost, ki se nanašajo na ukrep, v okviru katerega se oddaja predlog projekta. Če projekt ob prijavi ne izpolnjuje meril za upravičenost, bo zavrnjen, ne da bi bil nadalje ocenjen. Če se v fazi izvajanja ali v fazi končnega poročanja ugotovi, da ta merila niso bila izpolnjena, se lahko aktivnosti štejejo za neupravičene, zaradi česar je treba vrniti nepovratna sredstva EU, ki so bila prvotno dodeljena projektu.

Merila za upravičenost, ki veljajo za posamezne ukrepe, ki se izvajajo na podlagi Vodnika za prijavitelje Erasmus+, so opisana v delu B tega vodnika.

Merila za izključitev

V skladu s členom 137(2) finančne uredbe se pri neposrednem in posrednem upravljanju sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev uporablja za:

• udeležence in prejemnike;
• subjekte, na katerih sposobnost se namerava opreti kandidat ali ponudnik, ali podizvajalce izvajalca;
• vse osebe ali subjekte, ki prejemajo sredstva Unije, če se proračun izvršuje na podlagi člena 62(1), prvi pododstavek, točka (c), in člena 157(4) na podlagi informacij iz uradnega obvestila v skladu s členom 158(7);
• izdajatelje jamstva;
• sponzorje iz člena 26;
• dejanske lastnike in vse povezane subjekte izključenega subjekta, kakor so navedeni v členu 138(6);
• fizične osebe, kakor so navedene v členu 138(5), prvi pododstavek, točke (a) do (c).

To ne posega v člen 157(7) in pravila, določena v sporazumih o prispevkih, kadar se proračun v primeru oseb ali subjektov, ki prejemajo sredstva Unije, izvršuje na podlagi člena 62(1), prvi pododstavek, točka (c).

V skladu s členom 138 finančne uredbe odgovorni odredbodajalec izključi zgoraj navedeno osebo ali zgoraj navedeni subjekt iz sodelovanja v postopkih dodeljevanja v okviru programa Erasmus+ ali iz izvrševanja sredstev Unije, če je navedena oseba ali navedeni subjekt v kateri koli od naslednjih situacij za izključitev:

1. oseba ali subjekt je v stečaju, postopku zaradi insolventnosti ali postopku likvidacije, njegova sredstva upravlja likvidator ali sodišče, ima dogovor z upniki, so njegove poslovne dejavnosti začasno ustavljene ali je v kakršni koli podobni situaciji, ki nastane zaradi podobnega postopka, določenega v pravu Unije ali nacionalnem pravu;
2. s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo je ugotovljeno, da oseba ali subjekt krši svoje obveznosti v zvezi s plačevanjem davkov ali prispevkov za socialno varnost v skladu z veljavnim pravom;
3. s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo je bilo ugotovljeno, da je oseba ali subjekt zagrešil hudo kršitev poklicnih pravil, s tem ko je kršil veljavne zakone ali druge predpise ali etične standarde stroke, ki ji prijavitelj pripada, ali s tem ko je ravnal krivdno ter to ravnanje vpliva na njegovo strokovno verodostojnost in je storjeno naklepno ali iz hude malomarnosti, kar vključuje zlasti kar koli od naslednjega:
   1. zavajanje z namenom goljufije ali iz malomarnosti pri dajanju informacij, ki se zahtevajo zaradi preverjanja neobstoja razlogov za izključitev ali izpolnjevanja meril za upravičenost ali meril za izbor ali pri izvrševanju pravne obveznosti;
   2. sklepanje dogovorov z drugimi osebami ali subjekti z namenom izkrivljanja konkurence;
   3. kršenje pravic intelektualne lastnine;
   4. neupravičeno vplivanje ali poskus neupravičenega vplivanja na postopek odločanja za pridobivanje sredstev Unije z izkoriščanjem nasprotja interesov, ki vključuje katere koli finančne udeležence ali druge osebe iz člena 61(1) finančne uredbe, s pomočjo napačnega prikazovanja;
   5. poskus pridobitve zaupnih informacij, zaradi katerih bi lahko imel neupravičeno prednost v postopku dodeljevanja;
   6. spodbujanje k diskriminaciji, sovraštvu ali nasilju, ki se nanaša na skupino oseb ali pripadnika skupine, ali podobne dejavnosti, ki so v nasprotju z vrednotami, na katerih temelji Unija in so zapisane v členu 2 PEU, kadar takšna kršitev vpliva na integriteto osebe ali subjekta, kar negativno vpliva ali bi lahko konkretno vplivalo na izvajanje pravne obveznosti;
4. s pravnomočno sodbo je bilo ugotovljeno, da je prijavitelj kriv česar koli od naslednjega:
   1. goljufije v smislu člena 3 Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta¹ in člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. julija 1995² ;
   2. korupcije, kot je opredeljena v členu 4(2) Direktive (EU) 2017/1371, ali aktivne korupcije v smislu člena 3 Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. maja 1997³ , ali ravnanja iz člena 2(1) Okvirnega sklepa Sveta 2003/568/PNZ⁴ , ali korupcije, kot je opredeljena v drugih veljavnih predpisih;
   3. ravnanja v povezavi s hudodelsko združbo, kot je navedeno v členu 2 Okvirnega sklepa Sveta 2008/841/PNZ⁵ ;
   4. pranja denarja ali financiranja terorizma v smislu člena 1(3), (4) in (5) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta⁶ ;
   5. terorističnih kaznivih dejanj oziroma kaznivih dejanj, povezanih s terorističnimi dejavnostmi, kot so opredeljena v členih 3 do 12 Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta⁷ , ali spodbujanja k storitvi takšnih kaznivih dejanj, pomoči ali podpore pri tem ali poskusa storitve takšnih kaznivih dejanj, kot je navedeno v členu 14 navedene direktive;
   6. vpletenosti v delo otrok ali drugih kaznivih dejanj v zvezi s trgovino z ljudmi, kot so navedenav členu 2 Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta⁸ ;
5. oseba ali subjekt je zelo pomanjkljivo izpolnjeval glavne naloge pri izvrševanju pravne obveznosti, ki se financira iz proračuna, kar je:
   1. privedlo do predčasnega preklica pravne obveznosti;
   2. privedlo do uporabe pavšalnih odškodnin ali drugih pogodbenih kazni ali
   3. ugotovil odredbodajalec, OLAF, Evropsko javno tožilstvo (EJT) ali Računsko sodišče na podlagi pregledov, revizij ali preiskav;
6. je bilo s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da je oseba ali subjekt storil nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95⁹ ;
7. je bilo s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da je oseba ali subjekt ustanovil subjekt v drugi jurisdikciji z namenom, da bi se izognil davčnim, socialnim in drugim pravnim obveznostim v jurisdikciji, v kateri ima statutarni sedež, osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto;
8. je bilo s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da je bil subjekt ustanovljen z namenom iz točke (g);
9. subjekt ali oseba se je namerno in brez ustrezne utemeljitve upirala preiskavi, preverjanju ali reviziji, ki jo izvede odredbodajalec ali njegov predstavnik ali revizor, OLAF, EJT ali Računsko sodišče. Šteje se, da se oseba ali subjekt upira preiskavi, preverjanju ali reviziji, kadar izvaja dejanja, katerih cilj ali učinek je preprečevanje, oviranje ali odložitev izvajanja katere koli dejavnosti, potrebne za izvedbo preiskave, preverjanja ali revizije. Med takšna dejanja šteje zlasti to, da zavrne potrebni dostop do svojih prostorov ali katerih koli drugih prostorov, ki se uporabljajo za poslovne namene, prikriva informacije, zavrača razkritje informacij ali predloži napačne informacije.

Če v primerih iz točk (c) do (i) zgoraj ni nobene pravnomočne sodbe ali, kadar je ustrezno, pravnomočne upravne odločbe, odgovorni odredbodajalec izključi osebo ali subjekt na podlagi predhodne pravne opredelitve ravnanja iz navedenih točk, ob upoštevanju ugotovljenih dejstev ali drugih ugotovitev iz priporočila posebne komisije iz člena 143 finančne uredbe. 

Zgoraj navedena dejstva in ugotovitve vključujejo zlasti: 

1. dejstva, ugotovljena pri revizijah ali preiskavah, ki jih opravi EJT – za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939 –, Računsko sodišče, OLAF ali notranji revizor, ali pri katerem koli drugem preverjanju, reviziji ali kontroli, opravljeni pod odgovornostjo odredbodajalca;
2. nepravnomočne upravne odločbe, ki lahko vključujejo disciplinske ukrepe, ki jih sprejme pristojni nadzorni organ, odgovoren za to, da preveri, ali se uporabljajo standardi poklicne etike;
3. dejstva iz odločitev oseb in subjektov, ki izvršujejo sredstva Unije na podlagi člena 62(1), prvi pododstavek, točka (c);
4. sklep Komisije v zvezi s kršitvijo konkurenčnega prava Unije ali sklepe nacionalnega pristojnega organa v zvezi s kršitvijo konkurenčnega prava Unije ali nacionalnega konkurenčnega prava;

Odgovorni odredbodajalec osebo ali subjekt iz člena 135(2) finančne uredbe izključi, kadar:

1. je fizična ali pravna oseba, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa prijavitelja iz člena 137(2) finančne uredbe (glej tudi zgoraj) ali ki ima pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi z navedenim prijaviteljem, v eni ali več situacijah iz točk (c) do (i) zgoraj;
2. je fizična ali pravna oseba, ki prevzame neomejeno odgovornost za dolgove prijavitelja iz člena 137(2), v eni ali več situacijah iz točke (a) ali (b) zgoraj;
3. je fizična oseba, ki je nujna za dodelitev ali izvršitev pravne obveznosti, v eni ali več situacijah iz točk (c) do (i) zgoraj.

V primerih iz člena 138(3) lahko odgovorni odredbodajalec brez priporočila posebne komisije iz člena 143 finančne uredbe začasno izključi osebo ali subjekt, kadar bi njegova udeležba v postopku dodeljevanja ali njegova izbira za izvrševanje sredstev Unije pomenila resno in neposredno grožnjo za finančne interese Unije. Odgovorni odredbodajalec se v takšnih primerih nemudoma obrne na posebno komisijo iz člena 145 finančne uredbe in končno odločitev sprejme najpozneje 14 dni po prejetju priporočila posebne komisije.

Kadar je ustrezno, odgovorni odredbodajalec ob upoštevanju priporočila posebne komisije iz člena 145 ne izključi osebe ali subjekta iz člena 137(2) iz udeležbe v postopku dodeljevanja ali izbire za izvrševanje sredstev Unije, kadar:

1. je oseba ali subjekt sprejel popravne ukrepe, določene v členu 138(10) finančne uredbe, v zadostni meri, da dokaže svojo zanesljivost. Ta točka se ne uporablja v primeru iz člena 138(1), točka (d);
2. če je to za omejeno obdobje do sprejetja popravnih ukrepov, določenih v členu 138(7) finančne uredbe, nujno za zagotovitev neprekinjenega dela;
3. če bi bila takšna izključitev nesorazmerna glede na merila iz člena 138(3) finančne uredbe.

Če ukrep izvaja prijavitelj, ki ima povezane subjekte, morajo ti izpolnjevati enaka merila za izključitev kot glavni prijavitelj.

Odgovorni odredbodajalec iz postopka dodeljevanja zavrne prijavitelja, ki:

1. je v situaciji za izključitev, ugotovljeni v skladu s členom 138;
2. je zavajal pri dajanju informacij, ki se zahtevajo kot pogoj za sodelovanje v postopku, ali pa teh informacij ni predložil;
3. je predhodno sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi s postopkom dodeljevanja, če to pomeni kršitev načela enakega obravnavanja, vključno z izkrivljanjem konkurence, ki ga ni mogoče odpraviti drugače.

Nacionalna agencija ali Izvajalska agencija lahko na svojem spletišču objavi naslednje informacije, povezane z izključitvijo in, kadar je ustrezno, denarno kaznijo v primerih iz točk (c) do (i) odstavka 1 zgoraj:

1. ime zadevne osebe ali subjekta;
2. situacijo za izključitev;
3. trajanje izključitve in/ali znesek denarne kazni.

Ta merila za izključitev veljajo za prijavitelje v okviru vseh ukrepov programa Erasmus+. V skladu s členom 199(1), točka (b), finančne uredbe mora vloga za nepovratna sredstva vsebovati častno izjavo prijavitelja v skladu s členom 139(1) finančne uredbe (Izjava in dokazila o neobstoju situacije za izključitev) ter o izpolnjevanju meril za upravičenost (glej zgoraj) in meril za izbor (glej spodaj). V primeru predlogov, predloženih v imenu konzorcija, zgoraj opisana merila za izključitev veljajo za vse sodelujoče člane, vključene v projekt.

V skladu s členom 137(4) in členom 140 finančne uredbe se lahko prejemniku sredstev EU, s katerim je bila sklenjena pravna obveznost in ki je v situaciji za izključitev iz člena 138(1), točke (c) do (i), naložijo denarne kazni.

Poleg tega Komisija meni, da so ali bi lahko bili pri izvajanju ukrepov, zajetih v vodniku za prijavitelje, naslednji subjekti v navzkrižju interesov in torej niso ali ne bi mogli biti upravičeni do sodelovanja:

• nacionalni organi, pristojni za nadzor nad nacionalnimi agencijami in izvajanjem programa Erasmus+ v svoji državi, ne morejo oddati vloge za noben ukrep, ki ga upravljajo nacionalne agencije v kateri koli državi, ali sodelovati v njem, lahko pa se prijavijo za sodelovanje (kot prijavitelji ali partnerji) pri ukrepih, ki jih upravlja Izvajalska agencija ali GD EAC, razen če to ni izrecno izključeno za zadevni ukrep (kot je navedeno v delu B tega vodnika);
• nacionalne agencije (edina aktivnost pravnega subjekta) ali oddelki pravnih subjektov v nacionalnih agencijah, ki se ukvarjajo z aktivnostmi zunaj pristojnosti nacionalnih agencij, ne morejo oddati vloge za noben ukrep, ki se izvaja na podlagi tega vodnika, ali sodelovati v njem;
• strukture in mreže, ki so opredeljene ali imenovane v programu Erasmus+ ali katerem koli letnem programu dela, ki ga Komisija sprejme za izvajanje programa Erasmus+, kot izrecne prejemnice finančnega prispevka Komisije v okviru izvajanja programa Erasmus+, ki jih gosti pravni subjekt, ki gosti tudi nacionalno agencijo, ne morejo oddati vloge za noben ukrep, ki ga upravljajo nacionalne agencije programa Erasmus+ v kateri koli državi, ali sodelovati v njem, lahko pa se prijavijo za sodelovanje (kot prijavitelji ali partnerji) v ukrepih, ki jih upravlja Izvajalska agencija ali GD EAC, razen če to ni izrecno izključeno za zadevni ukrep (kot je navedeno v delu B tega vodnika); pred dodelitvijo nepovratnih sredstev ali naročila morajo dokazati, da niso v navzkrižju interesov, ker so sprejele previdnostne ukrepe ali ker njihova notranja organizacija predvideva jasno ločevanje interesov. Poleg tega je treba opredeliti stroške in prihodke posameznih ukrepov ali aktivnosti, za katere se dodelijo sredstva EU. Sklep o priznanju, da obstaja zadostno zagotovilo, da niso v dejanskem navzkrižju interesov, v okviru lastne pristojnosti in odgovornosti sprejme Izvajalska agencija ali GD EAC, pri katerem so se prijavile;
• pravni subjekti, ki gostijo nacionalne agencije programa Erasmus+, vendar se ukvarjajo z drugimi aktivnostmi v okviru pristojnosti v skladu s programom Erasmus+ ali zunaj teh pristojnosti, ter subjekti, ki so povezani s temi pravnimi subjekti, ne morejo oddati vloge za noben ukrep, ki ga upravljajo nacionalne agencije v kateri koli državi, ali sodelovati v njem, lahko pa se načeloma prijavijo za sodelovanje v ukrepih, ki jih upravlja Izvajalska agencija ali GD EAC, razen če to ni izrecno izključeno za zadevni ukrep (kot je navedeno v delu B tega vodnika). Vendar morajo pred dodelitvijo nepovratnih sredstev ali naročila dokazati, da niso v navzkrižju interesov, ker so sprejeli previdnostne ukrepe ali ker njihova notranja organizacija predvideva jasno ločevanje interesov (npr. minimalno ločevanje računov, ločevanje področij poročanja in odločanja, ukrepi za preprečevanje dostopa do zaupnih informacij). Poleg tega je treba opredeliti stroške in prihodke posameznih ukrepov ali aktivnosti, za katere se dodelijo sredstva EU. Sklep o priznanju, da obstaja zadostno zagotovilo, da niso v dejanskem navzkrižju interesov, v okviru lastne pristojnosti in odgovornosti sprejme institucija, pri kateri so se prijavili.

Omejevalni ukrepi EU

Za nekatere subjekte (npr. subjekte, za katere veljajo omejevalni ukrepi EU v skladu s členom 29 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in členom 215 Pogodbe o delovanju EU (PDEU)¹⁰ ) se uporabljajo posebna pravila. Taki subjekti niso upravičeni do sodelovanja v nobeni vlogi, niti kot upravičenci, povezani subjekti, pridruženi partnerji, podizvajalci ali prejemniki finančne podpore tretjim osebam (če obstajajo). 

Z merili za izbor nacionalna ali izvajalska agencija na podlagi informacij, zahtevanih v prijavnem obrazcu, oceni finančno in operativno zmogljivost prijavitelja za izvedbo predlaganega projekta. Ne glede na zahtevani znesek nepovratnih sredstev lahko zadevna agencija od prijavitelja zahteva predložitev dodatnih dokumentov in informacij v skladu s spodaj navedenimi določbami.

Finančna zmogljivost

Finančna zmogljivost pomeni, da ima prijavitelj stalna in zadostna finančna sredstva za izvajanje svoje aktivnosti v celotnem obdobju, za katero se dodelijo nepovratna sredstva, ter prispevanje k njihovemu financiranju.

Običajno se preverjanje finančne zmogljivosti opravi za vse koordinatorje (vključno z edinimi upravičenci projekta), razen za:

• fizične osebe, ki prejemajo podporo za izobraževanje;
• javne organe, vključno z organizacijami držav članic¹¹ ;
• mednarodne organizacije;
• osebe ali subjekte, ki vlagajo vlogo za subvencionirane obrestne mere in subvencionirane provizije za jamstvo, kadar je namen teh subvencij krepitev finančne sposobnosti upravičenca ali ustvarjanje prihodka.
• javne pravne subjekte, institucije in organizacije na področju izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa, ki so v zadnjih dveh letih več kot 50 % svojega letnega prihodka prejeli iz javnih virov¹² ;
• mednarodne organizacije;
• če zahtevani znesek nepovratnih sredstev za projekt ni višji od 60 000 EUR.

Preverjanje se lahko po potrebi opravi tudi za povezane subjekte.

V primeru vlog za nepovratna sredstva EU, ki ne presegajo 60 000 EUR in jih oddajo druge vrste subjektov, ki niso navedene zgoraj, morajo prijavitelji predložiti častno izjavo, s katero potrjujejo zadostno finančno zmogljivost za izvedbo projekta. Ta častna izjava je poseben razdelek prijavnega obrazca. Zadevna agencija lahko od prijavitelja zahteva predložitev dodatnih dokumentov in informacij.

V primeru vlog za nepovratna sredstva EU, ki presegajo 60 000 EUR in jih oddajo druge vrste subjektov, ki niso navedene zgoraj, mora prijavitelj poleg častne izjave na portal EU za financiranje in javna naročila (Register udeležencev – zavihek „Financial capacity“ (Finančna zmogljivost))/v sistem za registracijo organizacij naložiti tudi naslednje dokumente:

• izkaz poslovnega izida koordinatorja;
• bilanco stanja, ter
• na zahtevo druge dokumente.

Za več informacij v zvezi z ukrepi, ki jih upravlja Izvajalska agencija, glej „Pravila za potrjevanje pravnih subjektov, imenovanje pooblaščenih zastopnikov pravnih subjektov in oceno finančne sposobnosti“ na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/docs/2021-2027/common/guidance/rules-lev-lear-fca_sl.pdf

Kadar vloga zadeva nepovratna sredstva za ukrep, namenjena za projekt, za katerega znesek presega 750 000 EUR, se lahko poleg zgoraj navedenega zahteva revizijsko poročilo, kadar je na voljo, ki ga pripravi pooblaščeni zunanji revizor, vedno pa v primerih, kadar se obvezna revizija zahteva na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, potrjuje pa zaključne račune za največ zadnja tri proračunska leta, ki so na voljo. V vseh drugih primerih mora prijavitelj predložiti izjavo, ki jo podpiše njegov pooblaščeni predstavnik in potrjuje veljavnost njegovih zaključnih računov za največ zadnja tri proračunska leta, ki so na voljo.

Pri subjektih, ki ne morejo predložiti zgoraj navedenih dokumentov, ker so bili na novo ustanovljeni, lahko te dokumente nadomesti ocena finančnih podatkov/finančna izjava ali izjava o zavarovanju, ki navaja finančna tveganja prijavitelja.

Koordinator mora te dokumente naložiti na portal EU za financiranje in javna naročila (Register udeležencev – zavihek „Financial capacity“ (Finančna zmogljivost))/v sistem za registracijo organizacij samo, če z njim prek registra udeležencev stopijo v stik osrednje službe EU za potrjevanje ali pristojne nacionalne agencije in prijavitelja pozovejo, naj predloži potrebna dokazila. V primeru neposredno upravljanih ukrepov s strani izvajalske agencije bo ta zahteva poslana prek sistema za sporočanje, ki je del zadevnega sistema.

Če je predlog predložen v imenu konzorcija partnerjev in če nacionalna agencija ali Izvajalska agencija dvomi o finančni zmogljivosti konzorcija, bi morala opraviti oceno tveganja, na podlagi katere lahko od vseh sodelujočih organizacij v konzorciju zahteva enake dokumente, kot so navedeni zgoraj. To velja ne glede na odobreni znesek.

Če nacionalna ali Izvajalska agencija po analizi teh dokumentov sklene, da je zahtevana finančna zmogljivost šibka, lahko:

• zahteva dodatne informacije;
• zahteva okrepljeno ureditev finančne odgovornosti, tj. solidarno odgovornost za vse soupravičence ali solidarno odgovornost povezanih subjektov;
• odloči, da se predhodno financiranje izplača v obrokih;
• odloči, da se predhodno financiranje (ali več predhodnih financiranj) krije z bančnim jamstvom, ali
• odloči, da predhodnega financiranja ne odobri.

Če se finančna zmogljivost šteje za nezadostno, se ustrezni predlog zavrne.

Operativna zmogljivost

Operativna zmogljivost pomeni, da ima prijavitelji strokovne kompetence in kvalifikacije, potrebne za izvedbo predlaganega projekta, na primer ustrezne vire v smislu usposobljenega osebja, specifične kvalifikacije, strokovne izkušnje in reference z zadevnega področja, materiale in opremo. Ocena operativne zmogljivosti se lahko razširi tudi na partnerstvo kot celoto, saj je kakovost izvajanja odvisna od zmogljivosti vseh partnerskih organizacij. Odgovorni odredbodajalec lahko glede na oceno tveganja opusti dolžnost preverjanja poslovne sposobnosti javnih organov, organizacij držav članic ali mednarodnih organizacij. 

Za vloge, oddane pri nacionalnih agencijah:

Prijavitelji bodo morali svojo operativno zmogljivost dokazati z informacijami, ki jih predložijo v prijavnem obrazcu, kot so: 

• splošna predstavitev organizacij/-e,
• splošni profil (kvalifikacije in izkušnje) osebja, odgovornega za vodenje in izvajanje projekta,
• opis sestave konzorcija (po potrebi).

Poleg tega morajo prijavitelji predložiti častno izjavo, s katero potrjujejo zadostno operativno zmogljivost za izvedbo projekta. 

Če nepovratna sredstva presegajo 60 000 EUR, morajo prijavitelji skupaj z vlogo predložiti:

• seznam ustreznih publikacij sodelujočih organizacij¹³ ,
• izčrpen seznam prejšnjih in tekočih projektov in aktivnosti, opravljenih in povezanih s področjem politike ali z ukrepom. 

V primeru dvoma¹⁴ , lahko nacionalna agencija za oceno operativne zmogljivosti in zmožnosti za njeno pridobitev uporabi tudi druge vire informacij, kot so ugotovitve prejšnjih revizij, povratne informacije (tudi od drugih nacionalnih agencij) vodstva prejšnjih ali sedanjih projektov, poročila o nadzornih obiskih ali informacije s spletišča organizacije ali profilov družbenih medijev. Nacionalna agencija lahko zahteva tudi dodatna dokazila in informacije, da preveri informacije iz prijave (npr. življenjepise ključnih oseb, vključenih v projekt, da dokažejo njihove ustrezne strokovne izkušnje).

Nacionalna agencija lahko zahteva in oceni podobne informacije o partnerskih organizacijah.

Poleg tega morajo imeti prijavitelji za akreditacijo na področju izobraževanja odraslih, poklicnega izobraževanja in usposabljanja, splošnega šolskega izobraževanja in mladine najmanj dve leti izkušenj z izvajanjem aktivnosti, na podlagi katerih so upravičeni do prijave za akreditacijo. Izkušnje, pridobljene pred združitvijo ali podobnimi strukturnimi spremembami javnih subjektov (npr. šol ali izobraževalnih centrov), se bodo upoštevale kot ustrezne izkušnje.

Koordinatorji konzorcijev za mobilnosti morajo biti sposobni koordinirati konzorcij v skladu s predlaganim načrtom Erasmus, namenom konzorcija, načrtovano dodelitvijo nalog in standardi kakovosti Erasmus (predstavljenimi na evropskem spletišču: https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/sites/erasmusplus2/files/eac-a02-2020-quality-standards.pdf).

Zgoraj navedeni pogoji se bodo preverjali na podlagi prijave (vključno z informacijami o preteklem sodelovanju prijavitelja v programu Erasmus+ za obdobje 2014–2020 in 2021–2027) in dokumentov, predloženih v sistemu za registracijo organizacij. Prijavitelji, ki ne izpolnijo informacij, zahtevanih v prijavnem obrazcu, ali ne predložijo pravočasno dodatnih informacij, ki jih zahteva nacionalna agencija, so lahko zavrnjeni.

Če se operativna zmogljivost šteje za nezadostno, se vloga zavrne.

Za vloge, oddane pri Izvajalski agenciji: 

Operativna zmogljivost bo ocenjena vzporedno z merilom za dodelitev „Kakovost“ na podlagi usposobljenosti in izkušenj prijaviteljev in njihovih projektnih skupin, vključno z operativnimi viri (človeškimi, tehničnimi in drugimi).

Za prijavitelje se šteje, da imajo zadostno operativno zmogljivost, če so izpolnjene zahteve glede poslovne sposobnosti, določene v obstoječem razpisu za zbiranje predlogov.

Prijavitelji bodo morali svojo zmogljivost dokazati z naslednjimi informacijami v prijavnem obrazcu (del B):

• splošnimi profili (kvalifikacije in izkušnje) osebja, odgovornega za vodenje in izvajanje projekta;
• opisom sestave konzorcija;
• seznamom projektov, ki jih je financirala EU, v zadnjih štirih letih.

Nacionalna agencija ali Izvajalska agencija lahko zahteva dodatna dokazila, da preveri informacije iz vloge.

Merila za dodelitev

Merila za dodelitev omogočajo nacionalni ali Izvajalski agenciji, da:

• oceni kakovost vloženih predlogov projektov/akreditacij glede na cilje in prednostne naloge, določene v okviru ključnih ukrepov programa Erasmus+, ter pričakovane rezultate;
• dodeli nepovratna sredstva/akreditacije projektom, ki kar najbolj povečajo splošno učinkovitost financiranja Unije;
• oceni vloge za nepovratna sredstva/akreditacijo.

Predlogi, ki presežejo posamezne pragove in skupni prag kakovosti, se bodo proučili za financiranje, in sicer v mejah razpoložljivih proračunskih sredstev razpisa. Preostali predlogi bodo uvrščeni na rezervni seznam ali razglašeni za neuspešne.

Merila za dodelitev, ki veljajo za posamezne ukrepe, ki se izvajajo na podlagi Vodnika za prijavitelje Erasmus+, so opisana v delu B tega vodnika.

Footnote

1. Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29). ↩ back
2. UL C 316, 27.11.1995, str. 48. ↩ back
3. UL C 195, 25.6.1997, str. 1. ↩ back
4. Okvirni sklep Sveta 2003/568/PNZ z dne 22. julija 2003 o boju proti korupciji v zasebnem sektorju (UL L 192, 31.7.2003, str. 54). ↩ back
5. Okvirni Sklep Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu (UL L 300, 11.11.2008, str. 42). ↩ back
6. Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73). ↩ back
7. Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73). ↩ back
8. Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (UL L 101, 15.4.2011, str. 1). ↩ back
9. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1). ↩ back
10. Upoštevati je treba, da Uradni list EU vsebuje uradni seznam, v primeru spora pa njegova vsebina prevlada nad vsebino  Zemljevida sankcij EU  (https://www.sanctionsmap.eu). ↩ back
11. Vključno s  šolami, terciarnimi izobraževalnimi institucijami in organizacijami na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ki so v zadnjih dveh letih več kot 50 % svojega letnega prihodka prejele iz javnih virov ter za katere se šteje, da imajo potrebno finančno, strokovno in upravno zmogljivost za izvajanje aktivnosti v okviru programa. ↩ back
12. Člen 21(3) Uredbe (EU) 2021/817 o programu Erasmus; nepovratna sredstva za nacionalne, evropske ali druge projekte se ne štejejo za javna sredstva za namene preverjanja finančne zmogljivosti. ↩ back
13. Ta zahteva se uporablja samo, če so sodelujoče organizacije pripravile publikacije, pomembne za področje politike ali posebni ukrep. ↩ back
14. To velja za vsak znesek nepovratnih sredstev. ↩ back