Pri pripravi projekta in pred oddajo vloge za sredstva EU morajo udeleženci preveriti, ali spoštujejo naslednja merila in ali jih izpolnjuje tudi njihov projekt: merila za sprejemljivost, upravičenost, izključitev, izbor in dodelitev.

Merila za sprejemljivost

Vloge morajo biti poslane najpozneje do roka za predložitev vlog, navedenega v razpisu.

Vloge morajo biti berljive in dostopne.

Vloge morajo biti popolne ter vsebovati vse dele in obvezne priloge. Po izteku roka za oddajo se lahko popravijo samo napake pri zapisu, če to zahteva agencija za upravljanje v ustrezno utemeljenih primerih.

Vloge za ukrepe, ki jih upravlja Izvajalska agencija, je treba oddati elektronsko prek elektronskega sistema za oddajo vlog na portalu za financiranje in javne razpise: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/home. Vloge (vključno s prilogami in dokazili) je treba oddati na obrazcih, ki so na voljo v sistemu za oddajo vlog.

Predlogi morajo biti popolni in vsebovati vse zahtevane informacije ter vse potrebne priloge in spremne dokumente:

• obrazec za vlogo del A – vsebuje administrativne informacije o udeležencih (prihodnji koordinator, upravičenci in povezani subjekti) in povzetek proračuna za projekt (izpolni se neposredno na spletu;
• obrazec za vlogo del B – vsebuje tehnični opis projekta (prenese se iz sistema za oddajo vlog na portalu, nato se izpolni, sestavi in znova naloži);
• del C (izpolni se neposredno prek spleta, če je na voljo) in vsebuje dodatne podatke o projektu.

Pri razpisih za nepovratna sredstva nizke vrednosti (60 000 EUR ali manj) so vloge (del B) omejene na 40 strani, 120 strani pri razpisih z nepovratnimi sredstvi visoke vrednosti (4 000 000 EUR) in 70 pri vseh drugih razpisih. Ocenjevalci ne bodo upoštevali morebitnih dodatnih strani.

Vloge za ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije programa Erasmus+, je treba oddati elektronsko z uporabo obrazcev, ki so na voljo na spletišču Erasmus+ in spletiščih nacionalnih agencij programa Erasmus+.

Merila za upravičenost

Merila za upravičenost se uporabljajo za določitev, ali lahko prijavitelj sodeluje na razpisu za zbiranje predlogov in odda predlog za ukrep. Uporabljajo se za prijavitelje in projekte/aktivnosti, za katere se zahtevajo nepovratna sredstva (npr. profil in/ali število vključenih sodelujočih organizacij, vrsta projekta in/ali aktivnosti, obdobje izvajanja, profil in/ali število vključenih udeležencev).

Da bi bila upravičenec in projekt upravičena do nepovratnih sredstev, morata izpolniti vsa merila za upravičenost, ki se nanašajo na ukrep, v okviru katerega se oddaja predlog projekta. Če projekt ob prijavi ne izpolnjuje meril za upravičenost, bo zavrnjen, ne da bi bil nadalje ocenjen. Če se v fazi izvajanja ali v fazi končnega poročanja ugotovi, da ta merila niso bila izpolnjena, se lahko aktivnosti štejejo za neupravičene, zaradi česar je treba vrniti nepovratna sredstva EU, ki so bila prvotno dodeljena projektu.

Merila za upravičenost, ki veljajo za posamezne ukrepe, ki se izvajajo na podlagi Vodnika za prijavitelje Erasmus+, so opisana v delu B tega vodnika.

Merila za izključitev

V skladu s členi 136–141 finančne uredbe bo prijavitelj izključen iz sodelovanja na razpisih za zbiranje predlogov v okviru programa Erasmus+, če se ugotovi, da je v kateri koli od naslednjih situacij za izključitev:

1. prijavitelj je v stečaju, postopku zaradi insolventnosti ali postopku likvidacije, njegova sredstva upravlja upravitelj ali sodišče, ima dogovor z upniki, njegove poslovne dejavnosti začasno ustavljene ali je v kakršni koli podobni situaciji, ki je nastala zaradi podobnega postopka, določenega v pravu Unije ali nacionalnem pravu;
2. s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo je ugotovljeno, da prijavitelj krši svoje obveznosti v zvezi s plačevanjem davkov ali prispevkov za socialno varnost v skladu z veljavnim pravom;
3. s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo je bilo ugotovljeno, da je prijavitelj zagrešil hudo kršitev poklicnih pravil, s tem da je kršil veljavne zakone ali druge predpise ali etične standarde stroke, ki ji pripada, ali s tem, da je ravnal krivdno ter to ravnanje vpliva na njegovo strokovno verodostojnost in je bilo storjeno naklepno ali iz hude malomarnosti, kar vključuje zlasti kar koli od naslednjega:
   1. zavajanje z namenom goljufije ali iz malomarnosti pri dajanju informacij, ki se zahtevajo zaradi preverjanja odsotnosti razlogov za izključitev ali izpolnjevanja meril za upravičenost ali pogojev za sodelovanje ali pri izvajanju naročila ali sporazuma;
   2. sklepanje dogovorov z drugimi osebami ali subjekti z namenom izkrivljanja konkurence;
   3. kršenje pravic intelektualne lastnine;
   4. poskus vplivanja na postopek odločanja odgovornega odredbodajalca med postopkom dodeljevanja;
   5. poskus pridobitve zaupnih informacij, zaradi katerih bi lahko imel neupravičeno prednost v postopku dodeljevanja;
4. s pravnomočno sodbo je bilo ugotovljeno, da je prijavitelj kriv česar koli od naslednjega:
   1. goljufije v smislu člena 3 Direktive (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta¹  in člena 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. julija 1995² ;
   2. korupcije, kot je opredeljena v členu 4(2) Direktive (EU) 2017/1371, ali aktivne korupcije v smislu člena 3 Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije, pripravljene na podlagi Akta Sveta z dne 26. maja 1997³ , ali ravnanja iz člena 2(1) Okvirnega sklepa Sveta  2003/568/PNZ⁴ , ali korupcije, kot je opredeljena v drugih veljavnih predpisih;
   3. ravnanja v povezavi s hudodelsko združbo, kot je navedeno v členu 2 Okvirnega sklepa Sveta  2008/841/PNZ⁵ ;
   4. pranja denarja ali financiranja terorizma v smislu člena 1(3), (4) in (5) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta⁶ ;
   5. terorističnih kaznivih dejanj ali kaznivih dejanj, povezanih s terorističnimi dejavnostmi, ter spodbujanja k storitvi takih kaznivih dejanj, pomoči ali podpore pri tem ali poskusa storitve takih kaznivih dejanj, kot so opredeljena v členih 3 in 14 ter naslovu III Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu;
   6. vpletenosti v delo otrok ali drugih kaznivih dejanj v zvezi s trgovino z ljudmi, kot so navedena v členu 2 Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta⁷ ;
5. prijavitelj je zelo pomanjkljivo izpolnjeval glavne naloge pri izvrševanju pogodbe ali sporazuma, ki se financira iz proračuna, kar je:
   1. privedlo do predčasne prekinitve;
   2. privedlo do uporabe pavšalnih odškodnin ali drugih pogodbenih kazni;
   3. ugotovil odredbodajalec, OLAF, Evropsko javno tožilstvo (EJT) ali Računsko sodišče na podlagi pregledov, revizij ali preiskav;
6. je bilo s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da je prijavitelj storil nepravilnost v smislu člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št.  2988/95⁸ ;
7. je bilo s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da je prijavitelj ustanovil subjekt v drugi jurisdikciji z namenom, da bi se izognil davčnim, socialnim in drugim pravnim obveznostim v jurisdikciji, v kateri ima statutarni sedež, osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto;
8. je bilo s pravnomočno sodbo ali pravnomočno upravno odločbo ugotovljeno, da je bil subjekt ustanovljen z namenom iz točke (g);
9. če ni nobene pravnomočne sodbe, ali kadar je ustrezno, pravnomočne upravne odločbe in je prijavitelj v eni od situacij iz točk (c) (d), (f), (g) in (h) zgoraj zlasti zaradi:
   1. dejstev, ugotovljenih pri revizijah ali preiskavah, ki jih opravi EJT – za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939 –, Računsko sodišče, OLAF ali notranji revizor, ali pri katerem koli drugem preverjanju, reviziji ali kontroli, opravljeni pod odgovornostjo odredbodajalca;
   2. nepravnomočnih upravnih odločb, ki lahko vključujejo disciplinske ukrepe, ki jih sprejme pristojni nadzorni organ, odgovoren za to, da preveri, ali se uporabljajo standardi poklicne etike;
   3. dejstev iz odločitev oseb in subjektov, ki izvršujejo sredstva Unije v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 62(1);
   4. informacij, posredovanih v skladu s točko (d) člena 142(2) finančne uredbe EU s strani subjektov, ki izvršujejo sredstva Unije na podlagi točke (b) prvega pododstavka člena 62(1) finančne uredbe EU;
   5. sklepa Komisije v zvezi s kršitvijo konkurenčnega prava Unije ali sklepov nacionalnega pristojnega organa v zvezi s kršitvijo konkurenčnega prava Unije ali nacionalnega konkurenčnega prava;
   6. velja, da je bila kakor koli obveščena, da zoper njo teče preiskava, ki jo vodi Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF): bodisi ker ji je urad OLAF omogočil, da poda pripombe v zvezi z dejstvi, ki se nanašajo nanjo, bodisi ker je urad OLAF v zvezi z njo izvedel preglede na kraju samem v okviru preiskave, bodisi ker je bila obveščena o odprtju ali zaprtju preiskave ali o kakršni koli okoliščini, povezani s preiskavo urada OLAF v zvezi z njo;
10. prijavitelj iz člena 135(2), kadar:
    1. je fizična ali pravna oseba, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa prijavitelja iz člena 135(2) ali ki ima pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor v zvezi z navedenim prijaviteljem, v eni ali več situacijah iz točk (c) do (h) zgoraj;
    2. je fizična ali pravna oseba, ki prevzame neomejeno odgovornost za dolgove prijavitelja iz člena 135(2), v eni ali več situacijah iz točke (a) ali (b) zgoraj;
    3. je fizična oseba, ki je nujna za dodelitev ali izvršitev pravne obveznosti, v eni ali več situacijah iz točk (c) do (h) zgoraj.

Če je prijavitelj v kateri koli od situacij za izključitev, navedenih zgoraj, mora navesti ukrepe, ki jih je sprejel za odpravo situacije za izključitev, s čimer dokaže svojo zanesljivost. Ukrepi lahko na primer vključujejo tehnične, organizacijske in kadrovske ukrepe za preprečitev nadaljnjih ponovitev, nadomestilo za škodo ali plačilo glob. To ne velja za situacije iz točke (d) tega poglavja.

V primerih iz točk (c) do (h) in če ni nobene pravnomočne sodbe, ali kadar je ustrezno, pravnomočne upravne odločbe, lahko nacionalna agencija ali Izvajalska agencija prijavitelja začasno izključi iz sodelovanja na razpisu za zbiranje predlogov.

Če ukrep izvaja prijavitelj, ki ima povezane subjekte, morajo ti izpolnjevati enaka merila za izključitev kot glavni prijavitelj.

Če se navedene izjave ali predložene informacije, ki so pogoj za sodelovanje v postopku dodeljevanja, izkažejo za neresnične, se lahko prijavitelju zavrne sodelovanje v tem postopku.

Nacionalna agencija ali Izvajalska agencija lahko na svojem spletišču objavi naslednje informacije, povezane z izključitvijo in, kadar je ustrezno, denarno kaznijo v primerih iz točk (c) do (h) zgoraj:

1. ime zadevnega prijavitelja;
2. situacijo za izključitev;
3. trajanje izključitve in/ali znesek denarne kazni.

Ta merila za izključitev veljajo za prijavitelje v okviru vseh ukrepov programa Erasmus+. Prijavitelji, ki oddajajo vlogo za nepovratna sredstva EU, morajo predložiti častno izjavo, s katero potrjujejo, da niso v nobeni od zgoraj navedenih situacij. Ta častna izjava je poseben razdelek ali priloga k prijavnemu obrazcu.

V primeru predlogov, predloženih v imenu konzorcija, zgoraj opisana merila za izključitev veljajo za vse sodelujoče člane, vključene v projekt.

V skladu s členom 135(4) in členom 138FR se lahko prejemniku sredstev EU, s katerim je bila sklenjena pogodba ali sporazum in ki je zelo pomanjkljivo izpolnjeval glavne obveznosti pri izvrševanju pogodbe ali sporazuma, ki ga financira EU, naložijo denarne kazni.

Poleg tega Komisija meni, da so ali bi lahko bili pri izvajanju ukrepov, zajetih v vodniku za prijavitelje, naslednji subjekti v navzkrižju interesov in torej niso ali ne bi mogli biti upravičeni do sodelovanja:

• nacionalni organi, pristojni za nadzor nad nacionalnimi agencijami in izvajanjem programa Erasmus+ v svoji državi, ne morejo oddati vloge za noben ukrep, ki ga upravljajo nacionalne agencije v kateri koli državi, ali sodelovati v njem, lahko pa se prijavijo za sodelovanje (kot prijavitelji ali partnerji) pri ukrepih, ki jih upravlja Izvajalska agencija ali GD EAC, razen če to ni izrecno izključeno za zadevni ukrep (kot je navedeno v delu B tega vodnika);
• nacionalne agencije (edina aktivnost pravnega subjekta) ali oddelki pravnih subjektov v nacionalnih agencijah, ki se ukvarjajo z aktivnostmi zunaj pristojnosti nacionalnih agencij, ne morejo oddati vloge za noben ukrep, ki se izvaja na podlagi tega vodnika, ali sodelovati v njem;
• strukture in mreže, ki so opredeljene ali imenovane v programu Erasmus+ ali katerem koli letnem programu dela, ki ga Komisija sprejme za izvajanje programa Erasmus+, kot izrecne prejemnice finančnega prispevka Komisije v okviru izvajanja programa Erasmus+, ki jih gosti pravni subjekt, ki gosti tudi nacionalno agencijo, ne morejo oddati vloge za noben ukrep, ki ga upravljajo nacionalne agencije programa Erasmus+ v kateri koli državi, ali sodelovati v njem, lahko pa se prijavijo za sodelovanje (kot prijavitelji ali partnerji) v ukrepih, ki jih upravlja Izvajalska agencija ali GD EAC, razen če to ni izrecno izključeno za zadevni ukrep (kot je navedeno v delu B tega vodnika); pred dodelitvijo nepovratnih sredstev ali naročila morajo dokazati, da niso v navzkrižju interesov, ker so sprejele previdnostne ukrepe ali ker njihova notranja organizacija predvideva jasno ločevanje interesov. Poleg tega je treba opredeliti stroške in prihodke posameznih ukrepov ali aktivnosti, za katere se dodelijo sredstva EU. Sklep o priznanju, da obstaja zadostno zagotovilo, da niso v dejanskem navzkrižju interesov, v okviru lastne pristojnosti in odgovornosti sprejme Izvajalska agencija ali GD EAC, pri katerem so se prijavile;
• pravni subjekti, ki gostijo nacionalne agencije programa Erasmus+, vendar se ukvarjajo z drugimi aktivnostmi v okviru pristojnosti v skladu s programom Erasmus+ ali zunaj teh pristojnosti, ter subjekti, ki so povezani s temi pravnimi subjekti, ne morejo oddati vloge za noben ukrep, ki ga upravljajo nacionalne agencije v kateri koli državi, ali sodelovati v njem, lahko pa se načeloma prijavijo za sodelovanje v ukrepih, ki jih upravlja Izvajalska agencija ali GD EAC, razen če to ni izrecno izključeno za zadevni ukrep (kot je navedeno v delu B tega vodnika). Vendar morajo pred dodelitvijo nepovratnih sredstev ali naročila dokazati, da niso v navzkrižju interesov, ker so sprejeli previdnostne ukrepe ali ker njihova notranja organizacija predvideva jasno ločevanje interesov (npr. minimalno ločevanje računov, ločevanje področij poročanja in odločanja, ukrepi za preprečevanje dostopa do zaupnih informacij). Poleg tega je treba opredeliti stroške in prihodke posameznih ukrepov ali aktivnosti, za katere se dodelijo sredstva EU. Sklep o priznanju, da obstaja zadostno zagotovilo, da niso v dejanskem navzkrižju interesov, v okviru lastne pristojnosti in odgovornosti sprejme institucija, pri kateri so se prijavili.

Merila za izbor

Nacionalna ali Izvajalska agencija z merili za izbor oceni finančno in operativno zmogljivost prijavitelja za izvedbo predlaganega projekta.

Finančna zmogljivost

Finančna zmogljivost pomeni, da ima prijavitelj stalna in zadostna finančna sredstva za izvajanje svoje aktivnosti v celotnem obdobju, v katerem se izvaja projekt, ali v letu, za katero se dodelijo nepovratna sredstva, in za prispevanje k njegovemu financiranju.

Običajno se preverjanje finančne zmogljivosti opravi za vse koordinatorje (vključno z edinimi upravičenci projekta), razen za:

• javne organe, vključno z organizacijami držav članic⁹ ;
• javne pravne subjekte, institucije in organizacije na področju izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa, ki so v zadnjih dveh letih več kot 50 % svojega letnega prihodka prejeli iz javnih virov¹⁰ ;
• mednarodne organizacije;
• če zahtevani znesek nepovratnih sredstev za projekt ni višji od 60 000 EUR.

Preverjanje se lahko po potrebi opravi tudi za povezane subjekte.

V primeru vlog za nepovratna sredstva EU, ki ne presegajo 60 000 EUR in jih oddajo druge vrste subjektov, ki niso navedene zgoraj, morajo prijavitelji predložiti častno izjavo, s katero potrjujejo zadostno finančno zmogljivost za izvedbo projekta. Ta častna izjava je poseben razdelek prijavnega obrazca.

V primeru vlog za nepovratna sredstva EU, ki presegajo 60 000 EUR in jih oddajo druge vrste subjektov, ki niso navedene zgoraj, mora prijavitelj poleg častne izjave na portal za financiranje in javne razpise (Register udeležencev – zavihek Financial capacity (Finančna zmogljivost))/v sistem za registracijo organizacij naložiti tudi naslednje dokumente:

• izkaz poslovnega izida koordinatorja;
• bilanco stanja;
• na zahtevo druge dokumente.

Za več informacij v zvezi z ukrepi, ki jih upravlja Izvajalska agencija, glej „Pravila za potrjevanje pravnih subjektov, imenovanje pooblaščenih zastopnikov pravnih subjektov in oceno finančne sposobnosti“ na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/docs/2021-2027/common/guidance/rules-lev-lear-fca_sl.pdf

Kadar vloga zadeva nepovratna sredstva za ukrep, namenjena za projekt, za katerega znesek presega 750 000 EUR, se lahko poleg zgoraj navedenega zahteva revizijsko poročilo, ki ga pripravi pooblaščeni zunanji revizor. V navedenem poročilu so potrjeni zaključni računi za zadnje proračunsko leto, za katero so podatki na voljo.

Pri subjektih, ki ne morejo predložiti zgoraj navedenih dokumentov, ker so bili na novo ustanovljeni, lahko te dokumente nadomesti ocena finančnih podatkov/finančna izjava ali izjava o zavarovanju, ki navaja finančna tveganja prijavitelja.

Koordinator mora te dokumente naložiti na portal za financiranje in javne razpise (Register udeležencev – zavihek „Financial capacity“ (Finančna zmogljivost))/v sistem za registracijo organizacij samo, če z njim prek registra udeležencev stopijo v stik osrednje službe EU za potrjevanje ali pristojne nacionalne agencije in prijavitelja pozovejo, naj predloži potrebna dokazila. V primeru ukrepov, ki jih neposredno upravlja Izvajalska agencija, bo ta poziv poslan prek sistema za sporočanje, ki je del zadevnega sistema.

Če je predlog predložen v imenu konzorcija partnerjev in če nacionalna agencija ali Izvajalska agencija dvomi o finančni zmogljivosti konzorcija, bi morala opraviti oceno tveganja, na podlagi katere lahko od vseh sodelujočih organizacij v konzorciju zahteva enake dokumente, kot so navedeni zgoraj. To velja ne glede na odobreni znesek.

Če nacionalna ali Izvajalska agencija po analizi teh dokumentov sklene, da je zahtevana finančna zmogljivost šibka, lahko:

• zahteva dodatne informacije;
• zahteva okrepljeno ureditev finančne odgovornosti, tj. solidarno odgovornost za vse soupravičence ali solidarno odgovornost povezanih subjektov;
• odloči, da se predhodno financiranje izplača v obrokih;
• odloči, da se predhodno financiranje (ali več predhodnih financiranj) krije z bančnim jamstvom, ali
• odloči, da predhodnega financiranja ne odobri.

Če se finančna zmogljivost šteje za nezadostno, se ustrezni predlog zavrne.

Operativna zmogljivost

Operativna zmogljivost pomeni, da ima prijavitelj zahtevane strokovne kompetence in kvalifikacije za izvedbo predlaganega projekta. Prijavitelji morajo imeti strokovne kompetence in kvalifikacije, zahtevane za izvedbo predlaganega projekta, na primer ustrezne vire v smislu usposobljenega osebja, specifične kvalifikacije, strokovne izkušnje in reference z zadevnega področja, materiale in opremo. Ocena operativne zmogljivosti se lahko razširi tudi na partnerstvo kot celoto, saj je kakovost izvajanja odvisna od zmogljivosti vseh partnerskih organizacij. Odgovorni odredbodajalec lahko glede na oceno tveganja opusti dolžnost preverjanja poslovne sposobnosti javnih organov, organizacij držav članic ali mednarodnih organizacij.

Za vloge, oddane pri nacionalnih agencijah:

Prijavitelji morajo predložiti častno izjavo, s katero potrjujejo zadostno operativno zmogljivost za izvedbo projekta. Poleg tega, če je tako zahtevano v prijavnem obrazcu in če nepovratna sredstva presegajo 60 000 EUR, morajo prijavitelji predložiti življenjepise ključnih oseb, vključenih v projekt, da dokažejo njihove ustrezne strokovne izkušnje, ali druga dokazila, kot so:

• seznam zadevnih publikacij glavne skupine;
• izčrpen seznam prejšnjih projektov in aktivnosti, opravljenih in povezanih s področjem politike ali s tem konkretnim ukrepom. Podobne informacije o partnerskih organizacijah se lahko zahtevajo tudi od nacionalne agencije.

Poleg tega morajo imeti prijavitelji za akreditacijo na področju izobraževanja odraslih, poklicnega izobraževanja in usposabljanja, splošnega šolskega izobraževanja in mladine najmanj dve leti izkušenj z izvajanjem aktivnosti, na podlagi katerih so upravičeni do prijave za akreditacijo. Izkušnje, pridobljene pred združitvijo ali podobnimi strukturnimi spremembami javnih subjektov (npr. šol ali izobraževalnih centrov), se bodo upoštevale kot ustrezne izkušnje.

Za koordinatorje konzorcijev za mobilnost velja naslednje: biti morajo sposobni koordinirati konzorcij v skladu s predlaganim načrtom Erasmus, namenom konzorcija, načrtovano dodelitvijo nalog in standardi kakovosti Erasmus (predstavljenimi na evropskem spletišču: https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/sites/erasmusplus2/files/eac-a02-2020-quality-standards.pdf).

Zgoraj navedeni pogoji se bodo preverjali na podlagi prijave (vključno z informacijami o preteklem sodelovanju prijavitelja v programu Erasmus+ za obdobje 2014–2020 in 2021–2027) in dokumentov, predloženih v sistemu za registracijo organizacij. Prijavitelji, ki v prijavnem obrazcu ne navedejo zahtevanih informacij, so lahko zaradi tega izključeni.

Če se operativna zmogljivost šteje za nezadostno, se ustrezni predlog zavrne.​​​​​​​

Za vloge, oddane pri Izvajalski Agenciji:

Operativna zmogljivost bo ocenjena vzporedno z merilom za dodelitev „Kakovost“ na podlagi usposobljenosti in izkušenj prijaviteljev in njihovih projektnih skupin, vključno z operativnimi viri (človeškimi, tehničnimi in drugimi).

Za prijavitelje se šteje, da imajo zadostno operativno zmogljivost, če so izpolnjene zahteve glede poslovne sposobnosti, določene v razpisu za zbiranje predlogov. Prijavitelji bodo morali svojo zmogljivost dokazati z naslednjimi informacijami v prijavnem obrazcu (del B):

• splošnimi profili (kvalifikacije in izkušnje) osebja, odgovornega za vodenje in izvajanje projekta;
• opisom sestave konzorcija;
• seznamom projektov, ki jih je financirala EU, v zadnjih štirih letih.

Nacionalna agencija ali Izvajalska agencija lahko zahteva dodatna dokazila, da preveri informacije iz vloge.

Merila za dodelitev

Na podlagi meril za dodelitev lahko nacionalna ali Izvajalska agencija oceni kakovost predlogov projektov, predloženih v okviru ključnih ukrepov programa Erasmus+.

Predlogi, ki presežejo posamezne pragove in skupni prag kakovosti, se bodo proučili za financiranje, in sicer v mejah razpoložljivih proračunskih sredstev razpisa. Preostali predlogi bodo uvrščeni na rezervni seznam ali razglašeni za neuspešne.

Merila za dodelitev, ki veljajo za posamezne ukrepe, ki se izvajajo na podlagi Vodnika za prijavitelje Erasmus+, so opisana v delu B tega vodnika.

Footnote

1. Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29). ↩ back
2. UL C 316, 27.11.1995, str. 48. ↩ back
3. UL C 195, 25.6.1997, str. 1. ↩ back
4. Okvirni sklep Sveta 2003/568/PNZ z dne 22. julija 2003 o boju proti korupciji v zasebnem sektorju (UL L 192, 31.7.2003, str. 54). ↩ back
5. Okvirni Sklep Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu (UL L 300, 11.11.2008, str. 42). ↩ back
6. Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73). ↩ back
7. Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (UL L 101, 15.4.2011, str. 1). ↩ back
8. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1). ↩ back
9. Vključno s šolami, terciarnimi izobraževalnimi institucijami in organizacijami na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, ki so v zadnjih dveh letih več kot 50 % svojega letnega prihodka prejele iz javnih virov ter za katere se šteje, da imajo potrebno finančno, strokovno in upravno zmogljivost za izvajanje aktivnosti v okviru programa. ↩ back
10. Člen 21(3) uredbe o programu Erasmus; nepovratna sredstva za nacionalne, evropske ali druge projekte se ne štejejo za javna sredstva za namene preverjanja finančne zmogljivosti. ↩ back