Skip to main content

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport
Search the guide

Sodelovalna partnerstva

 Glavni cilj sodelovalnih partnerstev ¸¸je organizacijam omogočiti izboljšanje kakovosti in ustreznosti aktivnosti, razviti in okrepiti mreže partnerjev ter povečati zmogljivost za skupno delovanje na transnacionalni ravni s spodbujanjem internacionalizacije aktivnosti ter izmenjavo ali razvojem novih praks in metod ter izmenjavo in primerjanjem idej. Njihov namen je podpirati razvoj, prenos in/ali izvajanje inovativnih praks ter izvajanje skupnih pobud za spodbujanje sodelovanja, vzajemnega učenja in izmenjav izkušenj na evropski ravni. Rezultati bi morali biti ponovno uporabni, prenosljivi, nadgradljivi in bi morali imeti, če je mogoče, močno naddisciplinarno dimenzijo. Rezultati aktivnosti izbranih projektov naj bi se izmenjali na lokalni, regionalni, nacionalni in transnacionalni ravni.

Sodelovalna partnerstva temeljijo na prednostnih nalogah in okvirih politike posameznega sektorja Erasmus+, in sicer tako na evropski kot nacionalni ravni, njihov namen pa je pripraviti pobude za medsektorsko in horizontalno sodelovanje na tematskih področjih.

Partnerstva za sodelovanje glede na področje predlaganega projekta ali vrsto prijavitelja upravljajo nacionalne agencije ali Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo (EACEA). Za več informacij v zvezi s tem glej poglavje „Kje se prijaviti“ pod naslovom merila za upravičenost.

Cilji ukrepa

Namen sodelovalnih partnerstev je:

  • povečati kakovost dela, aktivnosti in praks vključenih organizacij in institucij ter se odpreti za nove akterje, ki sami po sebi niso vključeni v en sektor;
  • krepiti zmogljivost organizacij za transnacionalno in medsektorsko delo;
  • obravnavati skupne potrebe in prednostne naloge na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa;
  • omogočiti preobrazbo in spremembo (na individualni, organizacijski ali sektorski ravni), kar bo sorazmerno z okvirom posamezne organizacije pripeljalo do izboljšav in novih pristopov.

Katera merila je treba izpolnjevati za prijavo za sodelovalno partnerstvo?

Da bi bili predlogi projektov za sodelovalna partnerstva upravičeni do nepovratnih sredstev Erasmus+, morajo izpolnjevati naslednja merila za upravičenost:

Merila za upravičenost

Kdo se lahko prijavi?

Prijavitelj/koordinator je lahko vsaka sodelujoča organizacija, ustanovljena v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu. Ta organizacija se prijavi v imenu vseh sodelujočih organizacij, vključenih v projekt.

Da bi bile organizacije prijaviteljice upravičene, morajo biti zakonito ustanovljene najmanj dve leti pred rokom za oddajo prijave. 

Pri partnerstvih na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, za katera se prijavljajo evropske nevladne organizacije in jih upravlja Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo (EACEA), mora biti koordinator prijavitelj evropska nevladna organizacija1 , dejavna na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine.

Katere vrste organizacij so upravičene do sodelovanja v projektu?

V sodelovalnem partnerstvu2 lahko sodeluje katera koli javna ali zasebna organizacija s sedežem v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ali kateri koli državi sveta, ki ni pridružena programu (glej poglavje „Upravičene države“ v delu A tega vodnika).

Izjema: organizacije iz Belorusije (regija 2) in Ruske federacije (regija 4) niso upravičene do sodelovanja v tem ukrepu.

Organizacije s sedežem v državah članicah EU in tretjih državah, pridruženih programu, lahko sodelujejo kot koordinatorke projekta ali kot partnerske organizacije.

Organizacije v tretjih državah, ki niso pridružene programu, ne morejo sodelovati kot koordinatorke projektov.

Ne glede na področje, na katero se nanaša projekt, lahko v sodelovalnih partnerstvih sodelujejo organizacije vseh vrst, ki so dejavne na katerem koli področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa ali v drugih socialno-ekonomskih sektorjih, ter organizacije, ki izvajajo interdisciplinarne aktivnosti na različnih področjih (na primer lokalni, regionalni in nacionalni organi, centri za priznavanje in vrednotenje, gospodarske zbornice, trgovinske organizacije, centri za usmerjanje, kulturne in športne organizacije).

Glede na prednostno nalogo in cilje projekta bi moral biti v sodelovalna partnerstva vključen najbolj ustrezen in raznolik nabor partnerjev, da bi lahko ta imela koristi na podlagi različnih izkušenj, profilov in posebnega strokovnega znanja ter dosegla pomembne in visokokakovostne rezultate projekta.

Sodelovanje pridruženih partnerskih organizacij

Poleg organizacij, ki formalno sodelujejo v projektu (koordinatorke in partnerske organizacije), lahko sodelovalna partnerstva vključujejo tudi druge partnerje iz javnega ali zasebnega sektorja, ki prispevajo k izvajanju določenih projektnih nalog/aktivnosti ali podpirajo promocijo in trajnostnost projekta.

V okviru projekta Erasmus+ se ti partnerji imenujejo „pridruženi partnerji“. Z vidika upravičenosti in upravljanja sporazuma se ne štejejo za projektne partnerje in ne prejmejo sredstev iz programa, ki bi bila del projekta. Vendar je za razumevanje njihove vloge v partnerstvu in pridobitev celovite slike o predlogu treba njihovo vključenost v projekt in različne aktivnosti jasno opisati.

Število in profil sodelujočih organizacij

Sodelovalno partnerstvo je transnacionalni projekt in mora zajemati najmanj tri organizacije iz treh različnih držav članic EU ali tretjih držav, pridruženih programu.

Število sodelujočih organizacij v enem partnerstvu ni omejeno.

Ob oddaji vloge za nepovratna sredstva morajo biti opredeljene vse sodelujoče organizacije.

Za prijave, oddane pri nacionalnih agencijah, na področju splošnega šolskega izobraževanja, poklicnega izobraževanje in usposabljanje, izobraževanja odraslih in mladine ista organizacija (ena oznaka OID) kot prijavitelj ali kot partner ne more sodelovati pri več kot 10 prijavah na rok3 .

Praviloma so sodelovalna partnerstva usmerjena v sodelovanje med organizacijami s sedežem v državah članicah EU ali tretjih državah, pridruženih programu.

Vendar so lahko organizacije iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, vključene kot partnerke (ne kot prijaviteljice), če njihova udeležba prinese bistveno dodano vrednost projektu in če je izpolnjena minimalna udeležba treh organizacij iz treh različnih držav članic EU ali tretjih držav, pridruženih programu.

Obravnavane prednostne naloge

Da bi se sodelovalna partnerstva upoštevala pri dodeljevanju sredstev, morajo obravnavati:

  • najmanj eno prečno prednostno nalogo

in/ali

  • vsaj eno posebno prednostno nalogo, relevantno za področje izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, na katerem je učinek največji.

Pri projektih na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, ki jih posredno upravljajo nacionalne agencije Erasmus+, lahko nacionalne agencije med temi prednostnimi nalogami večjo veljavo pripišejo tistim, ki so še zlasti pomembne v njihovem nacionalnem okviru (imenovane „evropske prednostne naloge v nacionalnem okviru“).

Nacionalne agencije morajo potencialne prijavitelje ustrezno obveščati prek svojih uradnih spletišč.

Za projekte na področju športa se lahko upošteva samo ena prednostna naloga (horizontalna ali posebna). 

Kraj izvajanja aktivnosti

Vse aktivnosti partnerstva za sodelovanje se morajo izvajati v državah organizacij, ki sodelujejo v projektu kot polnopravni partnerji ali pridruženi partnerji.

Poleg tega se lahko, če je to upravičeno glede na cilje ali izvajanje projekta:

  • Aktivnosti se lahko izvajajo tudi na sedežu institucije Evropske unije4 , čeprav v projekt niso vključene sodelujoče organizacije iz države, ki gosti institucijo.
  • aktivnosti, ki vključujejo izmenjavo in promocijo rezultatov, lahko potekajo tudi na ustreznih tematskih transnacionalnih dogodkih/konferencah v državah članicah EU ali tretjih državah, pridruženih programu, ali tretjih državah, ki niso pridružene programu.

Trajanje projekta

Od 12 do 36 mesecev.

Trajanje mora biti izbrano ob prijavi na podlagi ciljev projekta in vrste aktivnosti, načrtovanih v tem času.

Trajanje sodelovalnega partnerstva se lahko na utemeljeno prošnjo upravičenca in s soglasjem nacionalne agencije ali Izvajalske agencije podaljša, če skupno trajanje ne presega 36 mesecev. V tem primeru se znesek skupnih nepovratnih sredstev ne spremeni.

Kje se prijaviti?

Za partnerstva na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, za katera se prijavlja organizacija s teh področij, razen evropskih nevladnih organizacij:

  • pri Nacionalni Agenciji države, kjer ima organizacija prijaviteljica sedež.

Za partnerstva na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, za katera se prijavljajo evropske nevladne organizacije5 :

  • pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje in kulturo (EACEA) prek portala za financiranje in javne razpise (FTOP).
    • Evropske nevladne organizacije – ID razpisa: ERASMUS-2024-PCOOP-ENGO
      • Sklop 1: ERASMUS-EDU-2024-PCOOP-ENGO
      • Sklop 2: ERASMUS-YOUTH-2024-PCOOP-ENGO

Za partnerstva na področju športa:

  • pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje in kulturo (EACEA) s sedežem v Bruslju.
    •  Šport – ID razpisa: ERASMUS-SPORT-2024-SCP

V vseh primerih lahko isti konzorcij partnerjev za en rok odda samo eno vlogo in pri samo eni agenciji6 .

Kdaj se prijaviti?

Za partnerstva na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, za katera se prijavlja organizacija s teh področij, razen evropskih nevladnih organizacij:

  • prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 5. marca do 12. ure (opoldne po bruseljskem času) za projekte, ki se začnejo med 1. septembrom in 31. decembrom istega leta.

Za partnerstva na področju mladine, za katera se prijavlja organizacija s tega področja, razen evropskih nevladnih organizacij:

  • prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 1. oktobra do 12. ure (opoldne po bruseljskem času) za projekte, ki se začnejo med 1. januarjem in 31. avgustom naslednjega leta.

Morebitni dodatni rok:

nacionalne agencije na področju izobraževanja in usposabljanja lahko organizirajo drugi prijavni rok, za katerega prav tako veljajo pravila iz tega vodnika. Nacionalne agencije bodo možnosti za to objavile na svojih spletnih mestih.

Če je organiziran drugi prijavni rok, morajo prijavitelji oddati svojo vlogo za nepovratna sredstva do 1. oktobra do 12. ure (opoldne po bruseljskem času) za projekte, ki se začnejo med 1. januarjem in 31. avgustom naslednjega leta.

Za partnerstva na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, za katera se prijavljajo evropske nevladne organizacije:

  • prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 5. marca do 17. ure (po bruseljskem času).

Za partnerstva na področju športa:

  • prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 5. marca do 17. ure (po bruseljskem času).

Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.

Priprava projekta

Projekt sodelovalnega partnerstva ima štiri faze, ki se začnejo, še preden je predlog projekta izbran za financiranje: načrtovanje, priprava, izvedba in nadaljnje spremljanje. Sodelujoče organizacije in udeleženci, vključeni v aktivnosti, bi morali dejavno sodelovati v vseh navedenih fazah, s čimer bi izboljšali svojo učno izkušnjo.

  • Načrtovanje (opredelitev potreb, ciljev, rezultatov projekta in učnih izidov, oblik aktivnosti, določitev časovnega razporeda itd.);
  • priprava (načrtovanje aktivnosti, priprava programa dela, praktične ureditve, potrditev ciljnih skupin predvidenih aktivnosti, sklepanje sporazumov s partnerji itd.);
  • izvajanje aktivnosti;
  • nadaljnje spremljanje (ocenjevanje aktivnosti in njihovega učinka na različnih stopnjah, izmenjava in uporaba rezultatov projekta).

Sodelovalna partnerstva lahko vključujejo organizacijo transnacionalnih aktivnosti učenja, poučevanja in usposabljanja za posameznike in skupine posameznikov, če ti prispevajo dodano vrednost pri doseganju ciljev projekta. Oblika in namen predlaganih aktivnosti ter vrsta in število udeležencev se opišejo in utemeljijo v prijavi projekta.

Prečni vidiki, ki jih je treba upoštevati pri zasnovi projekta:

Poleg izpolnjevanja formalnih meril in sklenitve dogovorov o trajnostnem sodelovanju z vsemi projektnimi partnerji lahko elementi, navedeni v nadaljevanju, prispevajo k večjemu učinku sodelovalnih partnerstev in njihovemu kakovostnejšemu izvajanju v različnih fazah projekta. Prijavitelji se spodbujajo, naj te priložnosti in razsežnosti upoštevajo pri snovanju projektov sodelovalnega partnerstva. 

Vključevanje in raznolikost

Namen programa Erasmus+ je spodbujati enake možnosti in dostop, vključevanje in pravičnost v vseh njegovih ukrepih. Za izvajanje teh načel je bila oblikovana strategija vključevanja in raznolikosti7 , ki bo pripomogla k boljšemu navezovanju stikov z udeleženci iz raznovrstnejših okolij, zlasti tistih z manj priložnostmi, ki se spopadajo z ovirami za udeležbo pri evropskih projektih. Sodelovalna partnerstva so zlasti primerna za delo na področju vključevanja in raznolikosti kot predmeta projekta ter za nadaljnji razvoj vključujočih praks in metod, ki upoštevajo raznolikost, v skladu z ustrezno prednostno nalogo politike za ukrep. Poleg tega bi morale organizacije neodvisno od teme svojih projektov načrtovati dostopne in vključujoče projektne aktivnosti ter pri tem upoštevati stališča udeležencev z manj priložnostmi in jih vključiti v sprejemanje odločitev v celotnem procesu.

Okoljska trajnostnost

Projekti bi morali biti zasnovani na okolju prijazen način, v vse vidike projekta pa bi morale biti vključene zelene prakse. Organizacije in udeleženci bi morali pri snovanju projekta uporabljati okolju prijazen pristop, kar bo vse, ki sodelujejo pri projektu, spodbudilo k spoznavanju okoljskih vprašanj in razpravi o njih ter k razmisleku o tem, kaj je mogoče storiti na različnih stopnjah, organizacijam in udeležencem pa pomagalo najti okolju prijaznejše alternativne načine izvajanja aktivnosti projekta.

Digitalna razsežnost

Virtualno sodelovanje ter eksperimentiranje s priložnostmi za virtualno in kombinirano učenje sta ključna za uspešno sodelovalno partnerstvo. Še zlasti se pri projektih na področju splošnega šolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih močno spodbuja uporaba evropske platforme za šolsko izobraževanje (vključno s skupnostjo eTwinning) ali platforme za izobraževanje EPALE, da bi se zagotovilo sodelovanje pred projektnimi aktivnostmi, med njimi in po njih. Pri projektih na področju mladine se močno spodbuja uporaba evropskega mladinskega portala in platforme EU Youth Strategy.

Udeležba in državljansko udejstvovanje

Program podpira udeležbo in aktivno udejstvovanje pri vseh njegovih ukrepih. Projekti sodelovalnega partnerstva bi morali zagotavljati priložnosti za udeležbo v demokratičnem življenju ter socialno in državljansko udeleževanje. Poudarek bo tudi na ozaveščanju o okviru Evropske unije in njegovem razumevanju, zlasti v zvezi s skupnimi vrednotami EU, načeli enotnosti in raznolikosti ter kulturno identiteto, kulturno ozaveščenostjo ter družbeno in zgodovinsko dediščino.

Merila za dodelitev

Ustreznost (največ 25 točk)

V kolikšni meri:

  • predlog ustreza ciljem in prednostnim nalogam ukrepa. Poleg tega se bo predlog štel za zelo ustreznega, če:
    • obravnava prednostno nalogo „vključevanje in raznolikost“;
    • v primeru projektov, ki jih upravljajo nacionalne agencije programa Erasmus+: obravnava eno ali več „evropskih prednostnih nalog v nacionalnem okviru“, kot jih razglasi nacionalna agencija;
    • v primeru projektov, ki jih okoljske NVO na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine predložijo Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo: v kolikšni meri prijavitelj izvaja aktivnosti, ki podpirajo izvajanje politik EU v enem od teh sektorjev,  
  • je predlog pomemben za spoštovanje in spodbujanje skupnih vrednot EU, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanje človekovih pravic, ter boj proti vsem oblikam diskriminacije;
  • so profil, izkušnje in aktivnosti sodelujočih organizacij ustrezni za področje prijave;
  • temelji na pravi in ustrezni analizi potreb;
  • je primeren za ustvarjanje sinergij med različnimi področji izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa ter ima potencialno velik učinek na enega ali več navedenih področij;
  • je inovativen;
  • predlog dopolnjuje druge pobude, ki jih že izvajajo sodelujoče organizacije;
  • prinaša dodano vrednost na ravni EU z rezultati, ki jih ne bi bilo mogoče doseči z izvajanjem aktivnosti v samo eni državi.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta (največ 30 točk)

V kolikšni meri:

  • so cilji projekta jasno opredeljeni, realistični ter obravnavajo potrebe in cilje sodelujočih organizacij in potrebe njihovih ciljnih skupin;
  • je predlagana metodologija jasna, ustrezna in izvedljiva; 
    • je delovni načrt projekta jasen, popoln in učinkovit, vključno z ustreznimi fazami za pripravo, izvedbo in izmenjavo rezultatov projekta;
    • je projekt stroškovno učinkovit in v kolikšni meri se posameznim aktivnostim projekta dodeljujejo ustrezna sredstva;
    • so v projektu predlagani ustrezni ukrepi za nadzor kakovosti, spremljanje in ocenjevanje, da se zagotovijo visokokakovostna izvedba projekta, pravočasen zaključek in poraba sredstev v okviru proračuna;
  • so aktivnosti zasnovane na dostopen in vključujoč način ter dostopne ljudem z manj priložnostmi;
  • je v projekt vključena uporaba digitalnih orodij in učnih metod za dopolnitev fizičnih aktivnosti ter izboljšanje sodelovanja med partnerskimi organizacijami;
    • če so na področjih sodelujočih organizacij na voljo spletne platforme Erasmus+: v kolikšni meri se pri projektu kot orodja za pripravo, izvedbo in nadaljnje spremljanje aktivnosti projekta uporabljajo (evropska platforma za šolsko izobraževanje, vključno s skupnostjo eTwinning, platformo EPALE, evropskim mladinskim portalom, platformo strategije EU za mlade);
  • je projekt zasnovan na okolju prijazen način in v kolikšni meri so v različne faze projekta vključene zelene prakse.

Če so za projekt načrtovane aktivnosti usposabljanja, poučevanja ali učenja:

  • v kolikšni meri te aktivnosti ustrezajo ciljem projekta in vključujejo ustrezno število udeležencev ustreznega profila;
  • kakovost praktičnih ureditev ter načinov upravljanja in podpore pri aktivnostih učenja, poučevanja in usposabljanja;
  • kakovost ureditev za priznavanje in vrednotenje učnih izidov udeležencev v skladu z evropskimi orodji in načeli za preglednost in priznavanje.

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju (največ 20 točk)

V kolikšni meri:

  • projekt vključuje ustrezen nabor sodelujočih organizacij v smislu profila, vključno z lokalnimi organizacijami, preteklih izkušenj v programu in strokovnega znanja za uspešno doseganje vseh ciljev projekta;
  • projekt v ukrep vključuje nove udeležence in manj izkušene organizacije;
  • sta iz predlagane dodelitve nalog razvidna zavezanost in aktivno prispevanje vseh sodelujočih organizacij;
  • predlog vsebuje učinkovite mehanizme za koordinacijo in obveščanje med sodelujočimi organizacijami ter drugimi pomembnimi deležniki;
  • kadar je ustrezno, v kolikšni meri vključenost sodelujoče organizacije iz tretje države, ki ni pridružena programu, prispeva bistveno dodano vrednost k projektu (če ta pogoj ni izpolnjen, bo sodelujoča organizacija iz države, ki ni pridružena programu, v fazi ocenjevanja izključena iz predloga projekta).

Učinek (največ 25 točk)

V kolikšni meri:

  • predlog projekta vsebuje konkretne in logične korake za vključitev rezultatov projekta v redno delo sodelujočih organizacij;
  • lahko projekt pozitivno vpliva na udeležence in sodelujoče organizacije ter njihove širše skupnosti;
  • se lahko pričakovani rezultati projekta uporabijo zunaj organizacij, ki sodelujejo v projektu, v življenjskem ciklu projekta in po njem ter na lokalni, regionalni, nacionalni ali evropski ravni;
  • predlog projekta vsebuje konkretne in učinkovite korake za objavo rezultatov projekta v sodelujočih organizacijah, izmenjavo rezultatov z drugimi organizacijami in javnostjo ter javno objavo navedbe, da je projekt financirala Evropska unija;
    • če je ustrezno, v kolikšni meri je v predlogu opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih gradiv, dokumentov in nosilcev podatkov ter kako se bo o njih obveščalo brez nesorazmernih omejitev;
  • predlog projekta vsebuje konkretne in učinkovite korake za zagotavljanje trajnostnosti projekta ter v kolikšni meri lahko projekt po porabi nepovratnih sredstev EU še naprej dosega učinek in rezultate.

Da bi se predlogi upoštevali pri dodeljevanju sredstev, morajo doseči vsaj 70 točk. Poleg tega morajo doseči vsaj polovico vseh možnih točk v vsaki od zgoraj navedenih kategorij meril za dodelitev ( tj. vsaj 13 točk8  v kategorijah „Ustreznost“ in „Učinek“; 15 točk v kategoriji „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“ in 10 točk v kategoriji „Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju“).

V primerih, ko en ali več prijaviteljev prejme enako skupno število točk (v primeru izenačenih predlogov) bodo imeli prednost predlogi z največ točkami v kategoriji „Ustreznost projekta“ in nato v kategoriji „Učinek“.

Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?

Predlagani model financiranja obsega seznam treh enkratnih pavšalnih zneskov, ki ustrezajo skupnemu znesku nepovratnih sredstev za projekt: 120 000 EUR, 250 000 EUR in 400 000 EUR. Prijavitelji bodo izbirali med tremi vnaprej določenimi zneski glede na aktivnosti, ki jih želijo izvajati, in rezultate, ki jih želijo doseči.

Pri načrtovanju projektov bodo morale organizacije prijaviteljice – skupaj s svojimi projektnimi partnerji – izbrati enkraten pavšalni znesek, najprimernejši za kritje stroškov njihovih projektov glede na njihove potrebe in cilje. Če je projekt izbran za financiranje, zahtevani pavšalni znesek postane skupni znesek nepovratnih sredstev.

Predlogi morajo vsebovati opis aktivnosti, glede katerih se prijavitelji zavezujejo, da jih bodo izvedli z zahtevanim pavšalnim zneskom, ter izpolnjevati načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

Izbira pavšalnega zneska, ki se zahteva, bi morala temeljiti na prijaviteljevi lastni oceni skupnih stroškov projekta. Na podlagi te ocene morajo prijavitelji izbrati enkratni pavšalni znesek, ki najbolje ustreza njihovim potrebam, hkrati pa zagotoviti učinkovito porabo sredstev in spoštovanje načela financiranja (tj. pričakuje se, da bodo proračuni projektov dopolnjeni z drugimi viri financiranja, zato bodo pričakovani skupni stroški projekta višji od zahtevanega fiksnega pavšalnega zneska).

V primeru dvoma med dvema zneskoma lahko prijavitelji: (a) zmanjšajo stroške svojega projekta, na primer z iskanjem stroškovno učinkovitejših načinov za dosego podobnih rezultatov ali s prilagoditvijo števila/obsega projektnih aktivnosti proračunu; (b) povečajo obseg svojega projekta, na primer tako, da z aktivnostmi dosežejo več udeležencev, povečajo število aktivnosti ali ustvarijo dodatne izložke projekta.

Ustreznost števila, obsega in kompleksnosti predlaganih projektnih aktivnosti z zahtevanim zneskom, skupaj z njihovo ustreznostjo za cilje projekta, bodo pomembni elementi ocene kakovosti v skladu z zgoraj opisanimi merili za dodelitev.

Zahteve

Opis projekta vključuje podrobno metodologijo projekta z jasno porazdelitvijo nalog in finančnimi ureditvami med partnerji, podroben časovni razpored z glavnimi dosežki/rezultati, sistem spremljanja in nadzora ter vzpostavljena orodja za zagotovitev pravočasnega izvajanja aktivnosti projekta.

Metodologija projekta prikazuje analizo, ki je pripeljala do opredelitve potreb, določitve ciljev, sistema, vzpostavljenega za spremljanje projekta, mehanizma za zagotavljanje kakovosti in strategije ocenjevanja. V okviru strategije ocenjevanja morajo prijavitelji opredeliti sklop kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov, ki omogočajo oceno prispevka dosežkov/rezultatov k doseganju ciljev projekta.

V opisu projekta se razlikuje med vodenjem projekta in delovnimi sklopi za izvedbo. Prijavitelji morajo aktivnosti projekta razdeliti v „delovne sklope“.

Delovni sklop je opredeljen kot sklop aktivnosti, ki prispevajo k doseganju skupnih posebnih ciljev.

Povezava s posebnimi cilji in dosežki se jasno opiše za vsak delovni sklop. Prijaviteljem se priporoča, naj svoje projekte razdelijo na največ pet delovnih sklopov, vključno z enim za vodenje projekta. Delovni sklop o vodenju projekta je namenjen kritju prečnih aktivnosti, potrebnih za izvajanje projekta, kot so spremljanje, usklajevanje, komuniciranje, ocenjevanje in obvladovanje tveganja. Pri projektih s posebnim delovnim sklopom za vodenje projekta znaša delež pavšalnega zneska, ki se dodeli temu delovnemu sklopu, največ 20 % skupnega zneska.

Pri oceni teh zahtev se upošteva načelo sorazmernosti: višji kot je zahtevani znesek, bolj se pričakuje, da bo metodologija projekta točna in celovita.

Oddaja del podizvajalcem je dovoljena, če ne zajema ključnih dejavnosti, od katerih je neposredno odvisno doseganje ciljev ukrepa. V takih primerih morajo biti naloge, oddane podizvajalcem, jasno opredeljene in opisane v vlogi.

Plačilo nepovratnih sredstev

Pogoj za celotno izplačilo nepovratnih sredstev je dokončanje vseh aktivnosti v skladu z merili kakovosti, opisanimi v vlogi. Če ena ali več aktivnosti ni zaključenih, so delno zaključene ali ocenjene kot nezadovoljive v oceni kakovosti, se lahko v fazi končnega poročila uporabijo ustrezna znižanja zneska nepovratnih sredstev v primeru slabega, delnega ali zapoznelega izvajanja, tako da se posamezni delovni sklopi ali aktivnosti ne sprejmejo ali pa se skupni znesek zniža za pavšalni odstotek.

Ocena končnega poročila temelji na podrobnih opisih vsake izvedene aktivnosti, kvantitativnih in kvalitativnih informacijah, ki kažejo stopnjo doseganja ciljev projekta, navedenih v vlogi, kakovosti rezultatov projekta, vnesenih v platformo Erasmus+ za rezultate projektov, in samooceni partnerskih organizacij. 

  • 1 Za namene tega programa so to nevladne organizacije, ki delujejo prek formalno priznane strukture, sestavljene iz evropskega organa/sekretariata, ki ima vsaj eno leto zakoniti sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, in nacionalnih organizacij/podružnic v vsaj devetih državah članicah EU in tretjih državah, pridruženih programu.

    Te nacionalne organizacije/podružnice morajo:

    biti dokazano zakonito povezane z evropskim organom/sekretariatom;

    biti aktivne na področju izobraževanja, usposabljanja ali mladine.

    Zato mora biti evropska nevladna organizacija sestavljena iz najmanj devetih subjektov (evropski organ/sekretariat + osem nacionalnih organizacij/podružnic) s sedežem v devetih različnih državah članicah EU in tretjih državah, pridruženih programu. ↩ back

  • 2 Vsaka terciarna izobraževalna institucija s sedežem v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ki želi sodelovati v sodelovalnem partnerstvu, mora biti nosilka veljavne listine Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE). Listina ECHE ni zahtevana za sodelujoče terciarne izobraževalne institucije iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, vendar bodo te morale sprejeti njena načela.Za namene tega ukrepa se neformalne skupine mladih ne štejejo za organizacijo, zato niso upravičene do sodelovanja (niti kot prijavitelji niti kot partnerji). ↩ back
  • 3 Pri tem največjem številu prijav se upoštevajo vse prijave, oddane za vsa navedena področja skupaj. ↩ back
  • 4 Sedeži institucij Evropske unije so Bruselj, Frankfurt, Luxembourg, Strasbourg in Haag. ↩ back
  • 5 Za opredelitev evropske nevladne organizacije za namene programa Erasmus+ glej „Del D – Glosar“ tega vodnika. ↩ back
  • 6 To vključuje nacionalne agencije Erasmus+ in Evropsko izvajalsko agencijo za izobraževanje in kulturo (EACEA) s sedežem v Bruslju. ↩ back
  • 7 https://erasmus-plus.ec.europa.eu/document/implementation-guidelines-erasmus-and-european-solidarity-corps-inclusion-and-diversity-strategy ↩ back
  • 8 Ker se pri oceni tega ukrepa ne uporabljajo decimalna mesta, je zahtevano najmanjše število točk za ta merila zaokroženo na 13 točk. ↩ back