Skip to main content

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport
Search the guide

Ta spletna stran še ne odraža vsebine Vodnika za prijavitelje Erasmus+ za leto 2023.

Vendar lahko vodnik za leto 2023 prenesete v formatu PDF v izbranem jeziku, tako da kliknete gumb „Download“ na desni strani.

Virtualne izmenjave na področju terciarnega izobraževanja in mladih

Projekti virtualnih izmenjav vključujejo spletne medosebne aktivnosti, ki spodbujajo medkulturni dialog in razvoj mehkih veščin. Vsem mladim omogočajo dostop do visokokakovostnega mednarodnega in medkulturnega izobraževanja (formalnega in neformalnega) brez fizične mobilnosti. Čeprav virtualna razprava ali usposabljanje ne nadomešča v celoti koristi fizične mobilnosti, bi morali udeleženci virtualnih izmenjav izkoristiti nekatere prednosti mednarodnih izobraževalnih izkušenj. Digitalne platforme so dragoceno orodje za delno odzivanje na globalne omejitve mobilnosti, ki jih povzroča pandemija COVID-19. Virtualne izmenjave prispevajo tudi k širjenju evropskih vrednot. Poleg tega lahko v nekaterih primerih pripravijo, poglobijo in razširijo fizične izmenjave ter spodbudijo novo povpraševanje po njih.

Virtualne izmenjave potekajo v majhnih skupinah, ki jih vedno vodi usposobljen olajševalec. Treba bi jih bilo enostavno vključiti v mladinske projekte (neformalno izobraževanje) ali terciarne programe. Virtualne izmenjave lahko vključujejo udeležence iz obeh sektorjev, čeprav lahko glede na posamezne projekte vključujejo udeležence samo iz enega ali obeh. Vsi projekti v okviru tega razpisa bodo vključevali organizacije in udeležence iz držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu, ter tretjih držav, ki niso pridružene programu. 

Cilji pobude

Cilji ukrepa so:

  • spodbujanje medkulturnega dialoga s tretjimi državami, ki niso pridružene programu, ter povečevanje strpnosti prek spletnih stikov med ljudmi na podlagi digitalnih in mladim prijaznih tehnologij;
  • spodbujanje različnih vrst virtualnih izmenjav kot dopolnilo fizični mobilnosti Erasmus+, ki več mladim omogoča, da izkoristijo medkulturne in mednarodne izkušnje;
  • krepitev kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti, zlasti pri uporabi interneta in družbenih medijev, kot so boj proti diskriminaciji, indoktrinaciji, polarizaciji in nasilni radikalizaciji;
  • spodbujanje razvoja digitalnih spretnosti in mehkih veščin1  študentov, mladih in mladinskih delavcev2 , vključno s prakso tujih jezikov in ekipnim delom, zlasti za povečanje zaposljivosti;
  • spodbujanje državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem;
  • krepitev mladinske razsežnosti v odnosih EU s tretjimi državami.

Tematska področja/posebni cilji

Virtualne izmenjave Erasmus+ so pobude od spodaj navzgor. Organizacije, ki sodelujejo v tem razpisu, lahko prosto izberejo teme, na katere se bodo osredotočile, vendar bi morale v predlogi prepričljivo prikazati njihov pričakovani učinek v zvezi z enim ali več zgoraj navedenimi cilji (glej tudi razdelek „Pričakovani učinek“ v nadaljevanju). Po potrebi bi bilo treba upoštevati vidike spolov, odvisno od obsega in tem projektov (na primer z uvedbo vidikov, ki upoštevajo različnost spolov, v usposabljanja). Posebno pozornost je treba nameniti vključevanju socialno in ekonomsko ranljivih oseb in oseb, ki ne morejo zaprositi za fizično mobilnost. Ker je virtualne izmenjave lažje organizirati s študenti in univerzami, se prijavitelje spodbuja, da vključijo mlade in organizacije, ki niso vpisani v terciarno izobraževanje.

Aktivnosti

Projekti bodo financirani na podlagi delovnih načrtov, ki lahko vključujejo širok razpon dejavnosti spletnega sodelovanja, na primer:

  • spletne razprave med mladimi iz mladinskih organizacij s sedežem v različnih državah v okviru mladinskih projektov. Lahko vključujejo simulacije vlog;
  • usposabljanje mladinskih delavcev, ki želijo razviti virtualni projekt izmenjave s kolegi iz drugih držav;
  • spletne razprave med študenti terciarnih izobraževalnih institucij s sedežem v različnih državah v okviru diplom terciarnega izobraževanja;
  • usposabljanje univerzitetnih profesorjev/osebja, ki želijo razviti virtualni projekt izmenjave s kolegi iz drugih držav;
  • interaktivni odprti spletni tečaji, vključno s tradicionalnim gradivom za tečaje, kot so posneta predavanja, branje in sklopi problemov (kot so dobro znani množični odprti spletni tečaji (MOOC), a s poudarkom na interaktivnih uporabniških forumih v majhnih skupinah, ki podpirajo stike med študenti, profesorji, asistenti učiteljev, mladimi in mladinskimi delavci).

Priprava projekta

Vsi projekti virtualne izmenjave morajo:

  • biti vodeni s strani usposobljenih olajševalcev;
  • biti varni in zagotavljati zaščito z vidika udeležencev in gostiteljev, pri tem pa morajo biti v celoti upoštevana pravila EU o varstvu osebnih podatkov3 ;
  • biti politično nepristranski in kulturno relevantni: aktivnosti virtualne izmenjave morajo biti trdno zasidrane v mladinskem in sektorju terciarnega izobraževanja ter v skladu s sodobnimi spletnimi in nespletnimi kulturami mladih v sodelujočih državah;
  • biti odprti in dostopni na ravni uporabniške izkušnje in interakcije. Registracija in interakcija z vrstniki, olajševalci, administratorji in drugimi deležniki bi morala biti neposredna in preprosta;
  • večinoma potekati sinhrono, z možnimi asinhronimi komponentami (na primer branje, videoposnetki).

Sodelujoče organizacije morajo organizirati virtualne izmenjave za ljudi v starostni skupini 13–30 let. Če so v projekt vključeni mladi, mlajši od 18 let, se od sodelujočih organizacij zahteva, naj pridobijo predhodno dovoljenje za udeležbo od staršev ali skrbnikov. Posamezni udeleženci morajo imeti sedež v državah organizacij, ki sodelujejo v projektu.

Projekti se morajo pri izvajanju svojih aktivnosti čim bolj opirati na obstoječa orodja in platforme. Če bi bilo treba razviti nova orodja ali platforme za posebne projekte, bi to moralo biti ustrezno utemeljeno.

Katera merila je treba izpolnjevati za prijavo za virtualne izmenjave v okviru projektov na področju terciarnega izobraževanja in mladine?

Merila za upravičenost

Da bi bili predlogi projektov za virtualne izmenjave na področju terciarnega izobraževanja in mladine upravičeni do nepovratnih sredstev Erasmus+, morajo izpolnjevati naslednja merila:

Kdo se lahko prijavi?

Kot koordinatorji lahko sodelujejo naslednje organizacije:

  • javne ali zasebne organizacije, dejavne na področju terciarnega izobraževanja ali mladine (neformalno izobraževanje);
  • terciarne izobraževalne institucije, združenja ali organizacije terciarnih izobraževalnih institucij ter pravno priznane nacionalne ali mednarodne organizacije rektorjev, učiteljev ali študentov.

Organizacija se prijavi v imenu vseh sodelujočih organizacij, vključenih v projekt, ter mora biti zakonito ustanovljena v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, in delovati v njej.

Katere vrste organizacij so upravičene do sodelovanja v projektu?

Sodelujoče organizacije morajo imeti sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ali tretji upravičeni državi, ki ni pridružena programu. Vsak predlog projekta lahko vključuje samo organizacije in udeležence iz ene od upravičenih regij tretjih držav, ki niso pridružene programu. Upravičene regije, ki jih zajema ta ukrep, so regije 1, 2, 3, 4 in 9 (glej poglavje „Upravičene države“ v delu A tega vodnika).

Sodelujoče organizacije lahko spadajo v naslednje kategorije:

  • mladinske organizacije4 ;
  • terciarne izobraževalne institucije, združenja ali organizacije terciarnih izobraževalnih institucij ter pravno priznane nacionalne ali mednarodne organizacije rektorjev, učiteljev ali študentov;
  • nosilci sprememb v izobraževalnem sistemu (vodje univerz, mednarodni oddelki, dekani, agencije za zagotavljanje kakovosti itd.); javne ali zasebne organizacije, ki so dejavne na področju terciarnega izobraževanja ali mladine in imajo sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ali v eni od upravičenih tretjih držav, ki niso pridružene programu.

Drugi subjekti lahko sodelujejo v drugih vlogah konzorcija, kot so pridruženi partnerji, podizvajalci, tretje strani, ki dajejo prispevke v naravi itd. Povezani subjekti niso upravičeni do financiranja.

Število in profil sodelujočih organizacij

Predloge mora predložiti konzorcij najmanj štirih organizacij (upravičenci, nepovezani subjekti). Konzorciji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

  • najmanj dve terciarni izobraževalni instituciji ali mladinski organizaciji iz dveh držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu, in dve terciarni izobraževalni instituciji ali mladinski organizaciji iz dveh upravičenih tretjih držav, ki nista pridruženi programu, ki pripadata isti regiji (razen v primeru projektov z Rusijo, ki bodo vključevali zgolj Rusijo kot tretjo državo, ki ni pridružena programu), in
  • število organizacij iz držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu, ne sme biti večje od števila organizacij iz tretjih držav, ki niso pridružene programu.
  • V primeru podsaharske Afrike se prijavitelje spodbuja, naj v svoj predlog vključijo udeležence iz različnih držav, vključno z najmanj razvitimi državami5  in/ali partnerji, ki imajo manj izkušenj s programom Erasmus+.

Kraj izvajanja aktivnosti

Aktivnosti se morajo izvajati v državah organizacij, ki sodelujejo v njih.

Trajanje projekta

Virtualne izmenjave na področju terciarnega izobraževanja in mladine trajajo tri leta.

Kje se prijaviti?

Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).

ID razpisa: ERASMUS-EDU-2022-VIRT-EXCH.

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 20. septembra do 17. ure (po bruseljskem času).

Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.

Pričakovani učinek

Aktivnosti in rezultati različnih projektov bodo namenjeni doseganju pozitivnega učinka v zvezi s cilji razpisa, ki bi moral biti tesno povezan z učno razsežnostjo virtualnih izmenjav, čeprav se razlikuje glede na posebnosti projektov. Vsak predlog projekta mora kot del logičnega okvira, vključenega v obrazec vloge, zajemati informacije o tem pričakovanem učinku. Prijavitelje se spodbuja, naj pri poročanju o učinku projektov vključijo povratne informacije sodelujočih posameznikov in organizacij, zlasti glede učne vrednosti.

Merila za dodelitev

Ustreznost projekta (največ 30 točk)

  • Vloga je pomembna za izbrane splošne in posebne cilje razpisa. Predlog projekta je skladen z zahtevami razpisa. Predlog je jasno pojasnjen. 
  • Doslednost: različni elementi uporabe so skladni in dosledni. Vloga temelji na ustrezni analizi izzivov in potreb; cilji so realistični in obravnavajo vprašanja, pomembna za sodelujoče organizacije ter neposredne in posredne cilje skupine. Predloženi so dokazi o učinkovitosti predlaganega pristopa k virtualni izmenjavi.
  • Širitev: vloga kaže možnosti za razširitev praks projekta na različnih ravneh (na primer na lokalni, regionalni, nacionalni, ravni EU) in njeno prenosljivost na različne sektorje. Širitev bo verjetno imela učinek ne le na ravni različnih partnerskih organizacij, ampak tudi na ravni sistema in/ali politike. Predlog lahko razvije medsebojno zaupanje in okrepi čezmejno sodelovanje.
  • Evropska dodana vrednost: vloga prinaša dodano vrednost na ravni EU z rezultati, ki jih ne bi bilo mogoče doseči samo na ravni držav, in obstajajo možnosti za prenos rezultatov v države, ki niso vključene v projekt. Rezultati projekta bi lahko bili vključeni v ustrezne programe politik EU. 

Kakovost zasnove in izvedbe projekta (največ 20 točk)

  • Strateški načrt: vloga določa jasno strategijo, ki temelji na analizi izvedljivosti, in opredeljuje potrebne dejavnosti za preizkušanje, prilagoditev in/ali razširitev praks virtualnih izmenjav v novem okviru partnerstva za projekte;
  • potrebe: ugotovljene in upoštevane so bile različne potrebe različnih partnerjev. Oblikovan je bil jasen koncept, kako se bodo obravnavale te različne potrebe. Tudi pedagoški pristopi so v skladu s temi različnimi potrebami;
  • struktura: program dela je jasen in razumljiv ter zajema vse faze projekta. Kazalniki dosežkov in sredstva za preverjanje so bili jasno opredeljeni za vsak rezultat;
  • upravljanje: načrt upravljanja projekta je dober, pri čemer so različnim nalogam dodeljena ustrezna sredstva. Vzpostavljeni so bili učinkoviti postopki sodelovanja in odločanja, razumljivi za vse deležnike. Proračun kaže stroškovno učinkovitost in ekonomsko najugodnejše ponudbe. Naloge, vloge in finančni viri, dodeljeni partnerjem, so usklajeni. Ureditve finančnega poslovodenja so jasne in ustrezne;
  • ocena: posebni ukrepi za spremljanje procesov in rezultatov (tj. kazalniki dosežkov in sredstva za preverjanje) zagotavljajo visoko kakovost izvajanja projekta. Učni izidi se ocenijo in priznajo. Obstaja jasen načrt za zagotavljanje kakovosti, ki ustrezno zajema tudi vodenje projektov. Strategija spremljanja vključuje opredelitev tveganja in akcijski načrt za zmanjševanje tveganja. Ti elementi so tudi vključeni in podrobno opisani v logičnem okviru (obvezna predloga razpisa).

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju (največ 20 točk)

  • Sestava: partnerstvo je sposobno zagotoviti popolno uresničitev ciljev projekta. Konzorcij ima vsa potrebna znanja in spretnosti, strokovno znanje in izkušnje na področjih, ki jih zajema projekt. Zagotovi se ustrezna razporeditev časa in prispevka med partnerji. Znanja in spretnosti ter kompetence partnerstva se dopolnjujejo;
  • zavezanost: vsaka sodelujoča organizacija pokaže popolno vključenost, ki ustreza njenim zmogljivostim in določenemu področju strokovnega znanja;
  • sodelovanje: dogovori o sodelovanju so uravnoteženi. Predlagani so učinkoviti mehanizmi za zagotavljanje koordinacije, odločanja in obveščanja med sodelujočimi organizacijami, deležniki in vsemi drugimi zadevnimi stranmi.

Učinek (največ 30 točk)

  • Razširjanje: jasna strategija ozaveščanja, razširjanja in komuniciranja zagotavlja, da se v času trajanja projekta dosežejo ustrezne ciljne skupine ter splošni deležniki in javnost. Ta strategija vključuje načrte za omogočanje dostopnosti katerega koli proizvedenega materiala z odprtimi licencami;
  • uporaba: Vloga dokazuje, da je mogoče izbrane pristope virtualne izmenjave uspešno razširjati in/ali povečati, da ustvarja širši učinek in vpliva na sistemsko spremembo. Pristop izkoriščanja je jasno opisan in predlagani ukrepi za izkoriščanje rezultatov projekta so potencialno učinkoviti;
  • učinek: predvidljiv učinek, zlasti za opredeljene ciljne skupine, je jasno opredeljen in vzpostavljeni so ukrepi za zagotovitev, da je učinek mogoče doseči in ovrednotiti. Učni izidi so jasno opredeljeni pred vsako aktivnostjo virtualne izmenjave ter se merijo po vsaki aktivnosti, zabeleženem napredku in priznanih dosežkih. Rezultati aktivnosti bodo verjetno pomembni. Rezultati projektov lahko podprejo dolgoročne spremembe, izboljšave ali razvoj v korist zadevnih ciljnih skupin in sistemov. V vlogi je pojasnjeno tudi, kako bo ocenjen učinek učenja (učnih izidov) z virtualno izmenjavo, da bi se oblikovala priporočila na podlagi podatkov za izboljšanje poučevanja in vzorčenja virtualnih izmenjav ter učenja po zaključku projekta. Ti elementi so vključeni in podrobno opisani tudi v logičnem okviru (obvezna predloga razpisa);
  • trajnostnost: vloga vključuje ustrezne ukrepe in vire za zagotovitev, da se rezultati in koristi projekta lahko ohranijo po njegovem življenjskem ciklu.

Da bi se predlogi upoštevali pri dodeljevanju sredstev, morajo doseči vsaj 60 točk. Poleg tega morajo doseči vsaj polovico vseh možnih točk v vsaki od zgoraj navedenih kategorij meril za dodelitev (tj. vsaj 15 točk v kategorijah „Ustreznost projekta“ in „Učinek“; 10 točk za kategoriji „Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju“ ter „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“).

V primeru izenačenih predlogov bodo imeli prednost projekti, ki pri merilu „Ustreznost projekta“ in nato pri merilu „Učinek“ dobijo največ točk.

Geografski cilji

K temu ukrepu prispevajo instrumenti EU za zunanje delovanje. Razpoložljivi proračun je razdeljen med različne regije, obseg vsakega proračunskega okvira pa je različen. Dodatne informacije o zneskih so na voljo v okviru posamezne proračunske ovojnice ter bodo objavljene na portalu za financiranje in javne razpise.

Geografski cilji, določeni za ta ukrep, so:

  • podsaharska Afrika: prednost bodo imele najmanj razvite države; poseben poudarek je treba nameniti tudi prednostnim državam na področju migracij; nobena država ne bo imela dostopa do več kot 8 % sredstev, predvidenih za regijo.

Kot splošno pravilo in v skladu z obstoječim nacionalnim in evropskim pravnim okvirom bi bilo treba rezultate objaviti kot prosto dostopne učne vire (PDUV) ter na ustreznih platformah stroke, sektorja ali pristojnih organov. V predlogu je opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih podatkov, gradiv, dokumentov ter aktivnosti v avdiovizualnih in družbenih medijih ter kako se bo o njih obveščalo, poleg tega pa predlog ne vsebuje nesorazmernih omejitev.

Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?

Za ta ukrep se uporablja model financiranja s pavšalnimi zneski. Znesek prispevka v obliki enkratnega pavšalnega zneska bo določen za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi ocenjenega proračuna za ukrep, ki ga predlaga prijavitelj. Organ, ki dodeli sredstva, bo določil pavšalni znesek za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi predloga, rezultata ocene, stopenj financiranja in najvišjega zneska nepovratnih sredstev, določenega v razpisu.

Nepovratna sredstva EU na projekt bodo znašala največ 500 000 EUR, pri čemer bo največ 200 EUR naložb na udeleženca (tj. projekt v vrednosti 500 000 EUR bi moral zajemati vsaj 2 500 udeležencev). Znesek dodeljenih nepovratnih sredstev je lahko nižji od zahtevanega zneska.

Kako se določi pavšalni znesek za projekt?

Prijavitelji morajo izpolniti podrobno proračunsko preglednico v prijavnem obrazcu, pri tem pa upoštevati naslednje točke: 

  1. upravičenci bi morali proračun po potrebi podrobno opredeliti in organizirati v skladne delovne sklope (na primer razdeljene na „vodenje projekta“, „usposabljanje“, „organizacija dogodkov“, „priprava in izvajanje mobilnosti“, „obveščanje in razširjanje“, „zagotavljanje kakovosti“ itd.); 
  2. v predlogu morajo biti opisane aktivnosti, zajete v posameznem delovnem sklopu;
  3. prijavitelji morajo v svojem predlogu navesti razčlenitev ocenjenih stroškov, ki prikazuje deleže za posamezne delovne sklope (in v vsakem delovnem sklopu delež, dodeljen vsakemu upravičencu in povezanemu subjektu);
  4. navedeni stroški lahko zajemajo stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja, stroške opreme in oddaje naročil podizvajalcem ter druge stroške (kot so razširjanje informacij, objave ali prevodi).

Predlogi bodo ocenjeni v skladu s standardnimi postopki ocenjevanja ob pomoči notranjih in/ali zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki bodo ocenili kakovost predlogov glede na zahteve, opredeljene v razpisu, ter pričakovani učinek, kakovost in učinkovitost ukrepa.

Po oceni predloga bo odredbodajalec določil pavšalni znesek ob upoštevanju ugotovitev opravljene ocene. Vrednost pavšalnega zneska bo omejena na največ 95 % predvidenega proračuna, določenega po oceni.

Elementi nepovratnih sredstev (najvišji znesek nepovratnih sredstev, stopnja financiranja, skupni upravičeni stroški itd.) bodo določeni v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Dosežki projekta bodo ocenjeni na podlagi dokončanih rezultatov. Shema financiranja bi omogočila osredotočenost na izložke in ne na vložke, zato bi bil poudarek na kakovosti in stopnji doseganja merljivih ciljev.

Več podrobnosti je navedenih v vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je na voljo na portalu za financiranje in javne razpise.

  • 1 Mehke veščine vključujejo sposobnost kritičnega mišljenja, vedoželjnost in ustvarjalnost, iniciativnost, reševanje problemov in sodelovanje, sposobnost učinkovitega sporazumevanja v večkulturnem in večdisciplinarnem okolju, sposobnost prilagajanja okolju, obvladovanje stresa in negotovosti. Ta znanja in spretnosti so del ključnih kompetenc, kot je določeno v Priporočilu Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (UL C 189, 4.6.2018, str. 1).
  • 2 Mladinski delavci so poklicni delavci ali prostovoljci, ki sodelujejo v neformalnem učenju ter nudijo podporo mladim pri njihovem osebnem, družbeno-izobraževalnem in strokovnem razvoju.
  • 3 https://ec.europa.eu/info/law/law-topic/data-protection/eu-data-protection-rules_sl.
  • 4 Tj. vsaka organizacija, javna ali zasebna, ki dela z mladimi ali zanje zunaj formalnega okolja. Take organizacije so lahko na primer: neprofitna organizacija, združenje, nevladna organizacija (vključno z evropskimi mladinskimi nevladnimi organizacijami); nacionalni mladinski svet; javni organ na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni; izobraževalna ali raziskovalna ustanova; fundacija.
  • 5 V skladu s seznamom Odbora za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) najmanj razvitih držav: DAC-List-ODA-Recipients-for-reporting-2021-flows.pdf (oecd.org).