Skip to main content

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport

This guide is a detailed technical description of the Erasmus+ programme. It is mainly intended for organisations applying for funding.

If you are looking for a quicker overview, please read how to take part.

Search the guide

Virtualne Izmenjave na področju terciarnega izobraževanja in mladih

Projekti virtualnih izmenjav vključujejo spletne medosebne aktivnosti, ki spodbujajo medkulturni dialog in razvoj mehkih veščin. Vsem mladim omogočajo dostop do visokokakovostnega mednarodnega in medkulturnega izobraževanja brez fizične mobilnosti. Čeprav virtualna razprava ali usposabljanje ne nadomešča v celoti koristi fizične mobilnosti, bi morali udeleženci virtualnih izmenjav izkoristiti nekatere prednosti mednarodnih izobraževalnih izkušenj. Digitalne platforme so dragoceno orodje za delno odzivanje na globalne omejitve mobilnosti, ki jih povzroča pandemija COVID-19. Virtualne izmenjave prispevajo tudi k širjenju evropskih vrednot. Poleg tega lahko v nekaterih primerih zagotovijo zamisli in pripravijo podlago za prihodnje fizične izmenjave, ki niso financirane v okviru tega ukrepa.

Virtualne izmenjave potekajo v majhnih skupinah, ki jih vedno vodi usposobljen olajševalec. Treba bi jih bilo enostavno vključiti v mladinske projekte (neformalno izobraževanje) ali terciarne programe. Virtualne izmenjave lahko vključujejo udeležence iz obeh sektorjev, čeprav lahko glede na posamezne projekte vključujejo udeležence samo iz enega ali obeh. Vsi projekti v okviru tega razpisa bodo vključevali organizacije in udeležence iz držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu, ter tretjih držav, ki niso pridružene programu v upravičenih regijah.

Cilji ukrepa

Cilji ukrepa so:

  • spodbujanje medkulturnega dialoga s tretjimi državami, ki niso pridružene programu, ter povečevanje strpnosti prek spletnih stikov med ljudmi na podlagi digitalnih in mladim prijaznih tehnologij;
  • spodbujanje različnih vrst virtualnih izmenjav kot dopolnilo fizični mobilnosti Erasmus+, ki več mladim omogoča, da izkoristijo medkulturne in mednarodne izkušnje;
  • krepitev kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti, zlasti pri uporabi interneta in družbenih medijev, kot so boj proti diskriminaciji, indoktrinaciji, polarizaciji in nasilni radikalizaciji;
  • spodbujanje razvoja digitalnih spretnosti in mehkih [fn]veščin[ft/]Mehke veščine vključujejo sposobnost kritičnega mišljenja, vedoželjnost in ustvarjalnost, iniciativnost, reševanje problemov in sodelovanje, sposobnost učinkovitega sporazumevanja v večkulturnem in večdisciplinarnem okolju, sposobnost prilagajanja okolju, obvladovanje stresa in negotovosti. Ta znanja in spretnosti so del ključnih kompetenc, kot je določeno v Priporočilu Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (UL C 189, 4.6.2018, str. 1).[/fn] študentov, mladih in mladinskih [fn]delavcev[ft/]Mladinski delavci so poklicni delavci ali prostovoljci, ki sodelujejo v neformalnem učenju ter nudijo podporo mladim pri njihovem osebnem, družbeno-izobraževalnem in poklicnem razvoju.[/fn], vključno s prakso tujih jezikov in ekipnim delom, zlasti za povečanje zaposljivosti;
  • spodbujanje državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem;
  • krepitev mladinske razsežnosti v odnosih EU s tretjimi državami.

Tematska Področja / Posebni Cilji

Virtualne izmenjave bi morale biti organizirane na enem ali več naslednjih tematskih področij, ki ustrezajo prednostnim nalogam programa Erasmus+:

  • vključevanje in raznolikost, 
  • digitalna preobrazba,
  • okolje in boj proti podnebnim spremembam,
  • udeležba v demokratičnem življenju, skupne vrednote in državljansko udejstvovanje.

Ker so virtualne izmenjave v tem širokem okviru pobuda od spodaj navzgor, lahko sodelujoče organizacije prosto izberejo teme, na katere se bodo osredotočile, vendar morajo v predlogih prikazati njihov pričakovani učinek v zvezi z enim ali več zgoraj navedenimi cilji (glej tudi poglavje „Pričakovani učinek“ v nadaljevanju). Po potrebi bi bilo treba upoštevati vidike spolov, odvisno od obsega in tem projektov (na primer z uvedbo vidikov, ki upoštevajo različnost spolov, v usposabljanja). Posebno pozornost je treba nameniti vključevanju socialno in ekonomsko ranljivih oseb in oseb, ki ne morejo zaprositi za fizično mobilnost.

Aktivnosti

Projekti bodo financirani na podlagi delovnih načrtov, ki vključujejo aktivnosti spletnega sodelovanja, kot so:

  • spletne razprave med mladimi iz mladinskih organizacij s sedežem v različnih državah v okviru mladinskih projektov. Lahko vključujejo simulacije vlog;
  • usposabljanje mladinskih delavcev, ki želijo razviti virtualni projekt izmenjave s kolegi iz drugih držav;
  • spletne razprave med študenti terciarnih izobraževalnih institucij s sedežem v različnih državah v okviru diplom terciarnega izobraževanja;
  • usposabljanje univerzitetnih profesorjev/osebja, ki želijo razviti virtualni projekt izmenjave s kolegi iz drugih držav;
  • interaktivni odprti spletni tečaji, vključno s tradicionalnim gradivom za tečaje, kot so posneta predavanja, branje in sklopi problemov (kot so dobro znani množični odprti spletni tečaji (MOOC), a s poudarkom na interaktivnih uporabniških forumih v majhnih skupinah, ki podpirajo stike med študenti, profesorji, asistenti učiteljev, mladimi in mladinskimi delavci).

Priprava projekta

Vsi projekti virtualne izmenjave morajo:

  • biti vodeni s strani usposobljenih olajševalcev;
  • biti varni in zagotavljati zaščito z vidika udeležencev in gostiteljev, pri tem pa morajo biti v celoti upoštevana pravila EU o varstvu osebnih [fn]podatkov[ft/]https://ec.europa.eu/info/law/law-topic/data-protection/eu-data-protection-rules_sl.[/fn];
  • biti politično nepristranski in kulturno relevantni: aktivnosti virtualne izmenjave morajo biti trdno zasidrane v mladinskem in sektorju terciarnega izobraževanja ter v skladu s sodobnimi spletnimi in nespletnimi kulturami mladih v sodelujočih državah;
  • biti odprti in dostopni na ravni uporabniške izkušnje in interakcije. Registracija in interakcija z vrstniki, olajševalci, administratorji in drugimi deležniki bi morala biti neposredna in preprosta;
  • večinoma potekati sinhrono, z možnimi asinhronimi komponentami (na primer branje, videoposnetki)
  • in poleg tega predvideti metodo priznavanja udeležbe in učnih izidov mladih ob koncu izmenjave.

Sodelujoče organizacije morajo organizirati virtualne izmenjave za ljudi v starostni skupini 13–30 let. Če so v projekt vključeni mladi, mlajši od 18 let, se od sodelujočih organizacij zahteva, naj pridobijo predhodno dovoljenje za udeležbo od staršev ali skrbnikov. Posamezni udeleženci morajo imeti sedež v državah organizacij, ki sodelujejo v projektu.

Projekti se morajo pri izvajanju svojih aktivnosti čim bolj opirati na obstoječa orodja in platforme.

Merila za upravičenost

Da bi bili predlogi projektov za virtualne izmenjave na področju terciarnega izobraževanja in mladine upravičeni do nepovratnih sredstev Erasmus+, morajo izpolnjevati naslednja merila:

Upravičene sodelujoče organizacije (Kdo se lahko prijavi?)

Prijavitelji (upravičenci in povezani subjekti, če je ustrezno) morajo biti pravni subjekti (javni ali zasebni organi) in lahko spadajo v naslednje kategorije:

  • subjekti, dejavni na področju terciarnega izobraževanja ali mladine (neformalno izobraževanje);
  • mladinske [fn]organizacije[ft/]Tj. vsaka organizacija, javna ali zasebna, ki dela z mladimi ali zanje zunaj formalnega okolja. Take organizacije so lahko na primer: neprofitna organizacija, združenje, nevladna organizacija (vključno z evropskimi mladinskimi nevladnimi organizacijami); nacionalni mladinski svet; javni organ na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni; izobraževalna ali raziskovalna ustanova; fundacija.[/fn];
  • terciarne izobraževalne institucije, združenja ali organizacije terciarnih izobraževalnih institucij ter pravno priznane nacionalne ali mednarodne organizacije rektorjev, učiteljev ali študentov.

Ti subjekti morajo imeti sedež v eni od upravičenih držav, tj.:

  • državi članici EU;
  • tretji državi, pridruženi programu, ali
  • tretji državi, ki ni pridružena programu, iz upravičene regije. Upravičene regije, ki jih zajema ta ukrep, so regije 1, 2, 3 in 9 (glej poglavje „Upravičene države“ v delu A tega vodnika). Vsak predlog projekta mora vključevati organizacije in udeležence iz samo ene od upravičenih regij tretjih držav, ki niso pridružene programu.

Koordinatorska organizacija mora biti mladinska organizacija ali terciarna izobraževalna institucija ter mora biti zakonito ustanovljena v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, in delovati v njej. Koordinatorska organizacija se prijavi v imenu vseh sodelujočih organizacij, vključenih v projekt. Ne sme biti povezani subjekt.

Drugi subjekti lahko sodelujejo v drugih vlogah konzorcija, kot so pridruženi partnerji.

Sestava konzorcija (število in profil sodelujočih organizacij)

Predloge mora predložiti konzorcij najmanj štirih prijaviteljev (ki so upravičenci in ne povezani subjekti), ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  • najmanj štirje neodvisni subjekti (brez povezanih subjektov) iz štirih različnih upravičenih držav;
  • najmanj dve terciarni izobraževalni instituciji ali mladinski organizaciji iz dveh držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu, ter dve terciarni izobraževalni instituciji ali mladinski organizaciji iz dveh upravičenih tretjih držav, ki nista pridruženi programu in pripadata isti upravičeni regiji;
  • število organizacij iz držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu, ne sme biti večje od števila organizacij iz tretjih držav, ki niso pridružene programu.
  • Pri sestavi konzorcija se upoštevajo samo upravičenci (ne povezani subjekti).

Pridruženi partnerji se ne upoštevajo pri sestavi konzorcija.

Geografska lokacija (kraj izvajanja aktivnosti)

 Aktivnosti se morajo izvajati v državah sodelujočih organizacij.

Trajanje projekta

Projekti naj bi običajno trajali 36 mesecev (podaljšanja so mogoča s spremembo sporazuma o nepovratnih sredstvih, če so ustrezno utemeljena).

Kje se prijaviti?

Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje in kulturo (EACEA) prek portala za financiranje in javne razpise (Funding & Tender Opportunities Portal – FTOP).

ID razpisa: ERASMUS-EDU-2024-VIRT-EXCH

Pred prijavo si oglejte ustrezna pogosta vprašanja na portalu za financiranje in javne razpise.

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 25. aprila do 17. ure (po bruseljskem času).

Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.

Merila za dodelitev

Ustreznost projekta - (največ 30 točk)

  • Ustreznost: vloga je pomembna za izbrane splošne in posebne cilje razpisa. Skladna je z zahtevami razpisa in je jasno pojasnjena. Vloga obravnava tematska področja, opredeljena za ta razpis;
  • vrednote EU: je projekt pomemben za spoštovanje in spodbujanje skupnih vrednot EU, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanje človekovih pravic, ter boj proti vsem oblikam diskriminacije;
  • analiza potreb: vloga temelji na ustrezni analizi izzivov in potreb; ugotovljene in upoštevane so bile različne potrebe različnih partnerjev; ugotovljene in upoštevane so bile različne potrebe različnih partnerjev;
  • doslednost: različni elementi vloge so skladni in dosledni. cilji prijave so jasno opredeljeni in realistični ter obravnavajo vprašanja, pomembna za sodelujoče organizacije in ciljne skupine;
  • aktivnosti: virtualne izmenjave so jasno opredeljene in spodbujajo medkulturni dialog in razvoj mehkih veščin ter predvsem prispevajo k izobraževalnemu, osebnemu ali poklicnemu razvoju udeležencev iz tretjih držav, ki niso pridružene programu. Predloženi so dokazi o učinkovitosti predlaganega pristopa k virtualni izmenjavi;
  • širitev: vloga kaže možnosti za razširitev praks projekta na različnih ravneh (na primer na lokalni, regionalni, nacionalni, ravni EU) in njeno prenosljivost na različne sektorje. Širitev bo verjetno imela učinek ne le na ravni različnih partnerskih organizacij, ampak tudi na ravni sistema in/ali politike. Predlog lahko razvije medsebojno zaupanje in okrepi čezmejno sodelovanje;
  • evropska dodana vrednost: vloga prinaša dodano vrednost na ravni EU z rezultati, ki jih ne bi bilo mogoče doseči samo na ravni držav, in obstajajo možnosti za prenos rezultatov v države, ki niso vključene v projekt. Rezultati projekta bi lahko bili vključeni v ustrezne programe politik EU. 

Kakovost zasnove in izvedbe projekta - (največ 30 točk)

  • Skladnost: splošna zasnova projekta zagotavlja usklajenost ciljev, metodologije, aktivnosti in predlaganega proračuna projekta. Vloga predstavlja usklajen in celovit nabor ustreznih aktivnosti za izpolnjevanje opredeljenih potreb in doseganje pričakovanih rezultatov;
  • metodologija: kakovost in izvedljivost predlagane metodologije ter njena ustreznost za obravnavanje ugotovljenih potreb, vključno s potrebami različnih partnerjev. Oblikovan je bil jasen koncept, kako se bodo obravnavale te različne potrebe. Tudi pedagoški pristopi so v skladu s temi različnimi potrebami;
  • učni izidi: učni izidi se ocenijo in priznajo (npr. Youthpass). Učni izidi so jasno opredeljeni pred vsako aktivnostjo virtualne izmenjave ter se merijo po vsaki aktivnosti, zabeleženem napredku in priznanih dosežkih;
  • delovni načrt: kakovost in učinkovitost delovnega načrta sta jasni in zajemata vse faze projekta;
  • upravljanje: načrt upravljanja projekta je dober, pri čemer so različnim nalogam dodeljena ustrezna sredstva. Časovni razpored, organizacija, naloge in odgovornosti so dobro opredeljeni in realistični;
  • proračun: proračun kaže stroškovno učinkovitost in ekonomsko najugodnejše ponudbe. Naloge, vloge in finančni viri, dodeljeni partnerjem, so usklajeni. Ureditve finančnega poslovodenja so jasne in ustrezne;
  • ocena: posebni ukrepi za spremljanje procesov in rezultatov (tj. kazalniki dosežkov in sredstva za preverjanje) zagotavljajo visoko kakovost izvajanja projekta. Obstaja jasen načrt za zagotavljanje kakovosti, ki ustrezno zajema tudi vodenje projektov. Strategija spremljanja vključuje opredelitev tveganja in akcijski načrt za zmanjševanje tveganja.

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju - (največ 20 točk)

  • Sestava: partnerstvo je sposobno zagotoviti popolno uresničitev ciljev projekta. Konzorcij ima vsa potrebna znanja in spretnosti, strokovno znanje in izkušnje na področjih, ki jih zajema projekt. Zagotovi se ustrezna razporeditev časa in prispevka med partnerji. Znanja in spretnosti ter kompetence partnerstva se dopolnjujejo;
  • zavezanost: vsaka sodelujoča organizacija pokaže popolno vključenost, ki ustreza njenim zmogljivostim in določenemu področju strokovnega znanja;
  • sodelovanje: dogovori o sodelovanju so uravnoteženi. Predlagani so učinkoviti mehanizmi za zagotavljanje koordinacije, odločanja in obveščanja med sodelujočimi organizacijami, deležniki in vsemi drugimi zadevnimi stranmi.

Učinek - (največ 20 točk)

  • Razširjanje: jasna strategija ozaveščanja, razširjanja in komuniciranja zagotavlja, da se v času trajanja projekta dosežejo ustrezne ciljne skupine ter splošni deležniki in javnost. Ta strategija vključuje načrte za omogočanje dostopnosti katerega koli proizvedenega materiala z odprtimi licencami;
  • Uporaba: vloga dokazuje, da je mogoče izbrane pristope virtualne izmenjave uspešno razširjati ter da ustvarja širši učinek in vpliva na sistemsko spremembo. Pristop izkoriščanja je jasno opisan in predlagani ukrepi za izkoriščanje rezultatov projekta so potencialno učinkoviti;
  • učinek: predvidljiv učinek, zlasti za opredeljene ciljne skupine, je jasno opredeljen in vzpostavljeni so ukrepi za zagotovitev, da je učinek mogoče doseči in ovrednotiti. Rezultati aktivnosti bodo verjetno pomembni. Rezultati projektov lahko podprejo dolgoročne spremembe, izboljšave ali razvoj v korist zadevnih ciljnih skupin in sistemov. V vlogi je pojasnjeno tudi, kako bo ocenjen učinek učenja (učnih izidov) z virtualno izmenjavo, da bi se oblikovala priporočila na podlagi podatkov za izboljšanje poučevanja in vzorčenja virtualnih izmenjav ter učenja po zaključku projekta;
  • trajnostnost: vloga vključuje ustrezne ukrepe in vire za zagotovitev, da se rezultati in koristi projekta lahko ohranijo po njegovem življenjskem ciklu.

Da bi se predlogi upoštevali pri dodeljevanju sredstev, morajo doseči vsaj 60 točk. Poleg tega morajo doseči vsaj polovico vseh možnih točk v vsaki od zgoraj navedenih kategorij meril za dodelitev (tj. najmanj 15 točk za kategoriji „Ustreznost projekta“ ter „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“; 10 točk za kategoriji „Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju“ ter „Učinek“).

Izenačeni predlogi bodo prednostno razvrščeni glede na število točk, dodeljenih pri merilu za dodelitev „Ustreznost“. Kadar je to število točk pri predlogih enako, bodo prednostno razvrščeni na podlagi števila točk za merilo „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“. Kadar je to število točk pri predlogih enako, bodo prednostno razvrščeni na podlagi števila točk za merilo „Učinek“.

Če s tem ni mogoče določiti prednosti, se lahko nadaljnja prednostna razvrstitev opravi glede na celotni portfelj projektov ter ustvarjanje pozitivnih sinergij med projekti ali druge dejavnike, povezane s cilji razpisa. Ti dejavniki bodo dokumentirani v poročilu izbirne komisije.

Pričakovani učinek

Aktivnosti in rezultati različnih projektov bodo namenjeni doseganju pozitivnega učinka v zvezi s cilji razpisa, ki bi moral biti tesno povezan z učno razsežnostjo virtualnih izmenjav, čeprav se razlikuje glede na posebnosti projektov.

Vsak predlog projekta bi moral vsebovati informacije o tem pričakovanem učinku. Prijavitelje se spodbuja, naj pri poročanju o učinku projektov vključijo povratne informacije sodelujočih posameznikov in organizacij, zlasti glede učne vrednosti.

Geografski cilji

K temu ukrepu prispevajo instrumenti EU za zunanje delovanje. Razpoložljivi proračun je razdeljen med različne regije, obseg vsakega proračunskega okvira pa je različen. Dodatne informacije o zneskih so na voljo v okviru posamezne proračunske ovojnice ter bodo objavljene na portalu za financiranje in javne razpise.

Podsaharska Afrika: prijavitelje se spodbuja, naj dajo prednost najmanj razvitim [fn]državam[ft/]V skladu s seznamom najmanj razvitih držav, ki ga je pripravil Odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD): https://www.oecd.org/dac/financing-sustainable-development/development-finance-standards/DAC-List-of-ODA-Recipients-for-reporting-2024-25-flows.pdf[/fn] v tej regiji in posebno pozornost namenijo prednostnim državam na področju [fn]migracij[ft/]V nadaljevanju so navedene tretje države, ki so ključne za migracijo in niso pridružene programu: Burkina Faso, Burundi, Etiopija, Gambija, Slonokoščena obala, Gvineja, Mali, Mavretanija, Niger, Nigerija, Senegal, Južna Afrika, Južni Sudan in Sudan.[/fn]; nobena država ne bo imela dostopa do več kot 8 % sredstev, predvidenih za to regijo. Prijavitelje se tudi spodbuja, naj v svoj predlog vključijo udeležence iz različnih držav, vključno s partnerji, ki imajo manj izkušenj s programom Erasmus+.

Kot splošno pravilo in v skladu z obstoječim nacionalnim in evropskim pravnim okvirom bi bilo treba rezultate objaviti kot prosto dostopne učne vire (PDUV) ter na ustreznih platformah stroke, sektorja ali pristojnih organov. V predlogu je opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih podatkov, gradiv, dokumentov ter aktivnosti v avdiovizualnih in družbenih medijih ter kako se bo o njih obveščalo, poleg tega pa predlog ne vsebuje nesorazmernih omejitev.

Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?

Za ta ukrep se uporablja model financiranja s pavšalnimi zneski. Znesek prispevka v obliki enkratnega pavšalnega zneska bo določen za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi ocenjenega proračuna za ukrep, ki ga predlaga prijavitelj. Znesek bo določil organ, ki dodeli sredstva, na podlagi predvidenega proračuna projekta, rezultata ocene in stopnje financiranja v višini 95 %.

Nepovratna sredstva EU na projekt bodo znašala največ 500 000 EUR, pri čemer bo največ 200 EUR naložb za organizacije na udeleženca (tj. projekt v vrednosti 500 000 EUR bi moral zajemati vsaj 2 500 udeležencev). Znesek dodeljenih nepovratnih sredstev je lahko nižji od zahtevanega zneska.

Finančna podpora tretjim osebam v obliki nepovratnih sredstev ali nagrad ni dovoljena.

Stroški prostovoljcev so dovoljeni. Ti so v obliki stroškov na enoto, kot so opredeljeni v sklepu Komisije o stroških na enoto za [fn]prostovoljce[ft/]https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/docs/2021-2027/common/guidance/unit-cost-decision-volunteers_en.pdf[/fn].

Dovoljeni so stroški MSP na enoto za lastnike MSP. Morali bi biti v obliki stroškov na enoto, kot so opredeljeni v sklepu Komisije o stroških na enoto za lastnike [fn]MSP[ft/]unit-cost-decision-sme-owners-natural-persons_en.pdf (europa.eu).[/fn].

Kako se določi pavšalni znesek za projekt?

Prijavitelji morajo izpolniti podrobno proračunsko preglednico v skladu s prijavnim obrazcem, pri tem pa upoštevati naslednje točke:

  1. upravičenci bi morali proračun po potrebi podrobno opredeliti in organizirati v skladne delovne sklope (npr. razdeljene na „vodenje projekta“, „usposabljanje“, „organizacija dogodkov“, „priprava in izvajanje mobilnosti“, „obveščanje in razširjanje“, „zagotavljanje kakovosti“ itd.);
  2. v predlogu morajo biti opisane aktivnosti, zajete v posameznem delovnem sklopu;
  3. prijavitelji morajo v svojem predlogu navesti razčlenitev pavšalnega zneska, ki prikazuje deleže za posamezne delovne sklope (in v vsakem delovnem sklopu delež, dodeljen vsakemu upravičencu in povezanemu subjektu);
  4. navedeni stroški lahko zajemajo stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja, stroške opreme in oddaje naročil podizvajalcem ter druge stroške (kot so razširjanje informacij, objave ali prevodi).

Predlogi bodo ocenjeni v skladu s standardnimi postopki ocenjevanja ob pomoči notranjih in/ali zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki bodo ocenili kakovost predlogov glede na zahteve, opredeljene v razpisu, ter pričakovani učinek, kakovost in učinkovitost ukrepa.

Po oceni predloga bo odredbodajalec določil pavšalni znesek ob upoštevanju ugotovitev opravljene ocene.

Elementi nepovratnih sredstev (najvišji znesek nepovratnih sredstev, stopnja financiranja, skupni upravičeni stroški itd.) bodo določeni v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Glej del C tega vodnika za prijavitelje, poglavje „Neposredni stroški“.

Dosežki projekta bodo ocenjeni na podlagi dokončanih rezultatov. Shema financiranja bo omogočila osredotočenost na izložke in ne na vložke, zato bi bil poudarek na kakovosti in stopnji doseganja merljivih ciljev.

Več podrobnosti je navedenih v vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je na voljo na portalu za financiranje in javne razpise.