Cilj projektov Evropska mladina skupaj je vzpostaviti mreže za promocijo regionalnih partnerstev, ki bodo delovale v tesnem sodelovanju z mladimi iz vse Evrope (države članice EU in tretje države, pridružene programu). Mreže bi morale organizirati izmenjave, promovirati usposabljanja (na primer za mladinske voditelje) in mladim omogočati vzpostavitev skupnih projektov, kar je mogoče izvesti s fizičnimi in spletnimi aktivnostmi.

Cilji ukrepa

Cilj projektov Evropska mladina skupaj je oblikovanje mrež, ki spodbujajo regionalna partnerstva in omogočajo mladim po vsej Evropi, da vzpostavijo skupne projekte, organizirajo izmenjave in spodbujajo usposabljanje (na primer za mladinske voditelje) s fizični in spletnimi aktivnostmi. Ukrep bo podpiral transnacionalna partnerstva za mladinske organizacije od lokalni ravni do obsežnih partnerstev, katerih cilj je okrepiti evropsko razsežnost njihovih aktivnosti, vključno s tem, kako bolje živeti skupaj, ter pomagati pri oblikovanju trajnostnih prihodnjih načinov življenja v skladu z evropskim zelenim dogovorom in pobudo novi evropski Bauhaus1 .

Pomembni prednostni temi sta delo na podlagi evropskih ciljev mladih in njihova promocija, na splošno pa strategija EU za mlade za obdobje 2019–20272 . Evropski cilji mladih so upoštevani tudi v političnih usmeritvah3 Komisije, ki ji predseduje Ursula von der Leyen. Predlogi projektov lahko obravnavajo tudi teme konference o prihodnosti Evrope. V okviru tega ukrepa so pomembne volitve v Evropski parlament leta 2024.

Mladi in mladinske organizacije so ključni akterji pri okrevanju po pandemiji COVID-19. Mladinske mreže bi morale preučiti načine za ustvarjanje solidarnosti in vključenosti ter načine za izboljšanje kakovosti življenja po pandemiji, ki se ujemajo z izzivi, povezanimi z digitalnimi spretnostmi ter trajnostnim zelenim načinom življenja4 .

Posebni cilji

Namen ukrepa je posebej podpreti:

• promocijo in vzpostavitev bolj transnacionalno strukturiranega spletnega in fizičnega sodelovanja med različnimi mladinskimi organizacijami za vzpostavitev ali okrepitev partnerstev, osredotočenih na solidarnost in bolj vključujoče demokratično udejstvovanje vseh glede na odzive na socialno-ekonomske strukture in v skladu s strategijo EU za mlade, evropskimi cilji mladih in mladinskim dialogom;
• izvajanje okvirov in pobud EU, kot so priporočila evropskega semestra5 za posamezne države, če se nanašajo na področje mladine;
• mladinske organizacije, vključene v pobude za spodbujanje mladih za sodelovanje v demokratičnem procesu in družbi z organizacijo usposabljanj, promovirajo skupne točke med mladimi Evropejci ter spodbujajo razprave o njihovi povezanosti z EU, njenimi vrednotami in demokratičnimi temelji. To vključuje organizacijo dogodkov pred volitvami v Evropski parlament leta 2024;
• spodbujanje sodelovanja premalo zastopanih skupin mladih v politiki, mladinskih organizacijah in drugih organizacijah civilne družbe z vključitvijo ranljivih in socialno-ekonomsko prikrajšanih mladih;
• novi načini za opolnomočenje mladinskih organizacij pri obvladovanju posledic pandemije COVID-19 s podpiranjem inovativnih načinov sodelovanja, vzpostavljanja mrež, razvoja in upravljanja. Okvirno bi to lahko vključevalo krepitev sodelovanja med mladinskimi organizacijami v digitalnem okviru z metodami neformalnega učenja in organizacijskimi modeli, kot so alternativni načini izmenjave in vzajemne pomoči;
• okrepitev evropske razsežnosti aktivnosti mladinskih organizacij, vključno z aktivnostmi za boljše skupno življenje po pandemiji in pomoč pri oblikovanju trajnostnih načinov transnacionalnega življenja v prihodnosti.

Aktivnosti

Ukrep je namenjen nevladnim organizacijam (neprofitnim) in javnim organom, ki predlagajo projekte, s katerimi bi bilo mogoče vključiti mlade v partnerstva, ki bi zajemala različne države in regije znotraj držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu.

Aktivnosti mobilnosti za mlade bi morale predstavljati ključno komponento projektov Evropska mladina skupaj. Ta mobilnost bi morala zagotavljati čezmejne izmenjave ter priložnosti za neformalno ali priložnostno usposabljanje za mlade iz vse Evrope (vzhodne, zahodne, severne in južne), ki jih je mogoče v podporo ciljem tega ukrepa pripraviti in podpirati s pomočjo spletnih forumov. Te aktivnosti mobilnosti morajo biti zelo jasno utemeljene glede na cilje ukrepa.

Vse aktivnosti bi morale prispevati k povečanju dosega mladih tako v mladinskih organizacijah kot zunaj njih, vključno z mladimi z manj priložnostmi, da se zagotovi upoštevanje vseh strani.

Katera merila je treba izpolnjevati za prijavo za ukrep Evropska mladina skupaj na lokalni ravni?

Merila za upravičenost

Da bi bili predlogi projektov za pobudo Evropska mladina skupaj upravičeni do nepovratnih sredstev Erasmus, morajo izpolnjevati naslednja merila:

Kdo se lahko prijavi?

Prijavitelji (koordinatorji in polnopravni partnerji) morajo biti pravni subjekti, ki:

• nevladne organizacije (vključno z evropskimi mladinskimi nevladnimi organizacijami in nacionalnimi mladinskimi sveti), ki delujejo na področju mladine;
• javni organi na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni.                                                                                               

Morajo imeti sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu.

Vključena so lahko javna ali zasebna podjetja (mala, srednja ali velika podjetja (vključno s socialnimi podjetji)) in njihovi pridruženi subjekti, vendar ne kot koordinatorji.

Katere vrste organizacij so upravičene do sodelovanja v projektu?

Katera koli javna ali zasebna organizacija s povezanimi subjekti (če obstajajo), ki dela z mladimi ali za mlade zunaj formalnih okolij in ima sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu.

Take organizacije so lahko na primer:

• neprofitna organizacija, združenje, nevladna organizacija (vključno z evropskimi mladinskimi nevladnimi organizacijami);
• nacionalni mladinski svet;
• javni organ na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;
• izobraževalna ali raziskovalna ustanova;
• fundacija.

Vključena so lahko javna ali zasebna podjetja (mala, srednja ali velika podjetja (vključno s socialnimi podjetji)). Torej, čeprav je ta ukrep namenjen predvsem neprofitnim organizacijam, so lahko vključene tudi profitne organizacije, če se za projekt dokaže jasna dodana vrednost.

Sestava konzorcija

Predloge mora oddati konzorcij najmanj petih prijaviteljev (koordinator in polnopravni partnerji) iz vsaj petih različnih držav članic EU in/ali tretjih držav, pridruženih programu.   

Pridruženi subjekti se ne upoštevajo pri minimalnih merilih za upravičenost za sestavo konzorcija.

Kraj izvajanja aktivnosti

Aktivnosti se morajo izvajati v upravičenih državah.

Trajanje projekta

Projekti naj bi običajno trajali 24 mesecev (podaljšanja so mogoča s spremembo, če so ustrezno utemeljena).

Kje se prijaviti?

Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) s sedežem v Bruslju.

Ista organizacija lahko do roka odda samo eno vlogo.

ID razpisa: ERASMUS-YOUTH-2023-YOUTH-TOG

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 9. marca do 17. ure (po bruseljskem času).

Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.

Priprava projekta

Projekt „Evropska mladina skupaj“ ima štiri faze, ki se začnejo, še preden je predlog projekta izbran za financiranje, in sicer so te faze na primer (1) opredelitev in začetek projekta; (2) priprava, zasnova in načrtovanje projekta; (3) izvajanje projekta in spremljanje aktivnosti ter (4) pregled projekta in ocena učinka. Sodelujoče organizacije in udeleženci, vključeni v aktivnosti, bi morali dejavno sodelovati v vseh navedenih fazah, s čimer bi izboljšali svojo učno izkušnjo.

• Opredelitev in začetek; opredelite problem, potrebo ali priložnost, ki jo lahko v okviru razpisa obravnavate s svojo zamislijo za projekt; opredelite ključne aktivnosti in glavne rezultate, ki jih je mogoče pričakovati od projekta; popišite ustrezne deležnike in morebitne partnerje; oblikujte cilje projekta; zagotovite usklajenost projekta s strateškimi cilji sodelujočih organizacij; opravite nekaj začetnega načrtovanja, da se bo projekt dobro začel, in zberite informacije, potrebne za prehod v naslednjo fazo itd.;
• priprava, zasnova in načrtovanje; opredelite obseg projekta in ustrezen pristop ter določite razpored vključenih nalog; ocenite potrebna sredstva in navedite podrobnosti o projektu, na primer oceno potreb; opredelite razumne cilje in kazalnike učinka (specifične, merljive, dosegljive, ustrezne in časovno opredeljene); opredelite rezultate projekta in učne izide; pripravite program dela ter navedite oblike aktivnosti, pričakovani učinek in ocenjeni skupni proračun; pripravite načrt izvajanja projekta, ki vključuje strateške vidike upravljanja projekta, spremljanja, nadzora kakovosti, poročanja in razširjanja rezultatov; opredelite praktične ureditve in potrdite ciljne skupine za predvidene aktivnosti; sklenite sporazume s partnerji in napišite predlog itd.;
• izvajanje in spremljanje aktivnosti: izvajanje projekta v skladu z načrti, ki izpolnjujejo zahteve glede poročanja in obveščanja; spremljanje aktivnosti, ki se izvajajo, in ocenjevanje uspešnosti projekta glede na načrte projekta; opredelitev in izvajanje popravnih ukrepov za odpravo odstopanj od načrtov ter obravnavo težav in tveganj; opredelitev neskladnosti z določenimi standardi kakovosti in izvajanje popravnih ukrepov itd.;
• pregled in ocena učinka: ocena uspešnosti projekta glede na cilje projekta in načrte izvajanja; ocena aktivnosti in njihovega učinka na različnih stopnjah, izmenjava in uporaba rezultatov projekta itd.

Prečni vidiki, ki jih je treba upoštevati pri zasnovi projekta:

Poleg izpolnjevanja formalnih meril in sklenitve dogovorov o trajnostnem sodelovanju z vsemi projektnimi partnerji lahko elementi, navedeni v nadaljevanju, prispevajo k večjemu učinku „projektov Evropska mladina skupaj“ in njihovemu kakovostnejšemu izvajanju v različnih fazah projekta. Prijavitelji se spodbujajo, naj te priložnosti in razsežnosti upoštevajo pri snovanju projektov.

Okoljska trajnostnost

Projekti bi morali biti zasnovani na okolju prijazen način, v vse vidike projekta pa bi morale biti vključene zelene prakse. Organizacije in udeleženci bi morali pri snovanju projekta uporabljati okolju prijazen pristop, kar bo vse, ki sodelujejo pri projektu, spodbudilo k spoznavanju okoljskih vprašanj in razpravi o njih ter k razmisleku o tem, kaj je mogoče storiti na različnih stopnjah, organizacijam in udeležencem pa pomagalo najti okolju prijaznejše alternativne načine izvajanja aktivnosti projekta.

Vključevanje in raznolikost

Namen programa Erasmus+ je spodbujati enake možnosti in dostop, vključevanje in pravičnost v vseh njegovih ukrepih. Za izvajanje teh načel je bila oblikovana strategija vključevanja in raznolikosti, ki bo pripomogla k boljšemu navezovanju stikov z udeleženci iz raznovrstnejših okolij, zlasti tistih z manj priložnostmi, ki se spopadajo z ovirami za udeležbo pri evropskih projektih. Organizacije bi morale načrtovati dostopne in vključujoče projektne aktivnosti ter pri tem upoštevati stališča udeležencev z manj priložnostmi in jih vključiti v sprejemanje odločitev v celotnem procesu.

Kot prečno načelo bi morale sodelujoče organizacije izvajati strategije za povezovanje z mladimi iz različnih okolij na lokalni ravni. To zajema vključitev raznolike populacije mladih z manj priložnostmi, tudi tistih z oddaljenih/podeželskih območij in/ali z migrantskim ozadjem. Zato bi morale vse aktivnosti prispevati k širšemu navezovanju stikov z mladimi in njihovemu aktivnemu sodelovanju, da se zagotovi združitev različnih glasov.

Digitalna razsežnost

Virtualno sodelovanje ter eksperimentiranje s priložnostmi za virtualno in kombinirano učenje sta ključna za uspešne projekte. Pri projektih se močno spodbuja predvsem uporaba evropskega mladinskega portala in platforme EU Youth Strategy, da bi se zagotovilo sodelovanje pred projektnimi aktivnostmi, med njimi in po njih.

Skupne vrednote, državljansko udejstvovanje in udeležba

Projekti bodo podpirali aktivno državljanstvo in etiko ter spodbujali razvijanje socialnih in medkulturnih kompetenc, kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti. Poudarek bo tudi na ozaveščanju o okviru Evropske unije in njegovem razumevanju.

Pričakovani učinek

Odobreni projekti bi morali dokazati pričakovani prispevek k mladinski politiki EU s tem, da:

• temeljijo na ciljih strategije EU za mlade za obdobje 2019–2027, natančneje s tem, da dokažejo, kako prispevajo k prednostnim nalogam strategije „angažiranje, povezovanje, opolnomočenje“;
• temeljijo na rezultatih evropskih ciljev mladih, mladinskega dialoga, drugih projektov za razpravo o mladih in javnomnenjskih raziskav, povezanih s prihodnostjo Evrope, ter povezovanju teh rezultatov z razvojem politike na lokalni/regionalni/nacionalni/evropski ravni;
• temeljijo na priporočilih evropskega semestra za posamezne države, če se nanašajo na področje mladine;
• izboljšujejo vključenost mladih v demokratično življenje v smislu aktivnega državljanstva in sodelovanja z nosilci odločanja (opolnomočenje, nove spretnosti, vključenost mladih v zasnovo projekta itd.);
• pomagajo povečati zmogljivost mladinskega sektorja, aktivnega na lokalni ravni, za transnacionalno delovanje z osredotočanjem na vključenost, solidarnost in trajnostnost, ter promovirajo transnacionalno učenje in sodelovanje mladih in odločevalcev;
• nadgrajujejo obstoječe dobre prakse in navezovanje stikov z mladimi zunaj običajnih mrež, vključno z dobrim izkoriščanjem digitalnih sredstev za povezanost v vseh okoliščinah, tudi pri oddaljenosti, v izolaciji ali pri omejitvi gibanja;
• učinkovito in privlačno razširjajo svoje rezultate med mladimi, vključenimi v mladinske organizacije, pa tudi med mladimi, ki niso povezani z mladinskimi strukturami, ali tistimi z manj priložnostmi, da bi tako utrli pot bolj sistematičnim partnerstvom.

Merila za dodelitev

Ustreznost projekta (največ 30 točk)

• Namen in dodana vrednost EU: s predlogom se vzpostavlja in razvija projekt, ki podpira politike na ravni EU, pomembne za mlade – zlasti strategijo EU za mlade za obdobje 2019–2027; iz predloga je jasno razvidna dodana vrednost EU na sistemski ravni, ki bo ustvarjena na podlagi transnacionalnosti in potencialne prenosljivosti projekta.
• Cilji: cilji predloga ustrezajo splošnim ciljem ukrepa in vsaj enemu od njegovih posebnih ciljev; poleg tega so cilji predloga specifični in jasno opredeljeni, dosegljivi, merljivi, realistični in pravočasni; obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za sodelujoče organizacije in imajo jasno dodano vrednost za izbrane ciljne skupine.
• Potrebe: iz predloga je razvidno, da temelji na podrobni oceni potreb, ki v čim večji meri temelji na preverljivih dejstvih in podatkih, podprtih s splošnimi in posebnimi podatki, ki zadevajo vse države in organizacije v konzorciju. Pričakuje se jasna analiza potreb, povezana s konkretnimi razmerami prijaviteljev, partnerjev in ciljnih skupin. Vključevanje mladih: partnerstvo dokaže, da lahko zagotovi dejavno sodelovanje z raznoliko populacijo mladih, kot so mladi iz oddaljenih/podeželskih območij, mladi z migrantskim ozadjem in/ali iz socialno prikrajšanih okolij, in sicer že v fazi načrtovanja dejavnosti, povezanih z mladino.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta (največ 30 točk)

• Načrtovanje: predlog je jasen, celovit in visokokakovosten ter vključuje ustrezne faze za pripravo, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje projekta na podlagi zanesljivih metodologij za vodenje projekta.
• Metodologija: izvajanje temelji na ustreznih metodologijah; cilji so skladni z aktivnostmi in so jasno opredeljeni, pri čemer so razvidne logične povezave med opredeljenimi problemi, potrebami in rešitvami; delovni načrt je skladen in konkreten; zagotovljeni so ustrezni ukrepi in kazalniki za nadzor kakovosti, ki zagotavljajo, da se bo projekt ustrezno izvedel v skladu z zahtevami glede kakovosti ter v ustreznem obsegu, pravočasno in v okviru proračuna; obstajajo konkretni in ustrezni načrti obvladovanja tveganj in načrti ukrepov ob nepredvidenih dogodkih.
• Stroškovna učinkovitost: predlagani proračun je skladen, dovolj podroben, primeren za izvedbo projekta in zasnovan tako, da zagotavlja najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. Sredstva, dodeljena delovnim sklopom, so v skladu z njihovimi cilji in rezultati. Proračun izpolnjuje potrebe lokalnih organizacij in ranljivih mladih, da bi se spodbudilo njihovo vključevanje v program Erasmus+.

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju (največ 20 točk)

• Sestava: partnerstvo vključuje ustrezen nabor organizacij, ki se dopolnjujejo in imajo zahtevane profile, spretnosti, izkušnje, strokovno znanje in podporo upravljanju za uresničitev ciljev partnerstva; če so v konzorcij vključene profitne organizacije, je jasno dokazana njihova dodana vrednost.
• Geografska sestava: partnerstvo dokaže, da lahko s svojo geografsko sestavo odraža evropsko gospodarsko, družbeno in/ali kulturno raznolikost (tj. pokriva vzhodna, zahodna, severna in južna območja Evrope), da se zagotovi resnično vseevropsko sodelovanje.
• Razvoj lokalnih nevladnih organizacij: partnerstvo lahko razvija zmogljivosti in znanje lokalnih nevladnih organizacij, ki na evropski ravni še niso dobro uveljavljene, da se doseže okrepljeno medsebojno sodelovanje med nevladnimi organizacijami po Evropi.
• Zavezanost in naloge: porazdelitev odgovornosti in nalog v partnerstvu je jasna in ustrezna; koordinator izkazuje visokokakovostno upravljanje in potencial za koordinacijo transnacionalnih mrež ter vodenje v zahtevnih okoljih.
• Dogovori o sodelovanju: predlagani mehanizmi upravljanja bodo zagotavljali učinkovito koordinacijo, odločanje, obveščanje in reševanje konfliktov med sodelujočimi organizacijami, udeleženci in vsemi drugimi zadevnimi deležniki.
• Vključevanje mladih: mladi so ustrezno vključeni v vse faze izvajanja projekta, vključevanje mladih pa se obravnava v vseh fazah in na vseh ravneh projekta, s čimer so zagotovljene vloge, ki opolnomočajo mlade, in/ali konkretne strategije za zagotovitev raznolikega sodelovanja mladih.

Učinek (največ 20 točk)

• Učinek: potencialni učinek projekta na udeležence in partnerske organizacije je velik – zlasti v smislu širjenja osredotočenosti lokalnih organizacij na nacionalne, regionalne ali lokalne aktivnosti, ki še niso čezmejne, pri čemer se aktivnosti v življenjskem ciklu projekta in po njem razširijo ali razvijejo na ravni EU, pa tudi potencialni učinek na skupnost mladih na splošno. Iz pričakovanih rezultatov je razvidno, kako prijavitelj in partnerji razumejo vrednote Evropske unije, zlasti v zvezi z državljanstvom, ter kakšna je njihova sposobnost obveščanja o teh vrednotah.
• Razširjanje: iz predloga je razvidna sposobnost navezovanja stikov z mladimi in učinkovitega obveščanja širšega svetovnega občinstva o problemih skupnosti, ki jih zastopa, in njihovih rešitvah; natančneje, predlog vsebuje dober načrt za obveščanje in razširjanje rezultatov, ustrezne cilje, aktivnosti, porazdelitev nalog med partnerji, ustrezno časovno razporeditev ter orodja in kanale, ki bodo zagotovili učinkovito razširjanje rezultatov in koristi oblikovalcem politike in dostop končnih uporabnikov do teh rezultatov in koristi v življenjskem ciklu projekta in po njem.
• Trajnostnost: v predlogu je jasno opredeljeno, kako lahko rezultati projekta v življenjskem ciklu projekta in po njem prispevajo k spremembam na sistemski ravni v mladinskem sektorju, pri čemer obstaja velik potencial za omogočanje dolgotrajnega sodelovanja na ravni EU in/ali spodbujanje novih mladinskih politik in pobud EU.

Da bi se prijave upoštevale pri dodeljevanju sredstev, morajo doseči najmanj 60 točk, doseči pa morajo tudi potrebno najnižje število točk za vsako od štirih meril za dodelitev (tj. najmanj 15 točk za kategoriji „Ustreznost projekta“ ter „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“; 10 točk za kategoriji „Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju“ ter „Učinek“). V primeru izenačenih predlogov se bo prednostno upoštevalo število točk, doseženo pri merilu za dodelitev „Ustreznost“ in nato pri merilu „Učinek“.

Kot splošno pravilo in v skladu z obstoječim nacionalnim in evropskim pravnim okvirom bi bilo treba rezultate objaviti kot prosto dostopne učne vire (PDUV) ter na ustreznih platformah stroke, sektorja ali pristojnih organov. V predlogu bi moralo biti opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih podatkov, gradiv, dokumentov ter aktivnosti v avdiovizualnih in družbenih medijih ter kako se bo o njih obveščalo, poleg tega pa predlog ne bo vseboval nesorazmernih omejitev.

Rok in okvirni časovni razpored za oceno in sporazume o nepovratnih sredstvih

Faze	Datum in ura ali okvirno obdobje
Rok za oddajo vlog	do 9. marca do 17. ure (po bruseljskem času)
Ocenjevalno obdobje	Marec–avgust 2023
Obveščanje prijaviteljev	September 2023
Podpis sporazuma o nepovratnih sredstvih	September–november 2023
Datum začetka izvajanja ukrepa	Konec leta 2023–začetek leta 2024

Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?

Za ta ukrep se uporablja model financiranja s pavšalnimi zneski. Znesek prispevka v obliki enkratnega pavšalnega zneska bo določen za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi ocenjenega proračuna za ukrep, ki ga predlaga prijavitelj. Organ, ki dodeli sredstva, bo določil pavšalni znesek za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi predloga, rezultata ocene, stopenj financiranja in najvišjega zneska nepovratnih sredstev, določenega v razpisu.

Najnižji znesek nepovratnih sredstev na projekt je 150 000 EUR, najvišji znesek pa 500 000 EUR.

Kako se določi pavšalni znesek za projekt?

Prijavitelji morajo izpolniti podrobno proračunsko preglednico v skladu s prijavnim obrazcem, pri tem pa upoštevati naslednje točke:

• upravičenci bi morali proračun po potrebi podrobno opredeliti in organizirati v skladne delovne sklope (npr. razdeljene na „vodenje projekta“, „usposabljanje“, „organizacija dogodkov“, „priprava in izvajanje mobilnosti“, „obveščanje in razširjanje“, „zagotavljanje kakovosti“ itd.);
• v predlogu morajo biti opisane aktivnosti, zajete v posameznem delovnem sklopu;
• prijavitelji morajo v svojem predlogu navesti razčlenitev ocenjenih stroškov, ki prikazuje deleže za posamezne delovne sklope (in v vsakem delovnem sklopu delež, dodeljen vsakemu upravičencu in povezanemu subjektu);
• navedeni stroški lahko zajemajo stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja, stroške opreme in oddaje naročil podizvajalcem ter druge stroške (kot so razširjanje informacij, objave ali prevodi).

Predlogi bodo ocenjeni v skladu s standardnimi postopki ocenjevanja ob pomoči notranjih in/ali zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki bodo ocenili kakovost predlogov glede na zahteve, opredeljene v razpisu, ter pričakovani učinek, kakovost in učinkovitost ukrepa.

Po oceni predloga bo odredbodajalec določil pavšalni znesek ob upoštevanju ugotovitev opravljene ocene. Vrednost pavšalnega zneska bo omejena na največ 80 % predvidenega proračuna, določenega po oceni.

Elementi nepovratnih sredstev (najvišji znesek nepovratnih sredstev, stopnja financiranja, skupni upravičeni stroški itd.) bodo določeni v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Dosežki projekta bodo ocenjeni na podlagi dokončanih rezultatov. Shema financiranja bi omogočila osredotočenost na izložke in ne na vložke, zato bi bil poudarek na kakovosti in stopnji doseganja merljivih ciljev.

Več podrobnosti je navedenih v vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je na voljo na portalu za financiranje in javne razpise.

• 1 https://europa.eu/new-european-bauhaus/index_sl
• 2 Resolucija Sveta 2018/C 456/01, objavljena decembra 2018: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:42018Y1218(01)&from=EN
• 3 Glej https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_19_5542.
• 4 Glej https://europa.eu/new-european-bauhaus/index_sl.
• 5 https://ec.europa.eu/info/business-economy-euro/economic-and-fiscal-policy-coordination/eu-economic-governance-monitoring-prevention-correction/european-semester_sl