Skip to main content

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport

This guide is a detailed technical description of the Erasmus+ programme. It is mainly intended for organisations applying for funding.

If you are looking for a quicker overview, please read how to take part.

Search the guide

Evropska Mladina Skupaj

 Cilj projektov Evropska mladina skupaj je vzpostaviti mreže za promocijo regionalnih partnerstev, ki bodo delovale v tesnem sodelovanju z mladimi iz vse Evrope (države članice EU in tretje države, pridružene programu). Mreže bi morale organizirati izmenjave, promovirati usposabljanja (na primer za mladinske voditelje) in mladim omogočati vzpostavitev skupnih projektov, kar je mogoče izvesti s fizičnimi in spletnimi aktivnostmi.

Cilji ukrepa

Cilj projektov Evropska mladina skupaj je vzpostaviti sodelovanje in s tem mladim po vsej Evropi omogočiti, da vzpostavijo skupne projekte, organizirajo izmenjave in spodbujajo usposabljanje (na primer za mladinske voditelje/mladinske delavce) s fizični in spletnimi aktivnostmi. Ukrep bo podpiral transnacionalna partnerstva za mladinske organizacije na lokalni in obsežni ravni, da bi se okrepila evropska razsežnost njihovih aktivnosti.

Pomembni prednostni temi sta delo na podlagi strategije EU za mlade za obdobje  2019–20271  in evropskih ciljev mladih ter njihova promocija. Evropski cilji mladih so upoštevani tudi v političnih usmeritvah2  Komisije, ki ji predseduje Ursula von der Leyen. Predlogi projektov lahko obravnavajo tudi zapuščino evropskega leta mladih 2022 in rezultate konference o prihodnosti Evrope. V okviru tega ukrepa so pomembne volitve v Evropski parlament leta 2024.

Mladinske mreže bi morale proučiti načine za ustvarjanje solidarnosti in vključenosti v okviru okrevanja po pandemiji COVID-19.

Posebni cilji

Namen ukrepa je posebej podpreti vsaj enega od naslednjih posebnih ciljev:

  • promocija in vzpostavitev bolj transnacionalno strukturiranega spletnega in fizičnega sodelovanja med različnimi mladinskimi organizacijami za vzpostavitev ali okrepitev partnerstev, osredotočenih na solidarnost in bolj vključujoče demokratično udejstvovanje vseh glede na odzive na socialno-ekonomske strukture in v skladu s strategijo EU za mlade za obdobje 2019–2027, evropskimi cilji mladih, mladinskim dialogom EU in evropskim letom mladih 2022;
  • spodbujanje šestih temeljnih vrednot EU3 , ki so osnova naše družbe: spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin;
  • mladinske organizacije, vključene v pobude za spodbujanje mladih za sodelovanje v demokratičnem procesu in družbi z organizacijo usposabljanj, promovirajo skupne točke med mladimi Evropejci ter spodbujajo razprave o njihovi povezanosti z EU, njenimi vrednotami in demokratičnimi temelji. To vključuje organizacijo dogodkov pred volitvami v Evropski parlament leta 2024 in pozneje ter spodbujanje sodelovanja premalo zastopanih skupin mladih v politiki, mladinskih organizacijah in drugih organizacijah civilne družbe z vključitvijo mladih z manj priložnostmi, kot so ranljivi in socialno-ekonomsko prikrajšani mladi;
  • novi načini za opolnomočenje mladinskih organizacij s podpiranjem inovativnih načinov sodelovanja, vzpostavljanja mrež, razvoja in upravljanja. Okvirno bi to lahko vključevalo krepitev sodelovanja med mladinskimi organizacijami v digitalnem okviru z metodami neformalnega učenja in organizacijskimi modeli, kot so alternativni načini izmenjave in vzajemne pomoči;
  • okrepitev evropske razsežnosti aktivnosti lokalnih mladinskih organizacij, vključno z aktivnostmi v zvezi s tem, kako bolje živeti skupaj, ter pomočjo pri oblikovanju trajnostnih prihodnjih načinov transnacionalnega življenja, v skladu z evropskim zelenim dogovorom in pobudo novi evropski Bauhaus.

Aktivnosti

Ukrep je namenjen (neprofitnim) nevladnim organizacijam in javnim organom, ki predlagajo projekte, s katerimi bi bilo mogoče vključiti mlade v partnerstva, ki bi zajemala različne države in regije znotraj držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu, ter prispevati k razvoju in izvajanju strategije EU za mlade, oblikovanju politik in sodelovanju z glavnimi deležniki na področju mladine.

Aktivnosti mobilnosti za mlade so lahko ključna komponenta projektov Evropska mladina skupaj. Ta mobilnost bi morala zagotavljati čezmejne izmenjave ter priložnosti za neformalno ali priložnostno usposabljanje za mlade iz vse Evrope, ki jih je mogoče v podporo ciljem tega ukrepa pripraviti in podpirati s pomočjo spletnih forumov. Te aktivnosti mobilnosti morajo biti zelo jasno utemeljene glede na cilje ukrepa in načela stroškovne učinkovitosti. Vse aktivnosti bi morale prispevati k povečanju dosega mladih v mladinskih organizacijah in zunaj njih, vključno z mladimi z manj priložnostmi, da se zagotovi upoštevanje vseh stran4 i.

Katera merila je treba izpolnjevati za prijavo za ukrep Evropska mladina skupaj na lokalni ravni?

Merila za upravičenost

Da bi bili predlogi projektov za pobudo Evropska mladina skupaj upravičeni do nepovratnih sredstev Erasmus, morajo izpolnjevati naslednja merila:

Upravičene sodelujoče organizacije (Kdo se lahko prijavi?)

Da bi bili prijavitelji (upravičenci in povezani subjekti, če je ustrezno) upravičeni, morajo:

  • biti pravne osebe;
  • imeti sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu;
  • biti nevladne organizacije (vključno z evropskimi mladinskimi nevladnimi organizacijami in nacionalnimi mladinskimi sveti), ki delujejo na področju mladine;
  • biti javni organi na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;

Vključena so lahko tudi javna ali zasebna podjetja (mala, srednja ali velika podjetja, vključno s socialnimi podjetji), vendar ne kot koordinatorji.

Upravičenci so lahko na primer:

  • neprofitna organizacija, združenje, nevladna organizacija (vključno z evropskimi mladinskimi nevladnimi organizacijami);
  • nacionalni mladinski svet;
  • javni organ na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;
  • izobraževalna ali raziskovalna ustanova;
  • fundacija.

Sestava konzorcija (število in profil sodelujočih organizacij)

Predloge mora oddati konzorcij najmanj petih prijaviteljev (ki so upravičenci in ne povezani subjekti) iz vsaj petih različnih držav članic EU in/ali tretjih držav, pridruženih programu.

Pridruženi partnerji so dovoljeni. Povezani subjekti in pridruženi partnerji se ne upoštevajo pri minimalnih merilih za upravičenost za sestavo konzorcija.

Geografska lokacija (kraj izvajanja aktivnosti)

Aktivnosti se morajo izvajati v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu.

Trajanje projekta

Projekti naj bi običajno trajali 24 mesecev (podaljšanja so mogoča s spremembo, če so ustrezno utemeljena).

Kje se prijaviti?

Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje in kulturo (EACEA) s sedežem v Bruslju.

Ista organizacija lahko do roka odda samo eno vlogo.

ID razpisa: ERASMUS-YOUTH-2024-YOUTH-TOG

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 7. marca do 17. ure (po bruseljskem času).

Kako se prijaviti?

Za informacije glej del C tega vodnika.

Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.

Priprava projekta

Projekt „Evropska mladina skupaj“ ima štiri faze, ki se začnejo, še preden je predlog projekta izbran za financiranje, in sicer so te faze na primer

  1. opredelitev in začetek projekta;
  2. priprava, zasnova in načrtovanje projekta;
  3. izvajanje projekta in spremljanje aktivnosti ter
  4. pregled projekta in ocena učinka. Sodelujoče organizacije in udeleženci, vključeni v aktivnosti, bi morali dejavno sodelovati v vseh navedenih fazah, s čimer bi izboljšali svojo učno izkušnjo.
  • Opredelitev in začetek: opredelite problem, potrebo ali priložnost, ki jo lahko v okviru razpisa obravnavate s svojo zamislijo za projekt; opredelite ključne aktivnosti in glavne rezultate, ki jih je mogoče pričakovati od projekta; popišite ustrezne deležnike in morebitne partnerje; oblikujte cilje projekta; zagotovite usklajenost projekta s strateškimi cilji sodelujočih organizacij; opravite nekaj začetnega načrtovanja, da se bo projekt dobro začel, in zberite informacije, potrebne za prehod v naslednjo fazo itd;
  • priprava, zasnova in načrtovanje: opredelite obseg projekta in ustrezen pristop; določite razpored vključenih nalog; ocenite potrebna sredstva in navedite podrobnosti o projektu, na primer oceno potreb; opredelite razumne cilje in kazalnike učinka (specifične, merljive, dosegljive, ustrezne in časovno opredeljene); opredelite rezultate projekta in učne izide; pripravite program dela ter navedite oblike aktivnosti, pričakovani učinek in ocenjeni skupni proračun; pripravite načrt izvajanja projekta, ki vključuje strateške vidike upravljanja projekta, spremljanja, nadzora kakovosti, poročanja in razširjanja rezultatov; opredelite praktične ureditve in potrdite ciljne skupine za predvidene aktivnosti; sklenite sporazume s partnerji in napišite predlog itd.;
  • izvajanje in spremljanje aktivnosti: izvajajte projekt v skladu z načrti, ki izpolnjujejo zahteve glede poročanja in obveščanja; spremljajte aktivnosti, ki se izvajajo, in ocenite uspešnost projekta glede na načrte projekta; opredelite in izvedite popravne ukrepe za odpravo odstopanj od načrtov ter obravnavo težav in tveganj; opredelite neskladnosti z določenimi standardi kakovosti in izvedite popravne ukrepe itd.;
  • pregled in ocena učinka: ocenite uspešnost projekta glede na cilje projekta in načrte izvajanja; ocenite aktivnosti in njihov učinek na različnih stopnjah, izmenjajte in uporabite rezultate projekta itd.

Prečni vidiki, ki jih je treba upoštevati pri zasnovi projekta:

Poleg izpolnjevanja formalnih meril in sklenitve dogovorov o trajnostnem sodelovanju z vsemi projektnimi partnerji lahko elementi, navedeni v nadaljevanju, prispevajo k večjemu učinku „projektov Evropska mladina skupaj“ in njihovemu kakovostnejšemu izvajanju v različnih fazah projekta. Prijavitelji se spodbujajo, naj te priložnosti in razsežnosti upoštevajo pri snovanju projektov.

Okoljska trajnostnost

Projekti bi morali biti zasnovani na okolju prijazen način, v vse vidike projekta pa bi morale biti vključene zelene prakse. Organizacije in udeleženci bi morali pri snovanju projekta uporabljati okolju prijazen pristop, kar bo vse, ki sodelujejo pri projektu, spodbudilo k spoznavanju okoljskih vprašanj in razpravi o njih ter k razmisleku o tem, kaj je mogoče storiti na različnih stopnjah, organizacijam in udeležencem pa pomagalo najti okolju prijaznejše alternativne načine izvajanja aktivnosti projekta.

Vključevanje in raznolikost

Namen programa Erasmus+ je spodbujati enake možnosti in dostop, vključevanje in pravičnost v vseh njegovih ukrepih. Za izvajanje teh načel je bila oblikovana strategija vključevanja in raznolikosti, ki bo pripomogla k boljšemu navezovanju stikov z udeleženci iz raznovrstnejših okolij, zlasti tistih z manj priložnostmi, ki se spopadajo z ovirami za udeležbo pri evropskih projektih. Organizacije bi morale načrtovati dostopne in vključujoče projektne aktivnosti ter pri tem upoštevati stališča udeležencev z manj priložnostmi in jih vključiti v sprejemanje odločitev v celotnem procesu.

Kot prečno načelo bi morale sodelujoče organizacije izvajati strategije za povezovanje z mladimi iz različnih okolij na lokalni ravni. To zajema vključitev raznolike populacije mladih z manj priložnostmi, tudi tistih z oddaljenih/podeželskih območij in/ali z migrantskim ozadjem. Zato bi morale vse aktivnosti prispevati k širšemu navezovanju stikov z mladimi in njihovemu aktivnemu sodelovanju, da se zagotovi združitev različnih glasov.

Digitalna razsežnost

Virtualno sodelovanje ter eksperimentiranje s priložnostmi za virtualno in kombinirano učenje sta ključna za uspešne projekte. Pri projektih se močno spodbuja predvsem uporaba evropskega mladinskega portala in platforme EU Youth Strategy, da bi se zagotovilo sodelovanje pred projektnimi aktivnostmi, med njimi in po njih.

Skupne vrednote, državljansko udejstvovanje in udeležba

Projekti bodo podpirali aktivno državljanstvo in etiko ter spodbujali razvijanje socialnih in medkulturnih kompetenc, kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti. Poudarek bo tudi na ozaveščanju o okviru Evropske unije in njegovem razumevanju.

Merila za dodelitev

Ustreznost projekta (največ 30 točk)

  • Namen in dodana vrednost EU: s predlogom se vzpostavlja in razvija projekt z dodano vrednostjo EU, ki podpira politike na ravni EU, pomembne za mlade, zlasti strategijo EU za mlade za obdobje 2019–2027, na primer s podpiranjem oblikovanja/izvajanja politik, politične razprave in sodelovanja z deležniki na področju mladih v skladu s strategijo EU za mlade za obdobje 2019–2027, zapuščino evropskega leta mladih 2022 in evropsko agendo za mladinsko delo;
  • vrednote EU: predlog je pomemben za spoštovanje in spodbujanje skupnih vrednot EU, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanje človekovih pravic, ter boj proti vsem oblikam diskriminacije.
  • cilji: cilji predloga ustrezajo vsaj enemu od splošnih ciljev ukrepa in vsaj enemu od njegovih posebnih ciljev; poleg tega so cilji predloga specifični in jasno opredeljeni, dosegljivi, merljivi, realistični in pravočasni; obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za sodelujoče organizacije in imajo jasno dodano vrednost za izbrane ciljne skupine;
  • potrebe: iz predloga je razvidno, da temelji na podrobni oceni potreb, ki v čim večji meri temelji na preverljivih dejstvih in podatkih, podprtih s splošnimi in posebnimi podatki, ki zadevajo vse države in organizacije v konzorciju. Pričakuje se jasna analiza potreb, povezana s konkretnimi razmerami prijaviteljev, partnerjev in ciljnih skupin;
  • vključevanje mladih: predlog dokazuje dejavno sodelovanje partnerstva z raznolikim mladinskim prebivalstvom, vključno s tistimi z oddaljenih/podeželskih območij in/ali z manj priložnostmi.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta (največ 30 točk)

  • Načrtovanje: predlog je jasen, celovit in visokokakovosten ter vključuje ustrezne faze za pripravo, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje projekta na podlagi zanesljivih metodologij za vodenje projekta.
  • Metodologija: izvajanje temelji na ustreznih metodologijah; cilji so skladni z aktivnostmi in so jasno opredeljeni, pri čemer so razvidne logične povezave med opredeljenimi problemi, potrebami in rešitvami; delovni načrt je skladen in konkreten; zagotovljeni so ustrezni ukrepi in kazalniki za nadzor kakovosti, ki zagotavljajo, da se bo projekt ustrezno izvedel v skladu z zahtevami glede kakovosti ter v ustreznem obsegu, pravočasno in v okviru proračuna; obstajajo konkretni in ustrezni načrti obvladovanja tveganj in načrti ukrepov ob nepredvidenih dogodkih.
  • Stroškovna učinkovitost: predlagani proračun je skladen, dovolj podroben, primeren za izvedbo projekta in zasnovan tako, da zagotavlja najboljše razmerje med kakovostjo in ceno. Sredstva, dodeljena delovnim sklopom, so v skladu z njihovimi cilji in rezultati. Proračun izpolnjuje potrebe lokalnih organizacij in ranljivih mladih, da bi se spodbudilo njihovo vključevanje v program Erasmus+.

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju (največ 20 točk)

  • Profil partnerstva: partnerstvo vključuje ustrezen nabor organizacij, ki se dopolnjujejo in imajo zahtevane profile, spretnosti, izkušnje, strokovno znanje in podporo upravljanju za uresničitev ciljev partnerstva; če so v konzorcij vključene profitne organizacije, je jasno dokazana njihova dodana vrednost.  
  • Geografska porazdelitev: partnerstvo dokaže, da lahko s svojo geografsko porazdelitvijo odraža evropsko gospodarsko, družbeno in/ali kulturno raznolikost, da se zagotovi resnično vseevropsko sodelovanje.
  • Razvoj lokalnih nevladnih organizacij: partnerstvo lahko razvija zmogljivosti in znanje lokalnih nevladnih organizacij, ki na evropski ravni še niso dobro uveljavljene, da se doseže okrepljeno medsebojno sodelovanje med nevladnimi organizacijami po Evropi.
  • Zavezanost in naloge: porazdelitev odgovornosti in nalog v partnerstvu je jasna in ustrezna; koordinator izkazuje visokokakovostno upravljanje in potencial za koordinacijo transnacionalnih mrež ter vodenje v zahtevnih okoljih; mladi so ustrezno vključeni v vse faze izvajanja projekta.
  • Dogovori o sodelovanju: predlagani mehanizmi upravljanja bodo zagotavljali učinkovito koordinacijo, odločanje, obveščanje in reševanje konfliktov med sodelujočimi organizacijami, udeleženci in vsemi drugimi zadevnimi deležniki.

Učinek (največ 20 točk)

  • Učinek in trajnostnost: v predlogu so opredeljeni načini za prispevanje k vsaj enemu od področij pričakovanega učinka ukrepa. Koraki za doseganje pričakovanih učinkov projekta so jasno opredeljeni, logični in verodostojni. Poleg tega bodo imeli rezultati projekta pozitiven in oprijemljiv učinek na udeležence in partnerske organizacije. Zlasti bo projekt verjetno prispeval k povečanju osredotočenosti lokalnih organizacij na nacionalne, regionalne ali lokalne aktivnosti, ki še niso čezmejne, pri čemer se aktivnosti v življenjskem ciklu projekta in po njem razširijo ali razvijejo na ravni EU, pa tudi na skupnost mladih na splošno. V predlogu je opredeljeno, kako lahko rezultati projekta v življenjskem ciklu projekta in po njem prispevajo k spremembam na sistemski ravni v mladinskem sektorju, da bi se omogočilo dolgotrajno sodelovanje na ravni EU in/ali spodbudile nove mladinske politike in pobude EU.
  • Obveščanje in razširjanje: iz predloga je razvidna sposobnost navezovanja stikov z mladimi in učinkovitega obveščanja širšega svetovnega občinstva o problemih skupnosti, ki jih zastopa, in njihovih rešitvah; natančneje, predlog vsebuje dober načrt za obveščanje in razširjanje rezultatov, ustrezne cilje, aktivnosti, porazdelitev nalog med partnerji, ustrezno časovno razporeditev ter orodja in kanale, ki bodo zagotovili učinkovito razširjanje rezultatov in koristi oblikovalcem politike in dostop končnih uporabnikov do teh rezultatov in koristi v življenjskem ciklu projekta in po njem. Vsi ukrepi so sorazmerni z obsegom projekta in vključujejo konkretne ukrepe, ki jih je treba izvesti med izvajanjem projekta in po njegovem koncu.

Da bi se prijave upoštevale pri dodeljevanju sredstev, morajo doseči najmanj 60 točk, pri čemer je treba upoštevati tudi potrebno najnižje število točk za vsako od štirih meril za dodelitev (tj. najmanj 15 točk za kategoriji „Ustreznost projekta“ ter „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“; 10 točk za kategoriji „Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju“ ter „Učinek“).

Izenačeni predlogi bodo prednostno razvrščeni glede na število točk, dodeljenih pri merilu za dodelitev „Ustreznost“. Kadar je to število točk pri predlogih enako, bodo prednostno razvrščeni na podlagi števila točk za kombinirani merili, ki se nanašata na „Kakovost“. Kadar je to število točk pri predlogih enako, bodo prednostno razvrščeni na podlagi števila točk za merilo „Učinek“.

Če s tem ni mogoče določiti prednosti, se lahko nadaljnja prednostna razvrstitev opravi glede na celotni portfelj projektov ter ustvarjanje pozitivnih sinergij med projekti ali druge dejavnike, povezane s cilji razpisa. Ti dejavniki bodo dokumentirani v poročilu izbirne komisije.

Pričakovani učinek

Odobreni projekti bi morali dokazati pričakovani prispevek k mladinski politiki EU s tem, da:

  • temeljijo na ciljih strategije EU za mlade za obdobje 2019–2027, natančneje s tem, da dokažejo, kako prispevajo k prednostnim nalogam strategije „angažiranje, povezovanje, opolnomočenje“;
  • temeljijo na rezultatih evropskih ciljev mladih, mladinskega dialoga EU, zapuščine evropskega leta mladih 2022 ter drugih projektov za razpravo o mladih in javnomnenjskih raziskav, povezanih s prihodnostjo Evrope, kot je evropska agenda za mladinsko delo5 , ter te rezultate povezujejo z razvojem politike na lokalni/regionalni/nacionalni/evropski ravni;
  • izboljšujejo vključenost mladih v demokratično življenje v smislu aktivnega državljanstva in sodelovanja z nosilci odločanja (opolnomočenje, nove spretnosti, vključenost mladih v zasnovo projekta itd.);
  • pomagajo povečati zmogljivost mladinskega sektorja, aktivnega na lokalni ravni, za transnacionalno delovanje z osredotočanjem na vključenost, solidarnost in trajnostnost, ter promovirajo transnacionalno učenje in sodelovanje mladih in odločevalcev;
  • nadgrajujejo obstoječe dobre prakse in navezovanje stikov z mladimi zunaj običajnih mrež, vključno z dobrim izkoriščanjem digitalnih sredstev za povezanost v vseh okoliščinah, tudi pri oddaljenosti, v izolaciji ali pri omejitvi gibanja;
  • učinkovito in privlačno razširjajo svoje rezultate med mladimi, vključenimi v mladinske organizacije, pa tudi med mladimi, ki niso povezani z mladinskimi strukturami, ali tistimi z manj priložnostmi, da bi tako utrli pot bolj sistematičnim partnerstvom.

Kot splošno pravilo in v skladu z obstoječim nacionalnim in evropskim pravnim okvirom bi bilo treba rezultate objaviti kot prosto dostopne učne vire (PDUV) ter na ustreznih platformah stroke, sektorja ali pristojnih organov. V predlogu bi moralo biti opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih podatkov, gradiv, dokumentov ter aktivnosti v avdiovizualnih in družbenih medijih ter kako se bo o njih obveščalo, poleg tega pa predlog ne bo vseboval nesorazmernih omejitev.

Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?

Nepovratna sredstva bodo nepovratna sredstva v pavšalnem znesku6 . To pomeni, da bo povrnjen fiksni znesek na podlagi pavšalnega zneska ali financiranja, ki ni povezano s stroški. Znesek bo določil organ, ki dodeli sredstva, na podlagi predvidenega proračuna projekta, rezultata ocene in stopnje financiranja v višini 80 %.

Najvišji prispevek EU na projekt: 500 000 EUR.

Finančna podpora tretjim osebam je dovoljena za nepovratna sredstva in nagrade pod naslednjimi pogoji:

  • razpisi morajo biti odprti, objavljeni na več mestih in skladni s standardi EU glede preglednosti, enakega obravnavanja, navzkrižja interesov in zaupnosti;
  • razpisi morajo ostati odprti vsaj dva meseca;
  • rezultati razpisa morajo biti objavljeni na spletiščih udeležencev, vključno z opisom izbranih projektov, datumi dodelitve, trajanjem projektov ter imeni pravnih subjektov, ki so končni prejemniki, in njihovimi državami;
  • razpisi morajo imeti jasno evropsko razsežnost.

Finančna podpora tretjim osebam bo sprejeta pri projektih, ki mladim omogočajo, da sami vzpostavijo skupne projekte.

V prijavi za projekt mora biti jasno navedeno, zakaj je potrebna finančna podpora tretjim osebam in kako se bo upravljala, poleg tega pa mora prijava vsebovati seznam različnih vrst aktivnosti, za katere lahko tretja oseba prejme finančno podporo. V predlogu morajo biti tudi jasno opisani rezultati, ki bodo doseženi. 

Najvišji znesek finančne podpore tretjim osebam je 60 000 EUR.

Stroški prostovoljcev niso dovoljeni.

Kako se določi pavšalni znesek za projekt?

Prijavitelji morajo izpolniti podrobno proračunsko preglednico v skladu s prijavnim obrazcem, pri tem pa upoštevati naslednje točke:

  • upravičenci bi morali proračun po potrebi podrobno opredeliti in organizirati v skladne delovne sklope (npr. razdeljene na „vodenje projekta“, „usposabljanje“, „organizacija dogodkov“, „priprava in izvajanje mobilnosti“, „obveščanje in razširjanje“, „zagotavljanje kakovosti“ itd.);
  • v predlogu morajo biti opisane aktivnosti, zajete v posameznem delovnem sklopu;
  • prijavitelji morajo v svojem predlogu navesti razčlenitev ocenjenih stroškov, ki prikazuje deleže za posamezne delovne sklope (in v vsakem delovnem sklopu delež, dodeljen vsakemu upravičencu in povezanemu subjektu);
  • navedeni stroški lahko zajemajo stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja, stroške opreme in oddaje naročil podizvajalcem ter druge stroške (kot so razširjanje informacij, objave ali prevodi).

Predlogi bodo ocenjeni v skladu s standardnimi postopki ocenjevanja ob pomoči notranjih in/ali zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki bodo ocenili kakovost predlogov glede na zahteve, opredeljene v razpisu, ter pričakovani učinek, kakovost in učinkovitost ukrepa.

Po oceni predloga bo odredbodajalec določil pavšalni znesek ob upoštevanju ugotovitev opravljene ocene.

Dosežki projekta bodo ocenjeni na podlagi dokončanih rezultatov. Shema financiranja bi omogočila osredotočenost na izložke in ne na vložke, zato bi bil poudarek na kakovosti in stopnji doseganja merljivih ciljev.

Več podrobnosti je navedenih v vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je na voljo na portalu za financiranje in javne razpise. 

Tagged in:  Youth