Krepitev zmogljivosti na področju Športa
Projekti krepitve zmogljivosti so mednarodni projekti sodelovanja na podlagi večstranskih partnerstev med organizacijami, dejavnimi na področju športa v državah programa in tretjih državah, ki niso pridružene programu, v regiji 1 (Zahodni Balkan) in regiji 2 (vzhodno sosedstvo). Njihov cilj je podpirati športne dejavnosti in politike v tretjih državah, ki niso pridružene programu, kot gonilo za spodbujanje vrednot in izobraževalno orodje za spodbujanje osebnega in družbenega razvoja posameznikov ter izgradnjo bolj povezanih skupnosti.
Cilji ukrepa
Cilji ukrepa so:
- povečanje zmogljivosti organizacij za množični šport;
- spodbujanje športne in telesne aktivnosti v tretjih državah, ki niso pridružene programu;
- spodbujanje socialnega vključevanja prek športa;
- spodbujanje pozitivnih vrednot prek športa (kot so poštena igra, strpnost, skupinski duh);
- spodbujati sodelovanje v različnih regijah sveta s skupnimi pobudami.
Tematska področja/posebni cilji
Predlogi bi se morali osredotočiti na nekatera tematska področja, opredeljena v fazi načrtovanja programov. Primeri posebej pomembnih področij so:
- spodbujanje skupnih vrednot, nediskriminacije in enakosti spolov prek športa;
- razvijanje spretnosti (prek športa), potrebnih za izboljšanje socialne vključenosti skupin z manj priložnostmi (na primer neodvisnost, vodenje itd.);
- vključevanje priseljencev;
- sprava po konfliktih.
Aktivnosti
Predlagane aktivnosti morajo biti neposredno povezane s splošnimi in posebnimi cilji ukrepa, kar pomeni, da morajo ustrezati enemu ali več zgoraj navedenim tematskim področjem, poleg tega morajo biti podrobno opisane v opisu projekta, ki zajema celotno obdobje izvajanja. Nazadnje, aktivnosti projektov v okviru tega mednarodnega svetovnega ukrepa morajo biti osredotočene na gradnjo in krepitev zmogljivosti športnih organizacij predvsem v tretjih državah, ki niso pridružene programu, iz regije 1 ali regije 2.Financirani projekti bodo lahko vključevali najrazličnejše aktivnosti sodelovanja, izmenjave, obveščanja in druge aktivnosti, na primer:
- vzpostavljanje in razvoj mrež med organizacijami/državami/regijami;
- razvoj in izvajanje izmenjav dobrih praks/zamisli;
- izvajanje skupnih športnih aktivnosti in spremljajočih izobraževalnih dogodkov;
- uvedbo, preizkušanje, izmenjavo in izvajanje novih oblik metod neformalnega učenja, orodij, praks in gradiva s praktičnim usposabljanjem in mobilnostjo športnega učenja;
- ozaveščanje o vprašanjih diskriminacije skupin z manj priložnostmi v športu;
- podpiranje izgradnje angažirane in aktivne civilne družbe.
Priprava projekta
Projekt za krepitev zmogljivosti na področju športa ima štiri faze, ki se začnejo, še preden je predlog projekta izbran za financiranje1 , in sicer so te faze na primer (1) opredelitev in začetek projekta; (2) priprava, zasnova in načrtovanje projekta; (3) izvajanje projekta in spremljanje aktivnosti ter (4) pregled projekta in ocena učinka.
Sodelujoče organizacije in udeleženci, vključeni v aktivnosti, bi morali dejavno sodelovati v vseh navedenih fazah, s čimer bi izboljšali svojo učno izkušnjo.
- Opredelitev in začetek: opredelite problem, potrebo ali priložnost, ki jo lahko v okviru razpisa obravnavate s svojo zamislijo za projekt; opredelite ključne aktivnosti in glavne rezultate, ki jih je mogoče pričakovati od projekta; popišite ustrezne deležnike in morebitne partnerje; oblikujte cilje projekta; zagotovite usklajenost projekta s strateškimi cilji sodelujočih organizacij; opravite nekaj začetnega načrtovanja, da se bo projekt dobro začel, in zberite informacije, potrebne za prehod v naslednjo fazo itd;
- priprava, zasnova in načrtovanje: opredelite obseg projekta in ustrezen pristop; jasno opišite predlagano metodologijo, ki zagotavlja skladnost med cilji in aktivnostmi projekta; določite razpored vključenih nalog; ocenite potrebna sredstva in navedite podrobnosti o projektu, na primer oceno potreb; opredelite razumne cilje in kazalnike učinka (specifične, merljive, dosegljive, ustrezne in časovno opredeljene); opredelite rezultate projekta in učne izide; pripravite program dela ter navedite oblike aktivnosti, pričakovani učinek in ocenjeni skupni proračun; pripravite načrt izvajanja projekta ter dober in realističen načrt obveščanja, ki vključuje strateške vidike upravljanja projekta, spremljanja, nadzora kakovosti, poročanja in razširjanja rezultatov; opredelite praktične ureditve in potrdite ciljne skupine za predvidene aktivnosti; sklenite sporazume s partnerji in napišite predlog itd.;
- izvajanje in spremljanje aktivnosti: izvajajte projekt v skladu z načrti, ki izpolnjujejo zahteve glede poročanja in obveščanja; spremljajte aktivnosti, ki se izvajajo, in ocenite uspešnost projekta glede na načrte projekta; opredelite in izvedite popravne ukrepe za odpravo odstopanj od načrtov ter obravnavo težav in tveganj; opredelite neskladnosti z določenimi standardi kakovosti in izvedite popravne ukrepe itd.;
- pregled in ocena učinka: ocenite uspešnost projekta glede na cilje projekta in načrte izvajanja; ocenite aktivnosti in njihov učinek na različnih stopnjah, izmenjajte in uporabite rezultate projekta itd.
Prečni vidiki, ki jih je treba upoštevati pri zasnovi projekta:
poleg izpolnjevanja formalnih meril in sklenitve dogovorov o trajnostnem sodelovanju z vsemi projektnimi partnerji lahko elementi, navedeni v nadaljevanju, prispevajo k večjemu učinku projektov krepitve zmogljivosti in njihovemu kakovostnejšemu izvajanju v različnih fazah projekta. Prijavitelji se spodbujajo, naj te priložnosti in razsežnosti upoštevajo pri snovanju projektov.
Vključevanje in raznolikost
Namen programa Erasmus+ je spodbujati enake možnosti in dostop, vključevanje in pravičnost v vseh njegovih ukrepih. Za izvajanje teh načel je bila oblikovana strategija vključevanja in raznolikosti, ki bo pripomogla k boljšemu navezovanju stikov z udeleženci iz raznovrstnejših okolij, zlasti tistih z manj priložnostmi, ki se spopadajo z ovirami za udeležbo pri evropskih projektih. Organizacije bi morale načrtovati dostopne in vključujoče projektne aktivnosti ter pri tem upoštevati stališča udeležencev z manj priložnostmi in jih vključiti v sprejemanje odločitev v celotnem procesu.
Okoljska trajnostnost
Projekti bi morali biti zasnovani na okolju prijazen način, v vse vidike projekta pa bi morale biti vključene zelene prakse. Organizacije in udeleženci bi morali pri snovanju projekta uporabljati okolju prijazen pristop, kar bo vse, ki sodelujejo pri projektu, spodbudilo k spoznavanju okoljskih vprašanj in razpravi o njih ter k razmisleku o tem, kaj je mogoče storiti na različnih stopnjah, organizacijam in udeležencem pa pomagalo najti okolju prijaznejše alternativne načine izvajanja aktivnosti projekta.
Digitalna razsežnost
Virtualno sodelovanje ter eksperimentiranje s priložnostmi za virtualno in kombinirano učenje sta ključna za uspešne projekte.
Skupne vrednote, državljansko udejstvovanje in udeležba
Projekti bodo podpirali aktivno državljanstvo in etiko ter spodbujali razvijanje socialnih in medkulturnih kompetenc, kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti. Poudarek bo tudi na ozaveščanju o okviru Evropske unije in njegovem razumevanju v svetu.
Katera merila je treba izpolnjevati za prijavo za projekt za krepitev zmogljivosti na področju športa?
Merila za upravičenost
Da bi bili predlogi projektov za krepitev zmogljivosti na področju športa upravičeni do nepovratnih sredstev Erasmus, morajo izpolnjevati naslednja merila:
Kdo se lahko prijavi?
Da bi bili prijavitelji (upravičenci in povezani subjekti, če je ustrezno) upravičeni, morajo:
- biti pravni subjekti (javni ali zasebni organi);
- biti dejavni na področju športa;imeti sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ali tretji državi, ki ni pridružena programu, iz regije 1 (Zahodni Balkan) ali regije 2 (vzhodno sosedstvo)2 .
Koordinator konzorcija mora biti neprofitna organizacija.
Take organizacije so lahko na primer:
- javni organ, pristojen za področje športa na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;
- športna organizacija na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski ali mednarodni ravni;
- nacionalni olimpijski komite ali nacionalno športno združenje;
- organizacija, ki zastopa gibanje „šport za vse“;
- organizacija, aktivna na področju spodbujanja telesne dejavnosti;
- organizacija, ki zastopa sektor rekreativnih dejavnosti.
Sestava konzorcija
Projekti krepitve zmogljivosti so transnacionalni in vključujejo najmanj štiri organizacije iz najmanj treh držav:
- vsaj po eno organizacijo iz dveh različnih držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu, ter
- vsaj dve organizaciji iz vsaj ene upravičene tretje države, ki ni pridružena programu, iz regije 1 (Zahodni Balkan) ali regije 2 (vzhodno sosedstvo). Organizacije iz regij 1 in 2 ne morejo sodelovati pri istem predlogu (tj. partnerstva, ki vključujejo regiji 1 in 2, niso upravičena).
Število organizacij iz držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu, ne sme biti večje od števila organizacij iz tretjih držav, ki niso pridružene programu. Povezani subjekti in pridruženi partnerji se ne upoštevajo pri sestavi konzorcija.
Geografska lokacija (kraj izvajanja aktivnosti)
Aktivnost je treba izvajati v državah organizacij, ki sodelujejo v aktivnosti, razen v ustrezno utemeljenih primerih, povezanih s cilji ukrepa.
Poleg tega se lahko:
- aktivnosti izvajajo tudi na sedežu institucije Evropske unije, čeprav v projekt niso vključene sodelujoče organizacije iz države, ki gosti institucijo;
- aktivnosti, ki vključujejo izmenjavo in promocijo rezultatov, lahko potekajo tudi na ustreznih tematskih transnacionalnih dogodkih/konferencah v državah članicah EU ali tretjih državah, pridruženih programu, ali tretjih državah, ki niso pridružene programu.
Trajanje projekta
Projekti krepitve zmogljivosti naj bi običajno trajali 12, 24 ali 36 mesecev. Trajanje mora biti izbrano ob prijavi na podlagi cilja projekta in vrste aktivnosti, ki so predvidene v tem času. Podaljšanja so mogoča s spremembo sporazuma o nepovratnih sredstvih, če so ustrezno utemeljena.
Kje se prijaviti?
Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje in kulturo (EACEA).
ID razpisa: ERASMUS-SPORT-2024-CB
Kdaj se prijaviti?
Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 5. marca do 17. ure (po bruseljskem času).
Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.
Pričakovani učinek
Odobreni projekti bi morali dokazati pričakovani učinek s tem, da:
- povečujejo udeležbo in zmogljivost organizacij za množični šport;
- povečujejo udeležbo žensk v športu in telesnih aktivnostih;
- izboljšujejo socialno vključenost skupin z manj priložnostmi;
- izboljšujejo zmogljivosti športnega sektorja za transnacionalno delo ob upoštevanju vključenosti, solidarnosti in trajnostnosti;
- spodbujajo transnacionalno učenje in sodelovanje med športniki in odločevalci, zlasti v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu, ter prispevajo k njima;
- učinkovito in privlačno razširjajo svoje rezultate med športniki, vključenimi v športne organizacije.
Merila za dodelitev
Ustreznost projekta - (največ 30 točk)
- Ustreznost predloga glede na cilje ukrepa;
- predlog je pomemben za spoštovanje in spodbujanje skupnih vrednot EU, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanje človekovih pravic, ter boj proti vsem oblikam diskriminacije;
- v kolikšni meri:
- so cilji jasno opredeljeni in realistični ter obravnavajo vprašanja, pomembna za sodelujoče organizacije in ciljne skupine;
- je inovativen in/ali dopolnjuje druge pobude, ki jih že izvajajo sodelujoče organizacije;
- so aktivnosti za krepitev zmogljivosti jasno opredeljene in namenjene krepitvi zmogljivosti sodelujočih organizacij.
Kakovost zasnove in izvedbe projekta - (največ 20 točk)
- Jasnost, celovitost in kakovost programa dela, vključno z ustreznimi fazami za pripravo, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje in razširjanje;
- ustreznost in kakovost predlagane metodologije za obravnavanje ugotovljenih potreb;
- usklajenost ciljev projekta in predlaganih aktivnosti;
- kakovost in učinkovitost delovnega načrta, vključno s stopnjo skladnosti sredstev, dodeljenih delovnim sklopom, z njihovimi cilji in rezultati;
- kakovost predlaganih metod neformalnega učenja;
- obstoj in ustreznost ukrepov za nadzor kakovosti, da se zagotovijo visokokakovostna izvedba projekta, pravočasen zaključek in poraba sredstev v okviru proračuna;
- v kolikšni meri je projekt stroškovno učinkovit in dodeljuje ustrezna sredstva posameznim aktivnostim.
Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju - (največ 20 točk)
- V kolikšni meri:
- projekt vključuje ustrezen nabor sodelujočih organizacij, ki se dopolnjujejo in imajo zahtevan profil, izkušnje in strokovno znanje za uspešno izvedbo vseh vidikov projekta;
- sta iz porazdelitve odgovornosti in nalog razvidna zavezanost in aktivno prispevanje vseh sodelujočih organizacij;
- obstoj učinkovitih mehanizmov za koordinacijo in obveščanje med sodelujočimi organizacijami ter drugimi pomembnimi deležniki.
Učinek - (največ 30 točk)
- Kakovost ukrepov za ocenjevanje rezultatov projekta;
- morebitni učinek projekta:
- na udeležence in sodelujoče organizacije med življenjskim ciklom projekta in po njem,
- na druga področja, ne samo na organizacije in posameznike, ki neposredno sodelujejo v projektu, na lokalni, regionalni, nacionalni in/ali mednarodni ravni;
- kakovost načrta razširjanja: ustreznost in kakovost ukrepov, katerih cilj je izmenjava rezultatov projekta v sodelujočih organizacijah in drugod;
- predlog po potrebi opiše, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih gradiv, dokumentov in nosilcev podatkov ter kako se bo o njih obveščalo brez nesorazmernih omejitev;
- kakovost načrtov za zagotavljanje trajnostnosti projekta: ali lahko projekt po porabi nepovratnih sredstev EU še naprej dosega učinek in rezultate. Če je ustrezno, kako bo zasebni sektor vključen med financiranjem projekta in po njem.
Da bi se predlogi upoštevali pri dodeljevanju sredstev, morajo doseči vsaj 60 točk. Poleg tega morajo doseči vsaj polovico vseh možnih točk v vsaki od zgoraj navedenih kategorij meril za dodelitev.
Izenačeni predlogi bodo prednostno razvrščeni glede na število točk, dodeljenih pri merilu za dodelitev „Ustreznost“. Kadar je to število točk pri predlogih enako, bodo prednostno razvrščeni na podlagi števila točk za merilo „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“. Kadar je to število točk pri predlogih enako, bodo prednostno razvrščeni na podlagi števila točk za merilo „Učinek“.
Če s tem ni mogoče določiti prednosti, se lahko nadaljnja prednostna razvrstitev opravi glede na celotni portfelj projektov ter ustvarjanje pozitivnih sinergij med projekti ali druge dejavnike, povezane s cilji razpisa. Ti dejavniki bodo dokumentirani v poročilu izbirne komisije.
Kot splošno pravilo in v skladu z obstoječim nacionalnim in evropskim pravnim okvirom bi bilo treba rezultate objaviti kot prosto dostopne učne vire (PDUV) ter na ustreznih platformah stroke, sektorja ali pristojnih organov. V predlogu je opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih podatkov, gradiv, dokumentov ter aktivnosti v avdiovizualnih in družbenih medijih ter kako se bo o njih obveščalo, poleg tega pa predlog ne vsebuje nesorazmernih omejitev.
Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?
Za ta ukrep se uporablja model financiranja s pavšalnimi zneski. Znesek prispevka v obliki enkratnega pavšalnega zneska bo določen za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi ocenjenega proračuna za ukrep, ki ga predlaga prijavitelj. Organ, ki dodeli sredstva, bo določil pavšalni znesek za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi predloga, rezultata ocene, stopenj financiranja in najvišjega zneska nepovratnih sredstev, določenega v razpisu.
Nepovratna sredstva EU na projekt naj bi znašala med 100 000 EUR in 200 000 EUR.
Kako se določi pavšalni znesek za projekt?
Prijavitelji morajo izpolniti podrobno proračunsko preglednico v skladu s prijavnim obrazcem, pri tem pa upoštevati naslednje točke:
- upravičenci bi morali proračun po potrebi podrobno opredeliti in organizirati v skladne delovne sklope (npr. razdeljene na „vodenje projekta“, „usposabljanje“, „organizacija dogodkov“, „priprava in izvajanje mobilnosti“, „obveščanje in razširjanje“, „zagotavljanje kakovosti“ itd.);
- v predlogu morajo biti opisane aktivnosti, zajete v posameznem delovnem sklopu;
- prijavitelji morajo v svojem predlogu navesti razčlenitev ocenjenih stroškov, ki prikazuje deleže za posamezne delovne sklope (in v vsakem delovnem sklopu delež, dodeljen vsakemu upravičencu in povezanemu subjektu);
- navedeni stroški lahko zajemajo stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja, stroške opreme in oddaje naročil podizvajalcem ter druge stroške (kot so razširjanje informacij, objave ali prevodi).
Predlogi bodo ocenjeni v skladu s standardnimi postopki ocenjevanja ob pomoči notranjih in/ali zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki bodo ocenili kakovost predlogov glede na zahteve, opredeljene v razpisu, ter pričakovani učinek, kakovost in učinkovitost ukrepa.
Po oceni predloga bo odredbodajalec določil pavšalni znesek ob upoštevanju ugotovitev opravljene ocene. Za skupne ocenjene upravičene stroške, določene po oceni, se bo uporabila stopnja sofinanciranja v višini 80 %.
Elementi nepovratnih sredstev (najvišji znesek nepovratnih sredstev itd.) bodo določeni v sporazumu o nepovratnih sredstvih.
Dosežki projekta bodo ocenjeni na podlagi dokončanih rezultatov. Shema financiranja bi omogočila osredotočenost na izložke in ne na vložke, zato bi bil poudarek na kakovosti in stopnji doseganja merljivih ciljev.
Več podrobnosti je navedenih v vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je na voljo na portalu za financiranje in javne razpise.
- Opozoriti je treba, da medtem ko se lahko pripravljalne aktivnosti začnejo, preden je predlog predložen ali izbran za financiranje, lahko stroški nastanejo in se aktivnosti začnejo izvajati šele po podpisu sporazuma o nepovratnih sredstvih. ↩ back
- Organizacije iz Belorusije niso upravičene do sodelovanja v tem ukrepu. Organizacije iz Armenije in Azerbajdžana so upravičene do sodelovanja, vendar ne kot koordinatorke. ↩ back