Skip to main content

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport
Search the guide

Krepitev zmogljivosti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU)

Projekti krepitve zmogljivosti so mednarodni projekti sodelovanja na podlagi večstranskih partnerstev med organizacijami, aktivnimi na področju PIU v državah programa in tretjih državah, ki niso pridružene programu. Njihov cilj je podpirati ustreznost, dostopnost in odzivnost institucij in sistemov na področju PIU v tretjih državah, ki niso pridružene programu, kot gonila trajnostnega socialno-ekonomskega razvoja.

Cilji ukrepa

Z ukrepom se bodo zlasti:

  • okrepile povezave med sistemi PIU tretjih držav, ki niso pridružene programu, in njihovimi trgi dela, da bi PIU bolje uskladili z (novimi) priložnostmi na lokalnem trgu dela;
  • povečala povezava med profili PIU ter lokalnimi/regionalnimi/nacionalnimi strategijami in prednostnimi nalogami, na katere vplivajo znanja in spretnosti, zlasti tistimi, ki jih podpirajo drugi ukrepi Evropske unije, da se zagotovi skladnost;
  • okrepile zmogljivosti ponudnikov PIU, zlasti na področjih upravljanja, vodenja, vključevanja, zagotavljanja kakovosti, inovacij, in internacionalizacijo;
  • podpirala izpostavljenost osebja, vodstvenih delavcev, oblikovalcev politik in višjih učiteljev pristopom, ki zbližujejo trg dela ter PIU (dualno učenje, razvoj učnih načrtov s partnerji iz zasebnega sektorja itd.);
  • izboljšali znanje ter tehnične, vodstvene in pedagoške spretnosti učiteljev in trenerjev na področju PIU;
  • vključili prispevki učiteljev/trenerjev, učečih se in delodajalcev v PIU, zlasti iz zasebnega sektorja, v učne načrte, oblikovanje profilov in reformo usposabljanja;
  • izboljšali raven kompetenc, znanj in spretnosti ter potencial zaposljivosti učečih se na področju PIU z razvojem novih in inovativnih programov PIU, zlasti tistih, ki zagotavljajo ključne kompetence, osnovne jezike in znanja na področju IKT;
  • s skupnimi pobudami spodbujalo sodelovanje v različnih regijah sveta.

Tematska področja

Značilnosti krepitve zmogljivosti v PIU vključujejo nekatera tematska področja, predstavljena v nadaljevanju. Predlogi bi morali biti osredotočeni na eno ali več naslednjih tem:

  • učenje na delovnem mestu (za mlade in/ali odrasle);
  • mehanizmi za zagotavljanje kakovosti;
  • strokovni razvoj učiteljev/trenerjev v PIU;
  • ključne kompetence, vključno s podjetništvom;
  • usklajevanje znanj in spretnosti v gospodarskih sektorjih, usmerjenih v prihodnost;
  • podpora razvoju zelenih in digitalnih znanj in spretnosti za dvojni prehod.

Poleg tega lahko prijavitelj pokriva tematska področja, ki niso navedena zgoraj. Ta morajo dokazati, da so še posebej primerna za izpolnjevanje ciljev razpisa in opredeljenih potreb.

Aktivnosti

Predlagane aktivnosti morajo biti neposredno povezane s cilji in tematskimi področji ukrepa, kar pomeni, da morajo ustrezati enemu ali več zgoraj navedenim tematskim področjem, poleg tega morajo biti podrobno opisane v opisu projekta, ki zajema celotno obdobje izvajanja.

Aktivnosti projektov v okviru tega mednarodnega svetovnega ukrepa morajo biti osredotočene na gradnjo in krepitev zmogljivosti organizacij, dejavnih na področju PIU, predvsem v tretjih državah, ki niso pridružene programu, zajetih v ukrep.

Financirani projekti bodo lahko vključevali najrazličnejše aktivnosti sodelovanja, izmenjave, obveščanja in druge aktivnosti, na primer:

  • vzpostavitev in razvoj mrež ter izmenjave dobrih praks med ponudniki PIU v tretjih državah, ki niso pridružene programu, in ponudniki PIU iz države članice EU ali tretje države, pridružene programu;
  • oblikovanje orodij, programov in drugega gradiva za krepitev zmogljivosti institucij iz tretjih držav, ki niso pridružene programu (praktični programi usposabljanja in orodja za ocenjevanje in potrjevanje učnih izidov v PIU, posamezni akcijski načrti za sodelujoče institucije; strokovno usmerjanje in svetovanje ter metode za mentorstvo itd.);
  • oblikovanje mehanizmov za vključitev zasebnega sektorja v oblikovanje in izvajanje učnih načrtov ter za zagotavljanje visokokakovostnih delovnih izkušenj učečim se v PIU;
  • razvoj in prenos pedagoških pristopov, gradiva in metod za poučevanje in usposabljanje, vključno z učenjem na delovnem mestu, virtualno mobilnostjo, prosto dostopnimi učnimi viri in boljšim izkoriščanjem potenciala IKT;
  • razvoj in izvajanje mednarodnih (virtualnih) dejavnosti izmenjave predvsem za osebje (vključno z učitelji in nepedagoškim osebjem, kot so vodstveni delavci šol, vodstveni delavci, svetovalci itd.).

Če se predlagajo aktivnosti mobilnosti učencev in osebja, bi morale te neposredno prispevati k ciljem projekta in biti aktivno vključene v logiko projekta kot celoto.

Predlagane aktivnosti bi morale prinesti dodano vrednost in bodo imele neposreden učinek na doseganje rezultatov projekta.

Geografski cilji

Razpoložljivi proračun je porazdeljen med različne regije sveta v 12 proračunskih ovojnicah, pri čemer se višina sredstev v posamezni ovojnici razlikuje. Dodatne informacije o zneskih so na voljo v okviru posamezne proračunske ovojnice ter bodo objavljene na portalu za financiranje in javne razpise. Sredstva se bodo porabila na geografsko uravnotežen način.

EU je določila več ciljev v zvezi z geografsko uravnoteženostjo in prednostnimi nalogami. Poleg tega se institucije spodbujajo k sodelovanju s partnerji iz najrevnejših in najmanj razvitih tretjih držav, ki niso pridružene programu.

Geografski cilji, določeni za ta ukrep, so:

  • obe Ameriki in Karibi: prednost bodo imeli regionalni projekti (projekti, ki vključujejo več kot eno upravičeno tretjo državo, ki ni pridružena programu) ali projekti v državah z nižjimi in srednjimi dohodki;
  • podsaharska Afrika: prednost bodo imele najmanj razvite države; poseben poudarek je treba nameniti tudi prednostnim državam na področju migracij; nobena država ne bo imela dostopa do več kot 8 % sredstev, predvidenih za regijo.
  • Zahodni Balkan: prednost bo imela mobilnost učečih se.

Regionalne in medsektorske prednostne naloge

Glede na države, vključene v projekt, se lahko opredelijo regionalne ali medsektorske prednostne naloge. V tem primeru morajo projekti predstaviti, kako in v kakšnem obsegu obravnavajo te prednostne naloge.

Podroben seznam prednostnih nalog za projekte krepitve zmogljivosti bo objavljen na portalu za financiranje in javne razpise.

Priprava projekta

Projekt krepitve zmogljivosti na področju PIU je sestavljen iz štirih faz:

  1. opredelitev in začetek projekta;
  2. priprava, zasnova in načrtovanje projekta;
  3. izvajanje projekta in spremljanje aktivnosti;
  4. pregled projekta in ocena učinka.

Opozoriti je treba, da medtem ko se lahko pripravljalne aktivnosti začnejo, preden je predlog predložen ali izbran za financiranje, lahko stroški nastanejo in se aktivnosti začnejo izvajati šele po podpisu sporazuma o nepovratnih sredstvih.

Sodelujoče organizacije in udeleženci, vključeni v aktivnosti, bi morali dejavno sodelovati v vseh navedenih fazah, s čimer bi izboljšali svojo učno izkušnjo.

Opredelitev in začetek

Opredelite problem, potrebo ali priložnost, ki jo lahko v okviru razpisa obravnavate s svojo zamislijo za projekt; opredelite ključne aktivnosti in glavne rezultate, ki jih je mogoče pričakovati od projekta; popišite ustrezne deležnike in morebitne partnerje; oblikujte cilje projekta; zagotovite usklajenost projekta s strateškimi cilji sodelujočih organizacij; opravite nekaj začetnega načrtovanja, da se bo projekt dobro začel, in zberite informacije, potrebne za prehod v naslednjo fazo itd.

Priprava, zasnova in načrtovanje

Opredelite obseg projekta in ustrezen pristop; jasno opišite predlagano metodologijo, ki zagotavlja skladnost med cilji in aktivnostmi projekta; določite razpored vključenih nalog; ocenite potrebna sredstva in navedite podrobnosti o projektu, na primer oceno potreb; opredelite razumne cilje in kazalnike učinka (specifične, merljive, dosegljive, ustrezne in časovno opredeljene); opredelite rezultate projekta in učne izide; pripravite program dela ter navedite oblike aktivnosti, pričakovani učinek in ocenjeni skupni proračun; pripravite načrt izvajanja projekta ter dober in realističen načrt obveščanja, ki vključuje strateške vidike upravljanja projekta, spremljanja, nadzora kakovosti, poročanja in razširjanja rezultatov; opredelite praktične ureditve in potrdite ciljne skupine za predvidene aktivnosti; sklenite sporazume s partnerji in napišite predlog itd.

Izvajanje in spremljanje aktivnosti

Izvajanje projekta v skladu z načrti, ki izpolnjujejo zahteve glede poročanja in obveščanja; spremljanje aktivnosti, ki se izvajajo, in ocenjevanje uspešnosti projekta glede na načrte projekta; opredelitev in izvajanje popravnih ukrepov za odpravo odstopanj od načrtov ter obravnavo težav in tveganj; opredelitev neskladnosti z določenimi standardi kakovosti in izvajanje popravnih ukrepov itd.

Pregled in ocena učinka

Ocena uspešnosti projekta glede na cilje projekta in načrte izvajanja; ocena aktivnosti in njihovega učinka na različnih stopnjah, izmenjava in uporaba rezultatov projekta itd.

Poleg tega se od projektov, kjer je to primerno in sorazmerno, pričakuje:

  • vključitev dolgoročnega akcijskega načrta za postopno uvajanje rezultatov projekta po zaključku projekta (na podlagi trajnostnih partnerstev), vključno z ukrepi za nadgradljivost in finančno vzdržnost;
  • zagotovitev ustrezne prepoznavnosti in obsežnega razširjanja rezultatov projekta na transnacionalni, nacionalni in/ali regionalni ravni z ustreznimi partnerji.

Prečni vidiki, ki jih je treba upoštevati pri zasnovi projekta

Poleg izpolnjevanja formalnih meril in sklenitve dogovorov o trajnostnem sodelovanju z vsemi projektnimi partnerji lahko elementi, navedeni v nadaljevanju, prispevajo k večjemu učinku projektov krepitve zmogljivosti in njihovemu kakovostnejšemu izvajanju v različnih fazah projekta.

Prijavitelji se spodbujajo, naj te priložnosti in razsežnosti upoštevajo pri snovanju projektov. 

Vključevanje in raznolikost

Program podpira projekte, ki spodbujajo socialno vključevanje in so namenjeni izboljšanju navezovanja stikov z ljudmi z manj priložnostmi, vključno z invalidi in ljudmi z migrantskim ozadjem, ter ljudmi, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, in ljudmi, ki se soočajo s socialno-ekonomskimi težavami ali drugim morebitnim virom diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Projekti bodo pomagali odpraviti ovire, s katerimi se te skupine srečujejo pri dostopu do priložnosti, ki jih ponuja program, prispevali pa bodo tudi k ustvarjanju vključujočih okolij, ki spodbujajo pravičnost in enakost ter se odzivajo na potrebe širše skupnosti.

Okoljska trajnostnost

Program podpira ozaveščanje o okoljskih izzivih in izzivih, povezanih s podnebnimi spremembami. Projekti se spodbujajo k razvijanju kompetenc v različnih sektorjih, pomembnih za trajnostnost, strategij in metodologij za zelena znanja in spretnosti, pa tudi v prihodnost usmerjenih učnih načrtov, ki bolje izpolnjujejo potrebe posameznikov. Program podpira tudi preizkušanje inovativnih praks, da bi učeče se, osebje in ponudnike PIU pripravil na prevzem vloge resničnih katalizatorjev sprememb (na primer varčevanje z viri, zmanjševanje porabe energije in odpadkov, nadomeščanje emisij ogljičnega odtisa, izbira trajnostne hrane in možnosti mobilnosti).

Digitalna razsežnost

Program podpira načrte za digitalno preobrazbo načrtov za primarno in sekundarno izobraževanje ter poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU). Spodbuja namensko uporabo digitalnih tehnologij. To vključuje razvoj digitalnih pedagoških pristopov in strokovnega znanja v zvezi z uporabo digitalnih orodij, vključno z dostopnimi in podpornimi tehnologijami ter pripravo in inovativno uporabo digitalnih izobraževalnih vsebin.

Skupne vrednote, državljansko udejstvovanje in udeležba

Program podpira aktivno državljanstvo in etiko pri vseživljenjskem učenju. Projekti bi morali ljudem ponuditi priložnosti za udeležbo v demokratičnem življenju ter družbenem in državljanskem udejstvovanju. Poudarek bo tudi na ozaveščanju o okviru Evropske unije in njegovem razumevanju, zlasti v zvezi s skupnimi vrednotami EU, načeli enotnosti in raznolikosti ter kulturno identiteto, kulturno ozaveščenostjo ter družbeno in zgodovinsko dediščino.

Katera merila je treba izpolnjevati za prijavo za projekt za krepitev zmogljivosti na področju PIU?

Merila za upravičenost

Da bi bili predlogi projektov za krepitev zmogljivosti na področju PIU upravičeni do nepovratnih sredstev Erasmus, morajo izpolnjevati naslednja merila:

Kdo se lahko prijavi?

Katera koli javna ali zasebna organizacija, dejavna na področju PIU in zakonito ustanovljena v državi članici EU ali upravičeni tretji državi, pridruženi programu). Prijavitelj se prijavi v imenu vseh sodelujočih organizacij, vključenih v projekt.

Katere vrste organizacij so upravičene do sodelovanja v projektu?

Upravičene sodelujoče organizacije:

  • ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zakonito ustanovljeni v državi članici EU ali upravičeni tretji državi, pridruženi programu, ali upravičeni tretji državi, ki ni pridružena programu;
  • druge javne ali zasebne organizacije, dejavne na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter na trgu dela in zakonito ustanovljene v državi članici EU ali upravičeni tretji državi, pridruženi programu, ali upravičeni tretji državi, ki ni pridružena programu;
  • pridruženi partnerji iz javnega ali zasebnega sektorja, ki prispevajo k izvajanju posebnih projektnih nalog/aktivnosti ali podpirajo razširjanje in trajnostnost projekta. Za vprašanja glede upravljanja sporazuma se pridruženi partnerji ne štejejo za partnerje pri projektu in ne prejemajo sredstev.

Upravičene tretje države, ki niso pridružene programu za ta ukrep:

  • vse tretje države, ki niso pridružene programu (glej oddelek „Upravičene države“ v delu A tega vodnika) v regijah 1, 2, 3, 4, 9, 10 in 11.

Izjema: organizacije iz Belorusije (regija 2) niso upravičene do sodelovanja v tem ukrepu.

Število in profil sodelujočih organizacij

Projekti krepitve zmogljivosti so transnacionalni in vključujejo najmanj štiri organizacije iz najmanj treh držav: vsaj ena organizacija iz dveh različnih držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu, ter vsaj dve organizaciji iz vsaj ene upravičene tretje države, ki ni pridružena programu;

število organizacij iz držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu, ne sme biti večje od števila organizacij iz tretjih držav, ki niso pridružene programu.

Kraj izvajanja aktivnosti

Aktivnost je treba izvajati v državah organizacij, ki sodelujejo v aktivnosti, razen v ustrezno utemeljenih primerih, povezanih s cilji ukrepa.

Poleg tega se lahko, če je to upravičeno glede na cilje ali izvajanje projekta:

  • aktivnosti izvajajo tudi na sedežu institucije Evropske unije, čeprav v projekt niso vključene sodelujoče organizacije iz države, ki gosti institucijo; 
  • aktivnosti, ki vključujejo izmenjavo in promocijo rezultatov, lahko potekajo tudi na ustreznih tematskih transnacionalnih dogodkih/konferencah v državah članicah EU ali tretjih državah, pridruženih programu, ali tretjih državah, ki niso pridružene programu.

Trajanje projekta

Projekt lahko traja eno, dve ali tri leta. Trajanje mora biti izbrano ob prijavi na podlagi cilja projekta in vrste aktivnosti, ki so predvidene v tem času.

Kje se prijaviti?

Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).

ID razpisa: ERASMUS-EDU-2022-CB-VET.

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 31. marca do 17. ure (po bruseljskem času).

Druga merila

En prijavitelj lahko predloži samo en predlog za en rok. Če isti prijavitelj predloži več predlogov, se upošteva samo tisti, ki je bil predložen prvi, ostali pa bodo samodejno zavrnjeni.

Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.

Pričakovani učinek

  • Odobreni projekti bi morali dokazati pričakovani učinek z doseganjem naslednjih rezultatov:
  • tesnejše povezave sistemov PIU tretjih držav, ki niso pridružene programu, in njihovimi trgi dela;
  • izboljšane povezave med profili PIU ter lokalnimi/regionalnimi/nacionalnimi strategijami in prednostnimi nalogami;
  • izboljšane zmogljivosti ponudnikov PIU, zlasti na področjih upravljanja, vodenja, vključevanja, zagotavljanja kakovosti, inovacij in internacionalizacije;
  • večja izpostavljenost osebja, vodstvenih delavcev, oblikovalcev politik in višjih učiteljev pristopom, ki zbližujejo trg dela ter PIU;
  • izboljšanje znanja ter tehničnih, vodstvenih in pedagoških spretnosti učiteljev in trenerjev v PIU;
  • boljši prispevek učiteljev/trenerjev, učečih se v PIU in delodajalcev v učne načrte, oblikovanje profilov in reformo usposabljanja;
  • izboljšana raven kompetenc, znanj in spretnosti ter možnosti za zaposljivost učečih se v PIU;
  • okrepljeno sodelovanje v različnih regijah sveta s skupnimi pobudami;
  • razvoj kompetenc sodelujočih organizacij v zvezi z okoljsko trajnostnostjo;
  • izboljšane digitalne spretnosti ter kompetence ciljne javnosti z ustreznimi aktivnostmi in pobudami;
  • povečanje socialnih in medkulturnih kompetenc na področju PIU.

Merila za dodelitev

Ustreznost projekta (največ 30 točk)

  • Ustreznost predloga glede na cilje ukrepa in tematska področja ukrepa;
  • V kolikšni meri:  
    • predlog obravnava geografske cilje ukrepa;
    • predlog obravnava regionalne in medsektorske prednostne naloge tretjih držav, ki niso pridružene programu;
    • je predlog izvedljiv v lokalnem kontekstu ciljne države ali ciljnih držav;
    • so cilji jasno opredeljeni in realistični ter obravnavajo vprašanja, pomembna za sodelujoče organizacije in ciljne skupine;
    • je inovativen in/ali dopolnjuje druge pobude, ki jih že izvajajo sodelujoče organizacije;
    • so aktivnosti za krepitev zmogljivosti jasno opredeljene in namenjene krepitvi zmogljivosti sodelujočih organizacij;
    • so aktivnosti vključene v razvojne strategije ciljnih ponudnikov PIU ter podporne strategije na državni ravni, vključno z večjim poudarkom na zaposljivosti, vključevanju, raznolikosti ter socialno in ekonomsko prikrajšanih udeležencih, kadar je to ustrezno;
    • se upoštevajo prečni vidiki programa.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta (največ 30 točk)

  • Jasnost, celovitost in kakovost programa dela, vključno z ustreznimi fazami za pripravo, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje in razširjanje;
  • ustreznost in kakovost predlagane metodologije za obravnavanje ugotovljenih potreb;
  • inovativnost predlaganih pristopov: uporaba in dostopnost digitalnih tehnologij, ustvarjanje in inovativna uporaba digitalnih izobraževalnih vsebin, inovativne prakse za pripravo učečih se in ponudnikov PIU, da postanejo akterji okoljske trajnostnosti in sprememb itd.;
  • usklajenost ciljev projekta in predlaganih aktivnosti;
  • kakovost in učinkovitost delovnega načrta, vključno s stopnjo skladnosti sredstev, dodeljenih delovnim sklopom, z njihovimi cilji in rezultati;
  • kakovost predlaganih metod neformalnega učenja;
  • kakovost ureditev za izbor udeležencev v zvezi s cilji vključevanja in raznolikosti;
  • kakovost ureditev za priznavanje in vrednotenje učnih izidov udeležencev ter dosledna uporaba evropskih orodij za preglednost in priznavanje;
  • obstoj in ustreznost ukrepov za nadzor kakovosti, da se zagotovijo visokokakovostna izvedba projekta, pravočasni zaključek in poraba sredstev v okviru proračuna;
  • v kolikšni meri je projekt stroškovno učinkovit in dodeljuje ustrezna sredstva posameznim aktivnostim;
  • ustreznost ukrepov za izbor in/ali vključevanje udeležencev v aktivnosti mobilnosti, če obstajajo (glej „Zaščita, zdravje in varnost udeležencev“ v delu A tega vodnika ter druge zahteve in priporočila, ki veljajo za projekte mobilnosti v okviru ključnega ukrepa 1).

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju (največ 20 točk)

  • V kolikšni meri:  
    • projekt vključuje ustrezen nabor sodelujočih organizacij, ki se dopolnjujejo in imajo zahtevan profil, izkušnje in strokovno znanje za uspešno izvedbo vseh vidikov projekta;
    • sta iz porazdelitve odgovornosti in nalog razvidna zavezanost in aktivno prispevanje vseh sodelujočih organizacij;
  • obstoj učinkovitih mehanizmov za koordinacijo in obveščanje med sodelujočimi organizacijami ter drugimi pomembnimi deležniki.

Učinek (največ 20 točk)

  • Kakovost ukrepov za ocenjevanje rezultatov projekta;
  • morebitni učinek projekta:  
    • na udeležence in sodelujoče organizacije med življenjskim ciklom projekta in po njem,
    • na druga področja, ne samo na organizacije in posameznike, ki neposredno sodelujejo v projektu, na lokalni, regionalni, nacionalni in/ali mednarodni ravni;
  • kakovost načrta razširjanja: ustreznost in kakovost ukrepov, katerih cilj je izmenjava rezultatov projekta v sodelujočih organizacijah in drugod;
  • predlog po potrebi opiše, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih gradiv, dokumentov in nosilcev podatkov ter kako se bo o njih obveščalo brez nesorazmernih omejitev;
  • kakovost načrtov za zagotavljanje trajnostnosti projekta: ali lahko projekt po porabi nepovratnih sredstev EU še naprej dosega učinek in rezultate.

Da bi se predlogi upoštevali pri dodeljevanju sredstev, morajo skupno doseči vsaj 60 točk (od skupno 100 točk).

Poleg tega morajo doseči vsaj polovico vseh možnih točk za vsako od štirih zgoraj navedenih meril za dodelitev (tj. najmanj 15 točk za „Ustreznost projekta“ ter „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“; 10 točk za „Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju“ ter „Učinek“).

Dodatne informacije

Sprejetje vloge ne pomeni zavezanosti k dodelitvi sredstev v višini zneska, ki ga je zahteval prijavitelj. Zahtevani znesek sredstev se lahko zmanjša na podlagi finančnih pravil, ki se uporabljajo za ukrep in rezultate ocenjevanja.

Kot splošno pravilo in v skladu z obstoječim nacionalnim in evropskim pravnim okvirom bi bilo treba rezultate objaviti kot prosto dostopne učne vire (PDUV) ter na ustreznih platformah stroke, sektorja ali pristojnih organov. V predlogu je opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih podatkov, gradiv, dokumentov ter aktivnosti v avdiovizualnih in družbenih medijih ter kako se bo o njih obveščalo, poleg tega pa predlog ne vsebuje nesorazmernih omejitev.

Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?

Za ta ukrep se uporablja model financiranja s pavšalnimi zneski. Znesek prispevka v obliki enkratnega pavšalnega zneska bo določen za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi ocenjenega proračuna za ukrep, ki ga predlaga prijavitelj. Organ, ki dodeli sredstva, bo določil pavšalni znesek za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi predloga, rezultata ocene, stopenj financiranja in najvišjega zneska nepovratnih sredstev, določenega v razpisu.

Znesek nepovratnih sredstev EU na projekt bo znašal od najmanj 100 000 EUR do največ 400 000 EUR.

Kako se določi pavšalni znesek za projekt? 

Prijavitelji morajo izpolniti podrobno proračunsko preglednico v skladu s prijavnim obrazcem, pri tem pa upoštevati naslednje točke: 

  • upravičenci bi morali proračun po potrebi podrobno opredeliti in organizirati v skladne delovne sklope (na primer razdeljene na „vodenje projekta“, „usposabljanje“, „organizacija dogodkov“, „priprava in izvajanje mobilnosti“, „obveščanje in razširjanje“, „zagotavljanje kakovosti“ itd.); 
  • v predlogu morajo biti opisane aktivnosti, zajete v posameznem delovnem sklopu;
  • prijavitelji morajo v svojem predlogu navesti razčlenitev pavšalnega zneska, ki prikazuje deleže za posamezne delovne sklope (in v vsakem delovnem sklopu delež, dodeljen vsakemu upravičencu in povezanemu subjektu);
  • navedeni stroški lahko zajemajo stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja, stroške opreme in oddaje naročil podizvajalcem ter druge stroške (kot so razširjanje informacij, objave ali prevodi).

Predlogi bodo ocenjeni v skladu s standardnimi postopki ocenjevanja ob pomoči notranjih in/ali zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki bodo ocenili kakovost predlogov glede na zahteve, opredeljene v razpisu, ter pričakovani učinek, kakovost in učinkovitost ukrepa. Po oceni predloga bo odredbodajalec določil pavšalni znesek ob upoštevanju ugotovitev opravljene ocene. Vrednost pavšalnega zneska bo omejena na največ 80 % predvidenega proračuna, določenega po oceni.

Elementi nepovratnih sredstev (najvišji znesek nepovratnih sredstev, stopnja financiranja, skupni upravičeni stroški itd.) bodo določeni v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Dosežki projekta bodo ocenjeni na podlagi dokončanih rezultatov. Shema financiranja bi omogočila osredotočenost na izložke in ne na vložke, zato bi bil poudarek na kakovosti in stopnji doseganja merljivih ciljev.

Več podrobnosti je navedenih v vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je na voljo na portalu za financiranje in javne razpise.

Tagged in:  Vocational education and training