Skip to main content

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport
Search the guide

Ta spletna stran še ne odraža vsebine Vodnika za prijavitelje Erasmus+ za leto 2023.

Vendar lahko vodnik za leto 2023 prenesete v formatu PDF v izbranem jeziku, tako da kliknete gumb „Download“ na desni strani.

Krepitev zmogljivosti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU)

Projekti krepitve zmogljivosti so mednarodni projekti sodelovanja na podlagi večstranskih partnerstev med organizacijami, aktivnimi na področju PIU v državah članicah EU in tretjih državah, pridruženih programu, ter tretjih državah, ki niso pridružene programu. Njihov cilj je podpirati ustreznost, dostopnost in odzivnost institucij in sistemov na področju PIU v tretjih državah, ki niso pridružene programu, kot gonila trajnostnega socialno-ekonomskega razvoja.

Namen tega ukrepa je s skupnimi pobudami, ki spodbujajo sodelovanje med različnimi regijami sveta, povečati zmogljivosti ponudnikov PIU, zlasti na področju upravljanja, vodenja, vključevanja, zagotavljanja kakovosti in inovacij, da bodo bolje pripravljeni na sodelovanje z zasebnim sektorjem/družbami/podjetji/poslovnimi združenji, da bi raziskali zaposlitvene možnosti in skupaj razvili odzivne ukrepe na področju PIU. Mednarodna partnerstva bi morala prispevati k izboljšanju kakovosti PIU v tretjih državah, ki niso pridružene programu, zlasti s krepitvijo zmogljivosti osebja in učiteljev v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter s krepitvijo povezave med ponudniki PIU in trgom dela.

Predvideno je, da projekti za krepitev zmogljivosti PIU prispevajo k širšim ciljem politike, za katere si prizadevajo Evropska komisija in tretje države, ki niso pridružene zadevnemu programu, ali zadevne regije, vključno z naložbenimi svežnji Global Gateway.

Cilji ukrepa

Z ukrepom se bodo zlasti:

  • krepila zmogljivost ponudnikov PIU za izboljšanje sodelovanja med zasebnimi in javnimi deležniki na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja za ukrepe PIU, usmerjene v povpraševanje in priložnosti;
  • izboljšali kakovost in odzivnost PIU na gospodarski in socialni razvoj za povečanje ustreznosti zagotavljanja znanj in spretnosti za potrebe trga dela;
  • uskladila ponudba PIU z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi razvojnimi strategijami.

Tematska področja

Značilnosti krepitve zmogljivosti v PIU vključujejo nekatera tematska področja, predstavljena v nadaljevanju. Predlogi bi morali biti osredotočeni na eno ali več naslednjih tem:

  • učenje na delovnem mestu (za mlade in/ali odrasle);
  • mehanizmi za zagotavljanje kakovosti;
  • strokovni razvoj učiteljev/trenerjev v PIU;
  • ključne kompetence, vključno s podjetništvom;
  • javno-zasebna partnerstva v PIU;
  • inovacije v PIU;
  • zelena in digitalna znanja in spretnosti za dvojni prehod;
  • usklajevanje znanj in spretnosti s sedanjimi in prihodnjimi zaposlitvenimi možnostmi.

Poleg tega lahko prijavitelji pokrivajo tematska področja, ki niso navedena zgoraj. Ta morajo dokazati, da so še posebej primerna za izpolnjevanje ciljev razpisa in opredeljenih potreb.

Aktivnosti

Predlagane aktivnosti morajo biti neposredno povezane s cilji in tematskimi področji ukrepa, kar pomeni, da morajo ustrezati enemu ali več zgoraj navedenim tematskim področjem, poleg tega morajo biti podrobno opisane v opisu projekta, ki zajema celotno obdobje izvajanja.

Aktivnosti projektov v okviru tega mednarodnega svetovnega ukrepa morajo biti osredotočene na gradnjo in krepitev zmogljivosti organizacij, dejavnih na področju PIU, predvsem v tretjih državah, ki niso pridružene programu, zajetih v ukrep.

Financirani projekti bodo lahko vključevali najrazličnejše aktivnosti sodelovanja, izmenjave, obveščanja in druge aktivnosti, na primer:

  • vzpostavitev in razvoj mrež ter izmenjave dobrih praks med ponudniki PIU v tretjih državah, ki niso pridružene programu, in ponudniki PIU iz države članice EU ali tretje države, pridružene programu;
  • oblikovanje orodij, programov in drugega gradiva za krepitev zmogljivosti institucij iz tretjih držav, ki niso pridružene programu (praktični programi usposabljanja in orodja za ocenjevanje in potrjevanje učnih izidov v PIU, posamezni akcijski načrti za sodelujoče institucije; strokovno usmerjanje in svetovanje ter metode za mentorstvo itd.);
  • oblikovanje mehanizmov za vključitev zasebnega sektorja v oblikovanje in izvajanje učnih načrtov ter za zagotavljanje visokokakovostnih delovnih izkušenj učečim se v PIU;
  • razvoj in prenos pedagoških pristopov, gradiva in metod za poučevanje in usposabljanje, vključno z učenjem na delovnem mestu, virtualno mobilnostjo, prosto dostopnimi učnimi viri in boljšim izkoriščanjem potenciala IKT;
  • razvoj in izvajanje mednarodnih (virtualnih) dejavnosti izmenjave predvsem za osebje (vključno z učitelji in nepedagoškim osebjem, kot so vodstveni delavci šol, vodstveni delavci, svetovalci itd.).

Če se predlagajo aktivnosti mobilnosti učencev in osebja, bi morale te neposredno prispevati k ciljem projekta in biti aktivno vključene v logiko projekta kot celoto.

Predlagane aktivnosti bi morale prinesti dodano vrednost in bodo imele neposreden učinek na doseganje rezultatov projekta.

Regionalne prednostne naloge

Razpoložljiva proračunska sredstva so razdeljena med različne svetovne regije (tj. Zahodni Balkan, vzhodno sosedstvo, države južnega Sredozemlja, podsaharska Afrika, Latinska Amerika in Karibi), obseg proračunskih sredstev pa je različen. Dodatne informacije o zneskih so na voljo v okviru posamezne proračunske ovojnice ter bodo objavljene na portalu za financiranje in javne razpise.

EU je določila več prednostnih nalog v zvezi z geografsko uravnoteženostjo in specifičnimi cilji. Poleg tega se organizacije spodbujajo k sodelovanju s partnerji iz najrevnejših in najmanj razvitih tretjih držav, ki niso pridružene programu.

Regionalne prednostne naloge, določene za ta ukrep, so:

Če vloga vključuje eno ali več partnerskih držav ETF (Evropska fundacija za usposabljanje)1 , bi moral predlog vsebovati dokaze o odzivu na priporočila ETF, oblikovana v ustreznih regionalnih poročilih2 iz Torina3 .

Zahodni Balkan  

  • Prednost bodo imeli projekti, ki prispevajo h gospodarskemu in naložbenemu načrtu Evropske fundacije za usposabljanje in/ali njenim priporočilom v okviru Torinskega procesa (glej zgoraj); 
  • prednost bo imela mobilnost učečih se (študentov) in osebja (učiteljev, mentorjev, direktorjev, vodstvenih delavcev itd.).

Vzhodno sosedstvo

  • Prednost bodo imeli projekti, ki prispevajo h gospodarskemu in naložbenemu načrtu Evropske fundacije za usposabljanje in/ali njenim priporočilom v okviru Torinskega procesa (glej zgoraj). 

Države južnega Sredozemlja

  • Prednost bodo imeli projekti, ki prispevajo h gospodarskemu in naložbenemu načrtu Evropske fundacije za usposabljanje in/ali njenim priporočilom v okviru Torinskega procesa (glej zgoraj). 

Podsaharska Afrika

  • Prednost bodo imele najmanj razvite države; poseben poudarek je treba nameniti tudi prednostnim državam na področju migracij; nobena država ne bo imela dostopa do več kot 8 % sredstev, predvidenih za regijo; 
  • prednost bodo imeli projekti, ki prispevajo k ustreznim geografskim večletnim okvirnim programom4 na državni ali regionalni ravni.

Latinska Amerika  

  • Prednost bodo imeli regionalni projekti (projekti, ki vključujejo več kot eno upravičeno tretjo državo, ki ni pridružena programu) ali projekti v državah z nižjimi in srednjimi dohodki;
  • prednost bodo imeli projekti, ki prispevajo k ustreznemu geografskemu večletnemu okvirnemu programu5 na državni ali regionalni ravni.  

Karibi

  • Prednost bodo imeli regionalni projekti (projekti, ki vključujejo več kot eno upravičeno tretjo državo, ki ni pridružena programu) ali projekti v najmanj razvitih državah ter državah z nižjimi in srednjimi dohodki; 
  • prednost bodo imeli projekti, ki prispevajo k ustreznemu geografskemu večletnemu okvirnemu programu6 na državni ali regionalni ravni.  

Če bodo obravnavane zgoraj navedene regionalne prednostne naloge, bodo morali projekti pokazati, kako in v kolikšnem obsegu. 

Priprava projekta

Projekt krepitve zmogljivosti na področju PIU je sestavljen iz štirih faz:

  • opredelitev in začetek projekta;
  • priprava, zasnova in načrtovanje projekta;
  • izvajanje projekta in spremljanje aktivnosti;
  • pregled projekta in ocena učinka.

Opozoriti je treba, da medtem ko se lahko pripravljalne aktivnosti začnejo, preden je predlog predložen ali izbran za financiranje, lahko stroški nastanejo in se aktivnosti začnejo izvajati šele po podpisu sporazuma o nepovratnih sredstvih.

Sodelujoče organizacije in udeleženci, vključeni v aktivnosti, bi morali dejavno sodelovati v vseh navedenih fazah, s čimer bi izboljšali svojo učno izkušnjo.

Opredelitev in začetek

Opredelite problem, potrebo ali priložnost, ki jo lahko v okviru razpisa obravnavate s svojo zamislijo za projekt; opredelite ključne aktivnosti in glavne rezultate, ki jih je mogoče pričakovati od projekta; popišite ustrezne deležnike in morebitne partnerje; oblikujte cilje projekta; zagotovite usklajenost projekta s strateškimi cilji sodelujočih organizacij; opravite nekaj začetnega načrtovanja, da se bo projekt dobro začel, in zberite informacije, potrebne za prehod v naslednjo fazo itd.

Priprava, zasnova in načrtovanje

Opredelite obseg projekta in ustrezen pristop; jasno opišite predlagano metodologijo, ki zagotavlja skladnost med cilji in aktivnostmi projekta; določite razpored vključenih nalog; ocenite potrebna sredstva in navedite podrobnosti o projektu, na primer oceno potreb; opredelite razumne cilje in kazalnike učinka (specifične, merljive, dosegljive, ustrezne in časovno opredeljene); opredelite rezultate projekta in učne izide; pripravite program dela ter navedite oblike aktivnosti, pričakovani učinek in ocenjeni skupni proračun; pripravite načrt izvajanja projekta ter dober in realističen načrt obveščanja, ki vključuje strateške vidike upravljanja projekta, spremljanja, nadzora kakovosti, poročanja in razširjanja rezultatov; opredelite praktične ureditve in potrdite ciljne skupine za predvidene aktivnosti; sklenite sporazume s partnerji in napišite predlog itd.

Izvajanje in spremljanje aktivnosti

Izvajanje projekta v skladu z načrti, ki izpolnjujejo zahteve glede poročanja in obveščanja; spremljanje aktivnosti, ki se izvajajo, in ocenjevanje uspešnosti projekta glede na načrte projekta; opredelitev in izvajanje popravnih ukrepov za odpravo odstopanj od načrtov ter obravnavo težav in tveganj; opredelitev neskladnosti z določenimi standardi kakovosti in izvajanje popravnih ukrepov itd.

Pregled in ocena učinka

Ocena uspešnosti projekta glede na cilje projekta in načrte izvajanja; ocena aktivnosti in njihovega učinka na različnih stopnjah, izmenjava in uporaba rezultatov projekta itd.

Poleg tega se od projektov, kjer je to primerno in sorazmerno, pričakuje:

  • vključitev dolgoročnega akcijskega načrta za postopno uvajanje rezultatov projekta po zaključku projekta (na podlagi trajnostnih partnerstev), vključno z ukrepi za nadgradljivost in finančno vzdržnost;
  • zagotovitev ustrezne prepoznavnosti in obsežnega razširjanja rezultatov projekta na transnacionalni, nacionalni in/ali regionalni ravni z ustreznimi partnerji.

Prečni vidiki, ki jih je treba upoštevati pri zasnovi projekta

Poleg izpolnjevanja formalnih meril in sklenitve dogovorov o trajnostnem sodelovanju z vsemi projektnimi partnerji lahko elementi, navedeni v nadaljevanju, prispevajo k večjemu učinku projektov krepitve zmogljivosti in njihovemu kakovostnejšemu izvajanju v različnih fazah projekta.

Prijavitelji (koordinator in polnopravni partnerji) se spodbujajo, naj te priložnosti in razsežnosti upoštevajo pri snovanju projektov. 

Vključevanje in raznolikost

Program podpira projekte, ki spodbujajo socialno vključevanje in so namenjeni izboljšanju navezovanja stikov z ljudmi z manj priložnostmi, vključno z invalidi in ljudmi z migrantskim ozadjem, ter ljudmi, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, in ljudmi, ki se soočajo s socialno-ekonomskimi težavami ali drugim morebitnim virom diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Projekti bodo pomagali odpraviti ovire, s katerimi se te skupine srečujejo pri dostopu do priložnosti, ki jih ponuja program, prispevali pa bodo tudi k ustvarjanju vključujočih okolij, ki spodbujajo pravičnost in enakost ter se odzivajo na potrebe širše skupnosti.

Okoljska trajnostnost

Program podpira ozaveščanje o okoljskih izzivih in izzivih, povezanih s podnebnimi spremembami. Projekti se spodbujajo k razvijanju kompetenc v različnih sektorjih, pomembnih za trajnostnost, strategij in metodologij za zelena znanja in spretnosti, pa tudi v prihodnost usmerjenih učnih načrtov, ki bolje izpolnjujejo potrebe posameznikov. Program podpira tudi preizkušanje inovativnih praks, da bi učeče se, osebje in ponudnike PIU pripravil na prevzem vloge resničnih katalizatorjev sprememb (na primer varčevanje z viri, zmanjševanje porabe energije in odpadkov, nadomeščanje emisij ogljičnega odtisa, izbira trajnostne hrane in možnosti mobilnosti).

Digitalna razsežnost

Program podpira načrte za digitalno preobrazbo načrtov za primarno in sekundarno izobraževanje ter poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU). Spodbuja namensko uporabo digitalnih tehnologij. To vključuje razvoj digitalnih pedagoških pristopov in strokovnega znanja v zvezi z uporabo digitalnih orodij, vključno z dostopnimi in podpornimi tehnologijami ter pripravo in inovativno uporabo digitalnih izobraževalnih vsebin.

Skupne vrednote, državljansko udejstvovanje in udeležba

Program podpira aktivno državljanstvo in etiko pri vseživljenjskem učenju. Projekti bi morali ljudem ponuditi priložnosti za udeležbo v demokratičnem življenju ter družbenem in državljanskem udejstvovanju. Poudarek bo tudi na ozaveščanju o okviru Evropske unije in njegovem razumevanju, zlasti v zvezi s skupnimi vrednotami EU, načeli enotnosti in raznolikosti ter kulturno identiteto, kulturno ozaveščenostjo ter družbeno in zgodovinsko dediščino.

Katera merila je treba izpolnjevati za prijavo za projekt za krepitev zmogljivosti na področju PIU?

Merila za upravičenost

Da bi bili predlogi projektov za krepitev zmogljivosti na področju PIU upravičeni do nepovratnih sredstev Erasmus, morajo izpolnjevati naslednja merila:

Kdo se lahko prijavi?

Katera koli javna ali zasebna organizacija, dejavna na področju PIU in zakonito ustanovljena v državi članici EU ali upravičeni tretji državi, pridruženi programu (glej del A tega vodnika). Organizacije iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, ne morejo biti koordinatorke projektov. Koordinator se prijavi v imenu vseh sodelujočih organizacij, vključenih v projekt.

Katere vrste organizacij so upravičene do sodelovanja v projektu?

Vsaka sodelujoča organizacija mora biti dejavna na področju PIU ali na trgu dela. Lahko je vključena kot polnopravna partnerica, pridruženi subjekt ali pridružena partnerica in mora imeti sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu (glej del A tega vodnika), ali v upravičeni tretji državi, ki ni pridružena programu (glej spodaj). 

Upravičene tretje države, ki niso pridružene programu za ta ukrep:

  • vse tretje države, ki niso pridružene programu, v regijah 1, 2, 3, 9, 10 in 11 (glej del A tega vodnika). 

Izjema: organizacije iz Belorusije (regija 2) niso upravičene do sodelovanja v tem ukrepu.

Vrsta upravičenih organizacij (neizčrpen seznam):

  • ponudniki VET,
  • predstavniške organizacije podjetij, industrije ali sektorja,
  • nacionalni/regionalni organi za kvalifikacije,
  • zavodi za zaposlovanje,
  • raziskovalni inštituti,
  • agencije za inovacije,
  • organi za regionalni razvoj itd.

Pridruženi partnerji lahko sodelujejo, če je dokazano, da njihova udeležba projektu prinaša bistveno dodano vrednost (npr. izvajanje posebnih projektnih nalog/aktivnosti ali podpora razširjanju in trajnosti projekta). Za vprašanja glede upravljanja sporazuma se pridruženi partnerji ne štejejo za partnerje pri projektu in ne prejemajo sredstev.   

Število in profil sodelujočih organizacij

Projekti za krepitev zmogljivosti so transnacionalni in morajo vključevati vsaj štiri organizacije (koordinator in polnopravni partnerji) iz najmanj treh držav: 

  • vsaj ena organizacija iz dveh različnih držav članic EU in vsaj dve organizaciji iz vsaj ene upravičene tretje države, ki ni pridružena programu, ali
  • vsaj ena organizacija iz dveh različnih tretjih držav, pridruženih programu, in vsaj dve organizaciji iz vsaj ene upravičene tretje države, ki ni pridružena programu, ali
  • vsaj ena organizacija iz države članice EU in ena organizacija iz tretje države, pridružene programu, in vsaj dve organizaciji iz vsaj ene upravičene tretje države, ki ni pridružena programu. 

Konzorcij mora vključevati vsaj enega ponudnika PIU na ravni neterciarnega izobraževanja.

Število organizacij iz držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu, ne sme biti večje od števila organizacij iz upravičenih tretjih držav, ki niso pridružene programu.

Pridruženi subjekti in pridruženi partnerji niso zajeti v teh zahtevah. 

Kraj izvajanja aktivnosti

Aktivnost je treba izvajati v državah organizacij, ki sodelujejo pri projektu, razen v ustrezno utemeljenih primerih, povezanih s cilji ukrepa.Poleg tega se lahko, če je to upravičeno glede na cilje ali izvajanje projekta:

  • aktivnosti izvajajo tudi na sedežu institucije Evropske unije, čeprav v projekt niso vključene sodelujoče organizacije iz države, ki gosti institucijo; 
  • aktivnosti, ki vključujejo izmenjavo in promocijo rezultatov, lahko potekajo tudi na ustreznih tematskih transnacionalnih dogodkih/konferencah v državah članicah EU ali tretjih državah, pridruženih programu, ali upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu.

Trajanje projekta

Projekti naj bi običajno trajali 12, 24 ali 36 mesecev (podaljšanja so mogoča s spremembo, če so ustrezno utemeljena). Trajanje mora biti izbrano ob prijavi na podlagi cilja projekta in vrste aktivnosti, ki so predvidene v tem času.

Kje se prijaviti?

Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).

ID razpisa: ERASMUS-EDU-2023-CB-VET

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 28. februarja do 17. ure (po bruseljskem času).

Druga merila

En koordinator lahko predloži samo en predlog za en rok. Če isti koordinator predloži več predlogov, se upošteva samo tisti, ki je bil predložen prvi, ostali pa bodo samodejno zavrnjeni.

Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.

Pričakovani učinek

Odobreni projekti bi morali dokazati pričakovani učinek z doseganjem naslednjih rezultatov:

  • tesnejše povezave sistemov PIU tretjih držav, ki niso pridružene programu, in njihovimi trgi dela;
  • izboljšane povezave med profili PIU ter lokalnimi/regionalnimi/nacionalnimi strategijami in prednostnimi nalogami;
  • izboljšane zmogljivosti ponudnikov PIU, zlasti na področjih upravljanja, vodenja, vključevanja, zagotavljanja kakovosti, inovacij in internacionalizacije;
  • večja izpostavljenost osebja, vodstvenih delavcev, oblikovalcev politik in višjih učiteljev pristopom, ki zbližujejo trg dela ter PIU;
  • izboljšanje znanja ter tehničnih, vodstvenih in pedagoških spretnosti učiteljev in trenerjev v PIU;
  • boljši prispevek učiteljev/trenerjev, učečih se v PIU in delodajalcev v učne načrte, oblikovanje profilov in reformo usposabljanja;
  • izboljšana raven kompetenc, znanj in spretnosti ter možnosti za zaposljivost učečih se v PIU;
  • okrepljeno sodelovanje v različnih regijah sveta s skupnimi pobudami;
  • razvoj kompetenc sodelujočih organizacij v zvezi z okoljsko trajnostnostjo;
  • izboljšane digitalne spretnosti ter kompetence ciljne javnosti z ustreznimi aktivnostmi in pobudami;
  • povečanje socialnih in medkulturnih kompetenc na področju PIU.

Merila za dodelitev

Vsak predlog mora v delu B vloge odgovoriti na vse točke, navedene v okviru vseh štirih meril za dodelitev, predstavljenih v nadaljevanju.

Ustreznost projekta - (največ 30 točk)

  • Povezava s tematskimi področji: ustreznost predloga glede na cilje ukrepa in tematska področja ukrepa;
  • regionalne prednostne naloge: predlog obravnava regionalne prednostne naloge, vključno z ustreznimi dokumenti politike, navedenimi v okviru tega ukrepa;
  • lokalno okolje: predlog temelji na ustrezni analizi potreb in je izvedljiv v lokalnem okolju ciljnih držav;
  • skladnost: cilji prijave so jasno opredeljeni in realistični ter obravnavajo vprašanja, pomembna za sodelujoče organizacije in ciljne skupine;
  • inovacije: predlog obravnava najsodobnejše metode in tehnike ter vodi do inovativnih rezultatov in rešitev na svojem področju na splošno ali v geografskem okviru, v katerem se projekt izvaja (npr. vsebina, doseženi rezultati, uporabljene delovne metode, vključene organizacije in osebe ali organizacije in osebe, katerim je projekt namenjen);
  • dopolnjevanje: predlog dopolnjuje druge pobude, ki jih že izvajajo sodelujoče organizacije;
  • krepitev zmogljivosti: aktivnosti krepitve zmogljivosti so jasno opredeljene in so namenjene krepitvi zmogljivosti, zlasti sodelujočih organizacij iz tretjih držav, ki niso pridružene programu;
  • povezava do strategij: aktivnosti so vključene v razvojne strategije ciljnih ponudnikov PIU ter podporne strategije na državni ravni, vključno z večjim poudarkom na zaposljivosti, vključevanju, raznolikosti ter socialno in ekonomsko prikrajšanih udeležencih, kadar je to ustrezno;
  • prečni vidiki: se upoštevajo prečni vidiki programa.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta - (največ 30 točk)

  • Skladnost: splošna zasnova projekta zagotavlja usklajenost ciljev, aktivnosti in predlaganega proračuna projekta. V predlogu je predstavljen skladen in celovit nabor ustreznih aktivnosti in storitev za izpolnjevanje opredeljenih potreb in doseganje pričakovanih rezultatov. Obstajajo ustrezne faze za pripravo, izvedbo, spremljanje, uporabo, ocenjevanje in razširjanje;
  • metodologija: ustreznost in kakovost predlagane metodologije za obravnavanje ugotovljenih potreb;
  • delovni načrt: kakovost in učinkovitost delovnega načrta, vključno s stopnjo skladnosti sredstev, dodeljenih delovnim sklopom, z njihovimi cilji in rezultati;
  • metode neformalnega učenja: kakovost predlaganih metod neformalnega učenja – če je primerno, tj. če so v prijavi predlagane metode neformalnega učenja;
  • izbor udeležencev: kakovost ureditev za izbor udeležencev, ki sodelujejo pri aktivnostih predloga, v zvezi s cilji vključevanja in raznolikosti;
  • priznavanje in potrjevanje: kakovost ureditev za priznavanje in vrednotenje učnih izidov udeležencev ter dosledna uporaba evropskih orodij za preglednost in priznavanje;
  • ukrepi za nadzor kakovosti: obstoj in ustreznost ukrepov za nadzor kakovosti, da se zagotovijo visokokakovostna izvedba projekta, pravočasen zaključek in poraba sredstev v okviru proračuna;
  • stroškovna učinkovitost: v kolikšni meri je projekt stroškovno učinkovit in dodeljuje ustrezna sredstva posameznim aktivnostim;
  • aktivnosti mobilnosti: ustreznost ukrepov za izbor in/ali vključevanje udeležencev v aktivnosti mobilnosti, če obstajajo (glej „Zaščita, zdravje in varnost udeležencev“ v delu A tega vodnika ter druge zahteve in priporočila, ki veljajo za projekte mobilnosti v okviru ključnega ukrepa 1) – če je ustrezno, tj. če so aktivnosti mobilnosti del prijave.

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju - (največ 20 točk)

  • Sestava: projekt vključuje ustrezen nabor sodelujočih organizacij, ki se dopolnjujejo in imajo zahtevan profil, izkušnje in strokovno znanje za uspešno izvedbo vseh vidikov projekta;
  • zavezanost: sta iz porazdelitve odgovornosti in nalog razvidna zavezanost in aktivno prispevanje vseh sodelujočih organizacij;
  • sodelovanje: obstoj učinkovitih mehanizmov za koordinacijo in obveščanje med sodelujočimi organizacijami ter drugimi pomembnimi deležniki.

Učinek - (največ 20 točk)

  • učinek: morebitni učinek projekta:  
    • na udeležence in sodelujoče organizacije med življenjskim ciklom projekta in po njem,
    • na druga področja, ne samo na organizacije in posameznike, ki neposredno sodelujejo v projektu, na lokalni, regionalni, nacionalni in/ali mednarodni ravni;
  • razširjanje: kakovost načrta razširjanja: ustreznost in kakovost ukrepov, katerih cilj je izmenjava rezultatov projekta v sodelujočih organizacijah in drugod;
  • uporaba: iz predloga je razvidno, kako bodo partnerji in drugi deležniki uporabili rezultate projekta. opisuje ukrepe za izkoriščanje v življenjskem ciklu projekta in po njem;
  • prost dostop: predlog opiše, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih gradiv, dokumentov in nosilcev podatkov ter kako se bo o njih obveščalo brez nesorazmernih omejitev;
  • trajnostnost: kakovost načrtov za zagotavljanje trajnostnosti projekta: ali lahko projekt po porabi nepovratnih sredstev EU še naprej dosega učinek in rezultate.

Da bi se predlogi upoštevali pri dodeljevanju sredstev, morajo skupno doseči vsaj 60 točk (od skupno 100 točk).

Poleg tega morajo doseči vsaj polovico vseh možnih točk za vsako od štirih zgoraj navedenih meril za dodelitev (tj. najmanj 15 točk za „Ustreznost projekta“ ter „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“; 10 točk za „Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju“ ter „Učinek“).

V primerih, ko en ali več prijaviteljev prejme enako skupno število točk (v primeru izenačenih predlogov), bodo imeli prednost predlogi z največ točkami v kategoriji „Ustreznost projekta“ in nato v kategoriji „Učinek“.

Dodatne informacije

Sprejetje vloge ne pomeni zavezanosti k dodelitvi sredstev v višini zneska, ki so ga zahtevali prijavitelji. Zahtevani znesek sredstev se lahko zmanjša na podlagi finančnih pravil, ki se uporabljajo za ukrep in rezultate ocenjevanja.

Kot splošno pravilo in v skladu z obstoječim nacionalnim in evropskim pravnim okvirom bi bilo treba rezultate objaviti kot prosto dostopne učne vire (PDUV) ter na ustreznih platformah stroke, sektorja ali pristojnih organov. V predlogu je opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih podatkov, gradiv, dokumentov ter aktivnosti v avdiovizualnih in družbenih medijih ter kako se bo o njih obveščalo, poleg tega pa predlog ne vsebuje nesorazmernih omejitev.

Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?

Za ta ukrep se uporablja model financiranja s pavšalnimi zneski. Znesek prispevka v obliki enkratnega pavšalnega zneska bo določen za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi ocenjenega proračuna za ukrep, ki ga predlagajo prijavitelji. Organ, ki dodeli sredstva, bo določil pavšalni znesek za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi predloga, rezultata ocene, stopenj financiranja in najvišjega zneska nepovratnih sredstev, določenega v razpisu.

Znesek nepovratnih sredstev EU na projekt bo znašal od najmanj 100 000 EUR do največ 400 000 EUR.

Kako se določi pavšalni znesek za projekt? 

Prijavitelji morajo izpolniti podrobno proračunsko preglednico v skladu s prijavnim obrazcem, pri tem pa upoštevati naslednje točke: 

  • upravičenci bi morali proračun po potrebi podrobno opredeliti in organizirati v skladne delovne sklope (na primer razdeljene na „vodenje projekta“, „usposabljanje“, „organizacija dogodkov“, „priprava in izvajanje mobilnosti“, „obveščanje in razširjanje“, „zagotavljanje kakovosti“ itd.); 
  • v predlogu morajo biti opisane aktivnosti, zajete v posameznem delovnem sklopu;
  • prijavitelji morajo v svojem predlogu navesti razčlenitev pavšalnega zneska, ki prikazuje deleže za posamezne delovne sklope (in v vsakem delovnem sklopu delež, dodeljen vsakemu upravičencu in povezanemu subjektu);
  • navedeni stroški lahko zajemajo stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja, stroške opreme in oddaje naročil podizvajalcem ter druge stroške (kot so razširjanje informacij, objave ali prevodi).

Predlogi bodo ocenjeni v skladu s standardnimi postopki ocenjevanja ob pomoči notranjih in/ali zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki bodo ocenili kakovost predlogov glede na zahteve, opredeljene v razpisu, ter pričakovani učinek, kakovost in učinkovitost ukrepa. Po oceni predloga bo odredbodajalec določil pavšalni znesek ob upoštevanju ugotovitev opravljene ocene. Vrednost pavšalnega zneska bo omejena na največ 80 % predvidenega proračuna, določenega po oceni.

Elementi nepovratnih sredstev (najvišji znesek nepovratnih sredstev, stopnja financiranja, skupni upravičeni stroški itd.) bodo določeni v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Finančna podpora tretjim osebam ni dovoljena. Stroški prostovoljcev ter malih in srednjih podjetij so dovoljeni. Glej del C tega vodnika za prijavitelje, oddelek „Neposredni stroški“.

Dosežki projekta bodo ocenjeni na podlagi dokončanih rezultatov. Shema financiranja bi omogočila osredotočenost na izložke in ne na vložke, zato bi bil poudarek na kakovosti in stopnji doseganja merljivih ciljev.

Več podrobnosti je navedenih v vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je na voljo na portalu za financiranje in javne razpise.

Tagged in:  Osebje in dijaki v poklicnem izobraževanju in usposabljanju