Projekti krepitve zmogljivosti so mednarodni projekti sodelovanja na podlagi večstranskih partnerstev med organizacijami, aktivnimi na področju mladih v državah programa in tretjih državah, ki niso pridružene programu. Njihov namen je podpirati mednarodno sodelovanje in dialog o politikah na področju mladine in neformalnega učenja kot dejavnik trajnostnega socialno-ekonomskega razvoja in dobrobiti mladinskih organizacij in mladih.

Cilji ukrepa

Cilji ukrepa so:

• povečati zmogljivosti organizacij, ki delajo z mladimi zunaj okvira formalnega učenja;
• spodbujati neformalne učne aktivnosti v tretjih državah, ki niso pridružene programu, predvsem s ciljno usmerjenostjo v mlade z manj priložnostmi, da se izboljša raven kompetenc in hkrati zagotovi aktivna udeležba mladih v družbi;
• podpirati razvoj mladinskega dela v tretjih državah, ki niso pridružene programu, ter izboljšati njegovo kakovost in prepoznavnost;
• spodbujati razvoj, testiranje in uvajanje shem in programov neformalne učne mobilnosti v tretjih državah, ki niso pridružene programu;
• prispevati k izvajanju strategije EU za mlade (2019–2027), vključno z 11 evropskimi cilji mladih in akcijskim načrtom za mlade v okviru zunanjega delovanja EU;
• s skupnimi pobudami spodbujati sodelovanje v različnih regijah sveta;
• povečati sinergije in dopolnjevanje s formalnimi sistemi izobraževanja in/ali trgom dela.

Tematska področja/posebni cilji

Predlogi bi morali biti osredotočeni na eno ali več naslednjih tematskih področij:

• politična udeležba, državljansko udejstvovanje in dialog z nosilci odločanja;
• vključevanje mladih z manj priložnostmi;
• demokracija, pravna država in vrednote;
• opolnomočenje/udejstvovanje/zaposljivost mladih;
• mir in sprava po konfliktih;
• okolje in podnebje;
• nediskriminacija in enakost spolov;
• digitalne in podjetniške spretnosti.

Aktivnosti

Predlagane aktivnosti morajo biti neposredno povezane s splošnimi in posebnimi cilji ukrepa, kar pomeni, da morajo ustrezati enemu ali več zgoraj navedenim tematskim področjem, poleg tega morajo biti podrobno opisane v opisu projekta, ki zajema celotno obdobje izvajanja. Nazadnje, aktivnosti projektov v okviru tega mednarodnega svetovnega ukrepa morajo biti osredotočene na gradnjo in krepitev zmogljivosti mladinskih organizacij in mladih, predvsem v tretjih državah, ki niso pridružene programu, zajetih v ukrep.

Financirani projekti bodo lahko vključevali najrazličnejše aktivnosti sodelovanja, izmenjave, obveščanja in druge aktivnosti, ki:

• prispevajo k spodbujanju dialoga o politikah, sodelovanja, mreženja in izmenjave praks;
• spodbujajo strateško sodelovanje med mladinskimi organizacijami na eni strani in javnimi organi, zlasti v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu, na drugi strani;
• spodbujajo sodelovanje med mladinskimi organizacijami in organizacijami, dejavnimi na področju izobraževanja in usposabljanja, ter organizacijami na trgu dela;
• krepijo zmogljivosti mladinskih svetov, mladinskih platform ter lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov, ki obravnavajo mladino, zlasti v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu;
• krepijo zmogljivosti upravljanja, vodenja in inovacij ter vodilno vlogo in internacionalizacijo mladinskih organizacij, zlasti v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu;
• podpirajo pripravo kampanj za obveščanje in ozaveščanje ter razvoj informacijskih, komunikacijskih in medijskih orodij;
• zagotavljajo pomoč pri razvoju metod orodij in gradiv za mladinsko delo, vključno s podpiranjem pobud za soustvarjanje in sooblikovanje projektov, ki omogočajo participativno oblikovanje projektov;
• ustvarjajo nove oblike izvajanja mladinskega dela ter zagotavljanja usposabljanja in podpore; lajšajo neformalno učno mobilnost.

Primeri aktivnosti so:

• razvoj orodij in metod za družbeni in poklicni razvoj mladinskih delavcev in trenerjev;
• razvoj metod neformalnega učenja, zlasti tistih, ki spodbujajo pridobitev/izboljšanje kompetenc, vključno s spretnostmi medijske pismenosti;
• razvoj novih oblik programov praktičnega usposabljanja in simulacij primerov iz resničnega življenja v družbi;
• razvoj novih oblik mladinskega dela, zlasti strateške uporabe odprtega in prilagodljivega učenja, virtualnega sodelovanja, prosto dostopnih učnih virov (PDUV) in boljše uporabe potenciala IKT;
• organizacija dogodkov/seminarjev/delavnic/izmenjave dobrih praks za sodelovanje, mreženje, ozaveščanje in vzajemno učenje;
• organizacija aktivnosti mobilnosti za mlade in/ali mladinske delavce, da bi testirali orodja in metode, razvite v okviru partnerstva. Opozoriti je treba, da morajo biti aktivnosti mobilnosti drugotnega pomena v primerjavi z glavnimi cilji ukrepa, poleg tega morajo biti pomembne za doseganje teh ciljev in ga podpirati.

Priprava projekta

Projekt za krepitev zmogljivosti na področju mladine ima štiri faze, ki se začnejo, še preden je predlog projekta izbran za financiranje1 , in sicer so te faze na primer (1) opredelitev in začetek projekta; (2) priprava, zasnova in načrtovanje projekta; (3) izvajanje projekta in spremljanje aktivnosti ter (4) pregled projekta in ocena učinka.

Sodelujoče organizacije in udeleženci, vključeni v aktivnosti, bi morali dejavno sodelovati v vseh navedenih fazah, s čimer bi izboljšali svojo učno izkušnjo.

• Opredelitev in začetek; opredelite problem, potrebo ali priložnost, ki jo lahko v okviru razpisa obravnavate s svojo zamislijo za projekt; opredelite ključne aktivnosti in glavne rezultate, ki jih je mogoče pričakovati od projekta; popišite ustrezne deležnike in morebitne partnerje; oblikujte cilje projekta; zagotovite usklajenost projekta s strateškimi cilji sodelujočih organizacij; opravite nekaj začetnega načrtovanja, da se bo projekt dobro začel, in zberite informacije, potrebne za prehod v naslednjo fazo itd.;
• priprava, zasnova in načrtovanje; opredelite obseg projekta in ustrezen pristop; jasno opišite predlagano metodologijo, ki zagotavlja skladnost med cilji in aktivnostmi projekta; določite razpored vključenih nalog; ocenite potrebna sredstva in navedite podrobnosti o projektu, na primer oceno potreb; opredelite razumne cilje in kazalnike učinka (specifične, merljive, dosegljive, ustrezne in časovno opredeljene); opredelite rezultate projekta in učne izide; pripravite program dela ter navedite oblike aktivnosti, pričakovani učinek in ocenjeni skupni proračun; pripravite načrt izvajanja projekta ter dober in realističen načrt obveščanja, ki vključuje strateške vidike upravljanja projekta, spremljanja, nadzora kakovosti, poročanja in razširjanja rezultatov; opredelite praktične ureditve in potrdite ciljne skupine za predvidene aktivnosti; sklenite sporazume s partnerji in napišite predlog itd.;
• izvajanje in spremljanje aktivnosti: izvajanje projekta v skladu z načrti, ki izpolnjujejo zahteve glede poročanja in obveščanja; spremljanje aktivnosti, ki se izvajajo, in ocenjevanje uspešnosti projekta glede na načrte projekta; opredelitev in izvajanje popravnih ukrepov za odpravo odstopanj od načrtov ter obravnavo težav in tveganj; opredelitev neskladnosti z določenimi standardi kakovosti in izvajanje popravnih ukrepov itd.;
• pregled in ocena učinka: ocena uspešnosti projekta glede na cilje projekta in načrte izvajanja; ocena aktivnosti in njihovega učinka na različnih stopnjah, izmenjava in uporaba rezultatov projekta itd.

Prečni vidiki, ki jih je treba upoštevati pri zasnovi projekta:

poleg izpolnjevanja formalnih meril in sklenitve dogovorov o trajnostnem sodelovanju z vsemi projektnimi partnerji lahko elementi, navedeni v nadaljevanju, prispevajo k večjemu učinku projektov krepitve zmogljivosti in njihovemu kakovostnejšemu izvajanju v različnih fazah projekta. Prijavitelji se spodbujajo, naj te priložnosti in razsežnosti upoštevajo pri snovanju projektov.

Okoljska trajnostnost

Projekti bi morali biti zasnovani na okolju prijazen način, v vse vidike projekta pa bi morale biti vključene zelene prakse. Organizacije in udeleženci bi morali pri snovanju projekta uporabljati okolju prijazen pristop, kar bo vse, ki sodelujejo pri projektu, spodbudilo k spoznavanju okoljskih vprašanj in razpravi o njih ter k razmisleku o tem, kaj je mogoče storiti na različnih stopnjah, organizacijam in udeležencem pa pomagalo najti okolju prijaznejše alternativne načine izvajanja aktivnosti projekta.

Vključevanje in raznolikost

Namen programa Erasmus+ je spodbujati enake možnosti in dostop, vključevanje in pravičnost v vseh njegovih ukrepih. Za izvajanje teh načel je bila oblikovana strategija vključevanja in raznolikosti, ki bo pripomogla k boljšemu navezovanju stikov z udeleženci iz raznovrstnejših okolij, zlasti tistih z manj priložnostmi, ki se spopadajo z ovirami za udeležbo pri evropskih projektih. Organizacije bi morale načrtovati dostopne in vključujoče projektne aktivnosti ter pri tem upoštevati stališča udeležencev z manj priložnostmi in jih vključiti v sprejemanje odločitev v celotnem procesu.

Digitalna razsežnost

Virtualno sodelovanje ter eksperimentiranje s priložnostmi za virtualno in kombinirano učenje sta ključna za uspešne projekte. Pri projektih se močno spodbuja predvsem uporaba evropskega mladinskega portala in platforme EU Youth Strategy, da bi se zagotovilo sodelovanje pred projektnimi aktivnostmi, med njimi in po njih.

Skupne vrednote, državljansko udejstvovanje in udeležba

Projekti bodo podpirali aktivno državljanstvo in etiko ter spodbujali razvijanje socialnih in medkulturnih kompetenc, kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti. Poudarek bo tudi na ozaveščanju o okviru Evropske unije in njegovem razumevanju v svetu.

Katera merila je treba izpolnjevati za prijavo za projekt za Krepitev Zmogljivosti na področju mladine?

Merila za upravičenost

Da bi bili predlogi projektov za krepitev zmogljivosti na področju mladine upravičeni do nepovratnih sredstev Erasmus, morajo izpolnjevati naslednja merila:

Kdo se lahko prijavi?

Prijavitelji (koordinator in polnopravni partnerji) morajo biti pravni subjekti, ki:

• so nevladne organizacije (vključno z evropskimi mladinskimi nevladnimi organizacijami in nacionalnimi mladinskimi sveti), ki delujejo na področju mladine;
• so javni organi na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni.                                                                                               

Imeti morajo sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ali so organizacije v tretjih državah, ki niso pridružene programu, iz regij od 1 do 3 (glej oddelek „Upravičene države“ v delu A tega vodnika).

Vključena so lahko tudi javna ali zasebna podjetja (mala, srednja ali velika podjetja (vključno s socialnimi podjetji)), vendar ne kot koordinatorji.

Predloge mora predložiti konzorcij najmanj štirih prijaviteljev (koordinator in partnerji), ki izpolnjuje naslednje pogoje:                               

• zajema vsaj eno državo članico ali tretjo državo, pridruženo programu;                                                                                      
• zajema vsaj dve upravičeni tretji državi, ki nista pridruženi programu.          

Pridruženi subjekti se ne upoštevajo pri minimalnih merilih za upravičenost za sestavo konzorcija.  

Kraj izvajanja aktivnosti

Aktivnosti se morajo izvajati v državah organizacij prijaviteljic (koordinator in polnopravni partnerji).

V ustrezno utemeljenih primerih se lahko aktivnosti izvajajo tudi v drugih državah upravičenkah tega ukrepa.

Trajanje projekta

Projekti naj bi običajno trajali 12, 24 ali 36 mesecev (podaljšanja so mogoča s spremembo, če so ustrezno utemeljena).

Kje se prijaviti?

Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).

ID razpisa: ERASMUS-YOUTH-2023-CB

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 8. marca do 17. ure (po bruseljskem času).

Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.

Pričakovani učinek

Odobreni projekti bi morali dokazati pričakovani učinek s tem, da:

• prispevajo k prednostnim nalogam „angažiranje, povezovanje, opolnomočenje“ iz strategije EU za mlade 2019–2027;
• temeljijo na rezultatih evropskih ciljev mladih, mladinskega dialoga in drugih projektov na področju mladine;
• izboljšujejo vključenost mladih v demokratično življenje v smislu aktivnega državljanstva in sodelovanja z nosilci odločanja (opolnomočenje, nove spretnosti, vključenost mladih v zasnovo projekta itd.), zlasti v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu;
• izboljšujejo podjetniške in inovacijske zmogljivosti mladih v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu;
• izboljšujejo zmogljivosti mladinskega sektorja za transnacionalno delo ob upoštevanju vključenosti, solidarnosti in trajnostnosti;
• spodbujajo transnacionalno učenje in sodelovanje med mladimi in odločevalci, zlasti v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu, ter prispevajo k njima;
• nadgrajujejo obstoječe prakse in navezovanje stikov tudi prek meja partnerstva, vključno z dobrim izkoriščanjem digitalnih sredstev za povezanost v vseh okoliščinah, tudi pri oddaljenosti, v izolaciji ali pri omejitvi gibanja;
• povezujejo rezultate z lokalnimi skupnostmi, ustvarjajo zaposlitvene možnosti in podpirajo inovativne ideje, ki bi se lahko ponovile in nadgradile v drugih okoljih v tretjih državah, ki niso pridružene programu;
• izkazujejo vključevanje ciljnih skupin z manj priložnostmi in posameznikov v tretjih državah, ki niso pridružene programu, ter so jim dostopni;
• razvijajo nova orodja in metode neformalnega učenja, zlasti tiste, ki spodbujajo pridobitev/izboljšanje kompetenc, vključno z inovativnimi praksami za spretnosti medijske pismenosti, zlasti v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu;
• učinkovito in privlačno razširjajo svoje rezultate med mladimi, vključenimi v mladinske organizacije.

Merila za dodelitev

Ustreznost projekta (največ 30 točk)

• Ustreznost predloga glede na cilje ukrepa;
• v kolikšni meri:  
  • so cilji jasno opredeljeni in realistični ter obravnavajo vprašanja, pomembna za sodelujoče organizacije in ciljne skupine;
  • je inovativen in/ali dopolnjuje druge pobude, ki jih že izvajajo sodelujoče organizacije;
  • so aktivnosti za krepitev zmogljivosti jasno opredeljene in namenjene krepitvi zmogljivosti sodelujočih organizacij;
  • projekt vključuje mlade z manj priložnostmi.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta (največ 30 točk)

• Jasnost, celovitost in kakovost programa dela, vključno z ustreznimi fazami za pripravo, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje in razširjanje;
• ustreznost in kakovost predlagane metodologije za obravnavanje ugotovljenih potreb;
• usklajenost ciljev projekta in predlaganih aktivnosti;
• kakovost in učinkovitost delovnega načrta, vključno s stopnjo skladnosti sredstev, dodeljenih delovnim sklopom, z njihovimi cilji in rezultati;
• kakovost predlaganih metod neformalnega učenja;
• kakovost ureditev za priznavanje in vrednotenje učnih izidov udeležencev ter dosledna uporaba evropskih orodij za preglednost in priznavanje;
• obstoj in ustreznost ukrepov za nadzor kakovosti, da se zagotovijo visokokakovostna izvedba projekta, pravočasen zaključek in poraba sredstev v okviru proračuna;
• v kolikšni meri je projekt stroškovno učinkovit in dodeljuje ustrezna sredstva posameznim aktivnostim;
• ustreznost ukrepov za izbor in/ali vključevanje udeležencev v aktivnosti mobilnosti, če obstajajo (glej „Zaščita, zdravje in varnost udeležencev“ v delu A tega vodnika ter druge zahteve in priporočila, ki veljajo za projekte mobilnosti v okviru ključnega ukrepa 1).

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju (največ 20 točk)

• V kolikšni meri:  
  • projekt vključuje ustrezen nabor sodelujočih organizacij, ki se dopolnjujejo in imajo zahtevan profil, izkušnje in strokovno znanje za uspešno izvedbo vseh vidikov projekta;
  • sta iz porazdelitve odgovornosti in nalog razvidna zavezanost in aktivno prispevanje vseh sodelujočih organizacij;
• obstoj učinkovitih mehanizmov za koordinacijo in obveščanje med sodelujočimi organizacijami ter drugimi pomembnimi deležniki.

Učinek (največ 20 točk)

• Kakovost ukrepov za ocenjevanje rezultatov projekta;
• morebitni učinek projekta:  
  • na udeležence in sodelujoče organizacije med življenjskim ciklom projekta in po njem,
  • na druga področja, ne samo na organizacije in posameznike, ki neposredno sodelujejo v projektu, na lokalni, regionalni, nacionalni in/ali mednarodni ravni;
• kakovost načrta razširjanja: ustreznost in kakovost ukrepov, katerih cilj je izmenjava rezultatov projekta v sodelujočih organizacijah in drugod;
• predlog po potrebi opiše, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih gradiv, dokumentov in nosilcev podatkov ter kako se bo o njih obveščalo brez nesorazmernih omejitev;
• kakovost načrtov za zagotavljanje trajnostnosti projekta: ali lahko projekt po porabi nepovratnih sredstev EU še naprej dosega učinek in rezultate.

Da bi se predlogi upoštevali pri dodeljevanju sredstev, morajo doseči vsaj 60 točk. Poleg tega morajo doseči vsaj polovico vseh možnih točk v vsaki od zgoraj navedenih kategorij meril za dodelitev (tj. najmanj 15 točk za kategoriji „Ustreznost projekta“ ter „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“; 10 točk za kategoriji „Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju“ ter „Učinek“).

V primeru izenačenih predlogov bodo imeli prednost projekti, ki pri merilu „Ustreznost projekta“ in nato pri merilu „Učinek“ dobijo največ točk.

Kot splošno pravilo in v skladu z obstoječim nacionalnim in evropskim pravnim okvirom bi bilo treba rezultate objaviti kot prosto dostopne učne vire (PDUV) ter na ustreznih platformah stroke, sektorja ali pristojnih organov. V predlogu je opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih podatkov, gradiv, dokumentov ter aktivnosti v avdiovizualnih in družbenih medijih ter kako se bo o njih obveščalo, poleg tega pa predlog ne vsebuje nesorazmernih omejitev.

Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?

Za ta ukrep se uporablja model financiranja s pavšalnimi zneski. Znesek prispevka v obliki enkratnega pavšalnega zneska bo določen za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi ocenjenega proračuna za ukrep, ki ga predlaga prijavitelj. Organ, ki dodeli sredstva, bo določil pavšalni znesek za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi predloga, rezultata ocene, stopenj financiranja in najvišjega zneska nepovratnih sredstev, določenega v razpisu.

Znesek nepovratnih sredstev EU na projekt bo znašal od najmanj 100 000 EUR in največ 300 000 EUR.

Kako se določi pavšalni znesek za projekt?

Prijavitelji morajo izpolniti podrobno proračunsko preglednico v skladu s prijavnim obrazcem, pri tem pa upoštevati naslednje točke:

1. upravičenci bi morali proračun po potrebi podrobno opredeliti in organizirati v skladne delovne sklope (npr. razdeljene na „vodenje projekta“, „usposabljanje“, „organizacija dogodkov“, „priprava in izvajanje mobilnosti“, „obveščanje in razširjanje“, „zagotavljanje kakovosti“ itd.);
2. v predlogu morajo biti opisane aktivnosti, zajete v posameznem delovnem sklopu;
3. prijavitelji morajo v svojem predlogu navesti razčlenitev ocenjenih stroškov, ki prikazuje deleže za posamezne delovne sklope (in v vsakem delovnem sklopu delež, dodeljen vsakemu upravičencu in povezanemu subjektu);
4. navedeni stroški lahko zajemajo stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja, stroške opreme in oddaje naročil podizvajalcem ter druge stroške (kot so razširjanje informacij, objave ali prevodi).

Predlogi bodo ocenjeni v skladu s standardnimi postopki ocenjevanja ob pomoči notranjih in/ali zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki bodo ocenili kakovost predlogov glede na zahteve, opredeljene v razpisu, ter pričakovani učinek, kakovost in učinkovitost ukrepa.

Po oceni predloga bo odredbodajalec določil pavšalni znesek ob upoštevanju ugotovitev opravljene ocene. Vrednost pavšalnega zneska bo omejena na največ 80 % predvidenega proračuna, določenega po oceni.

Elementi nepovratnih sredstev (najvišji znesek nepovratnih sredstev, stopnja financiranja, skupni upravičeni stroški itd.) bodo določeni v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Dosežki projekta bodo ocenjeni na podlagi dokončanih rezultatov. Shema financiranja bi omogočila osredotočenost na izložke in ne na vložke, zato bi bil poudarek na kakovosti in stopnji doseganja merljivih ciljev.

Več podrobnosti je navedenih v vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je na voljo na portalu za financiranje in javne razpise.

• 1 Opozoriti je treba, da medtem ko se lahko pripravljalne aktivnosti začnejo, preden je predlog predložen ali izbran za financiranje, lahko stroški nastanejo in se aktivnosti začnejo izvajati šele po podpisu sporazuma o nepovratnih sredstvih.