Ukrep krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja podpira projekte mednarodnega sodelovanja, ki temeljijo na večstranskih partnerstvih med organizacijami, dejavnimi na področju terciarnega izobraževanja. Podpira ustreznost, kakovost, posodobitev in odzivnost terciarnega izobraževanja v tretjih državah, ki niso pridružene programu, za socialno-gospodarsko okrevanje, rast in blaginjo ter se odziva na nedavne trende, zlasti gospodarsko globalizacijo, pa tudi na nedavni upad človekovega razvoja, nestabilnost ter vse večje socialne, gospodarske in okoljske neenakosti, ki jih je pandemija COVID-19 še zaostrila.

Pričakuje se, da bo ukrep prispeval h krovnim prednostnim nalogam Evropske komisije:

Zeleni Dogovor 

Sistemi terciarnega izobraževanja so ključni za podporo zelenemu dogovoru, kar bi lahko prineslo korenite spremembe pri vedenju ter znanju in spretnostih ljudi. Projekti krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja se spodbujajo k razvijanju kompetenc v različnih sektorjih, pomembnih za trajnostnost, strategij in metodologij za zelena znanja in spretnosti, pa tudi v prihodnost usmerjenih učnih načrtov, ki bolje izpolnjujejo potrebe posameznikov. Program Erasmus+ podpira tudi preizkušanje inovativnih praks, da se učeči se in ponudniki terciarnega izobraževanja pripravijo na to, da postanejo resnični akterji sprememb;

Digitalna preobrazba

Projekti bi morali podpirati razvoj in uporabo digitalnih znanj in spretnosti, da bo digitalna preobrazba čim bolj celovita in vključujoča. Spodbujati razvoj in izvajanje strategij digitalnega visokošolskega izobraževanja. Spremljati digitalni prehod z vključevanjem digitalizacije v visokošolske sisteme in krepitvijo programov, ki zajemajo digitalna znanja in spretnosti. Zagotavljati pomoč pri usposabljanju učiteljev in spletnem učenju;

Vključevanje priseljencev 

Projekti bi morali spodbujati mobilnost in zlasti podpirati priznavanje diplom in potrdil v različnih regijah, tudi v podporo povezljivosti znotraj regije. Projekti bi morali podpirati vključevanje priseljencev in razseljenih oseb z omogočanjem dostopa do izobraževanja;

Upravljanje, mir, varnost in človekov razvoj

projekti krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja lahko pomagajo pri postavljanju temeljev za krepitev aktivnega državljanstva in pridobivanju posebnega strokovnega znanja na področjih, kot so demokracija, človekove pravice in multilateralizem. Projekti krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja lahko pomagajo pri iskanju dolgoročnih rešitev za težave slabega upravljanja v terciarnem izobraževanju;

Trajnostna rast in delovna mesta 

Izobraževanje je potrebno za pridobivanje znanj in spretnosti za življenje in delo, kot so temeljne spretnosti, mehke veščine (na primer reševanje problemov, komunikacija) ter naravoslovje, tehnologija, inženirstvo, umetnost in matematika (STEAM). Izobraževanje prav tako podpira zaposljivost in je predpogoj za trajnostno rast.

Ukrep bo prispeval tudi k zunanji razsežnosti notranjih politik EU na področju izobraževanja. Podpiral bo uspešno zeleno in trajnostno okrevanje svetovnega gospodarstva v tretjih državah, ki niso pridružene programu, kar je povezano s cilji trajnostnega razvoja in Pariškim sporazumom.

Aktivnosti in rezultati projektov krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja morajo biti usmerjeni tako, da koristijo upravičenim tretjim državam, ki niso pridružene programu, njihovim terciarnim izobraževalnim institucijam in sistemom.

Cilji ukrepa

Z ukrepom se bodo zlasti:

• izboljšala kakovost terciarnega izobraževanja v tretjih državah, ki niso pridružene programu, ter povečala njihova ustreznost za trg dela in družbo;
• izboljšala raven kompetenc, spretnosti in možnosti za zaposljivost študentov v terciarnih izobraževalnih institucijah v tretjih državah, ki niso pridružene programu, z razvojem novih in inovativnih izobraževalnih programov;
• spodbujale vključujoče izobraževanje, enakost, pravičnost, nediskriminacija in državljanske kompetence v terciarnem izobraževanju v tretjih državah, ki niso pridružene programu;
• okrepili poučevanje, mehanizmi ocenjevanja za osebje in študente terciarnih izobraževalnih institucij, zagotavljanje kakovosti, upravljanje, vodenje, vključevanje, inovacije, baza znanja, digitalne in podjetniške zmogljivosti ter internacionalizacija terciarnih izobraževalnih institucij v tretjih državah, ki niso pridružene programu;
• povečale zmogljivosti terciarnih izobraževalnih institucij, organov, pristojnih za terciarno izobraževanje, in pristojnih organov tretjih držav, ki niso pridružene programu, za posodobitev njihovih terciarnih izobraževalnih sistemov, zlasti v smislu upravljanja in financiranja, s podpiranjem opredelitve, izvajanja in spremljanja reformnih procesov;
• izboljšalo usposabljanje učiteljev in stalni strokovni razvoj, da bi vplivali na dolgoročno kakovost izobraževalnega sistema v tretjih državah, ki niso pridružene programu;
• spodbujalo sodelovanje institucij, krepitev zmogljivosti in izmenjava dobrih praks;
• s skupnimi pobudami spodbujalo sodelovanje v različnih regijah sveta.

Ukrep bo zagotovil enakost in vključenost, krepitev sistemov in krepitev zmogljivosti ter zaposljivost v celotnem ukrepu. Ukrepi ne bodo več obravnavali zgolj posodobitve učnih programov same po sebi, temveč bi morali upoštevati tudi vodenje, upravljanje in krepitev širših ekonomskih in socialnih ekosistemov terciarnega izobraževanja. Močno se bo spodbujalo obravnavanje regionalnih vprašanj, oblikovanje zavezništev in koalicij ter poskusno izvajanje novih pristopov in pobud, ki temeljijo na odgovornosti posameznih držav. Podpora izvajanju zelenega dogovora, povečanje zmogljivosti IKT v tretjih državah, ki niso pridružene programu, ter udeležba študentov v procesih načrtovanja in učenja bodo medsektorski elementi ukrepa. Zagotovljeni bodo skladnost, sinergije in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi ukrepi Evropske unije na tem področju.

Pričakovani učinek

• Posodobljene terciarne izobraževalne institucije, ki ne bodo več zgolj prenašale znanja, temveč bodo ustvarile tudi gospodarsko in socialno vrednost s prenosom svojih učnih in raziskovalnih rezultatov v skupnost/državo;
• boljši dostop do terciarnega izobraževanja in njegova kakovost, zlasti za ljudi z manj priložnostmi in v najrevnejših državah v različnih regijah;
• večja udeležba terciarnih izobraževalnih institucij na oddaljenih območjih;
• upravljanje za učinkovito in uspešno oblikovanje politik in izvajanje politik na področju terciarnega izobraževanja;
• regionalno povezovanje in vzpostavitev primerljivega priznavanja, orodja za zagotavljanje kakovosti v podporo akademskemu sodelovanju, mobilnost študentov, osebja in raziskovalcev;
• tesnejša povezava in sodelovanje z zasebnim sektorjem, ki spodbuja inovacije in podjetništvo;
• uskladitev akademskega sveta s trgom dela za izboljšanje zaposljivosti študentov;
• povečanje samoiniciativnosti študentov in podjetništva;
• višja raven digitalnih kompetenc za študente in osebje;
• institucionalna odgovornost za rezultate krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja in s tem zagotavljanje trajnostnosti;
• nacionalna odgovornost s preizkušanjem in vključevanjem pozitivnih in dobrih praks na področju terciarnega izobraževanja;
• okrepljena zmogljivost in strokovnost za delovanje na mednarodni ravni: boljše kompetence upravljanja in strategije internacionalizacije;
• večja kakovost pri pripravi, izvajanju, spremljanju in nadaljnjem spremljanju mednarodnih projektov.

Aktivnosti

Predlagane aktivnosti morajo biti neposredno povezane z zgoraj navedenimi cilji, regionalnimi prednostnimi področji, značilnostmi sklopov (glej v nadaljevanju) in biti podrobno opisane v opisu projekta, ki zajema celotno obdobje izvajanja.

V okviru tega ukrepa morajo biti projektne aktivnosti usmerjene v krepitev in korist upravičenih tretjih držav, ki niso pridružene programu, njihovih terciarnih izobraževalnih institucij in drugih organizacij, dejavnih na področju terciarnega izobraževanja in sistemov.

Financirani projekti bodo lahko vključevali najrazličnejše dejavnosti sodelovanja, izmenjave, komuniciranja in drugih aktivnosti, primeri teh dejavnosti pa so navedeni v opisu treh sklopov, ki so na voljo v okviru tega ukrepa. Predlagane aktivnosti bi morale prinesti dodano vrednost in bodo imele neposreden učinek na doseganje rezultatov projekta.

Geografski cilji

Projekti krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja se lahko izvajajo kot:

• nacionalni projekti, tj. projekti, ki vključujejo institucije iz samo ene upravičene tretje države, ki ni pridružena programu;
• večdržavni (regionalni) projekti v eni sami upravičeni regiji;
• večdržavni projekti, ki vključujejo več kot eno regijo (medregionalno) in vsaj eno državo iz vsake upravičene regije1 .

Za vsako regijo je določen proračun, dodatne informacije o razpoložljivih zneskih pa so objavljene na portalu za financiranje in javne razpise:https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/home.

Ker se posebna pozornost nameni izboljšanju enakopravnega in uravnoteženega dostopa do terciarnih izobraževalnih institucij v tretjih državah, ki niso pridružene programu, zlasti za ljudi z manj priložnostmi, bo ukrep vključeval vse regije, da bi povečali udeležbo najrevnejših in najmanj razvitih tretjih držav, ki niso pridružene programu.

Regionalne prednostne naloge

Pri sklopih 1 in 2 morajo predlogi upoštevati predhodno določene regionalne prednostne naloge, objavljene na portalu za financiranje in javne razpise: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/home.

Pri sklopu 3 morajo predlogi upoštevati zahteve za Ukrajino, objavljene na portalu za financiranje in javne razpise: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/home.

Sklopi projektov

Da bi se odzvali na različne izzive v tretjih državah, ki niso pridružene programu, je ukrep krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja sestavljen iz treh posebnih sklopov:

Sklop 1 - Spodbujanje dostopa do sodelovanja v terciarnem izobraževanju

Ta sklop je namenjen privabljanju manj izkušenih terciarnih izobraževalnih institucij in manjših akterjev k ukrepu krepitve zmogljivosti na področju visokošolskega izobraževanja, da se olajša dostop novim organizacijam2 . Ta partnerstva bi morala biti prvi korak za terciarne izobraževalne institucije in organizacije z manjšo operativno zmogljivostjo v tretjih državah, ki niso pridružene programu, za dostop in povečanje sredstev za doseganje ljudi z manj priložnostmi. Ta sklop bo financiral manjše projekte za zmanjšanje vrzeli v internacionalizaciji med terciarnimi izobraževalnimi institucijami iz upravičenih tretjih držav, ki niso pridružene programu, iz iste države ali regije. Projekti bi morali vzpostaviti partnerstva za razvoj zamisli o sodelovanju ter za olajšanje prenosa znanja, izkušenj in dobrih praks, spodbujanje dostopa do možnosti za krepitev zmogljivosti ter izboljšanje socialne vključenosti in dostopa študentov/osebja z manj priložnostmi do kakovostne ponudbe terciarnega izobraževanja. Ti projekti bodo osredotočeni zlasti na:

• terciarne izobraževalne institucije iz razvitih tretjih držav, ki niso pridružene programu;
• terciarne izobraževalne institucije v oddaljenih regijah/območjih tretjih držav, ki niso pridružene programu;
• terciarne izobraževalne institucije in fakultete, ki so nove udeleženke ali imajo manj izkušenj, iz tretjih držav, ki niso pridružene programu;
• študente in osebje z manj priložnostmi.

Aktivnosti

Predlagane aktivnosti in rezultati projektov bi morali imeti jasno dodano vrednost za ciljne upravičence. Neizčrpen seznam možnih aktivnosti je naveden v nadaljevanju:

aktivnosti za krepitev upravljavskih/upravnih zmogljivosti ciljnih terciarnih izobraževalnih institucij, kot so:

• reforma in posodobitev vodenja univerz, vključno z izboljšanjem storitev, zlasti v korist študentov (usmerjanje študentov, svetovanje, poklicno usmerjanje itd.);
• vzpostavitev ali krepitev uradov za mednarodne odnose in oblikovanje strategij za internacionalizacijo;
• vzpostavitev novih ali razvoj obstoječih enot in procesov/strategije za zagotavljanje kakovosti v terciarnih izobraževalnih institucijah;
• ustvarjanje ali povečanje zmogljivosti enot za načrtovanje in ocenjevanje;
• izboljšanje mehanizmov za sporočanje in razširjanje rezultatov mednarodnih projektov sodelovanja;
• krepitev zmogljivosti za podporo študentom in aktivnostim mobilnosti osebja.

Aktivnosti, katerih cilj je zagotavljanje visokokakovostnega in ustreznega izobraževanja, kot so:

• moduli ali študijski programi, tehnične ali strokovne usmeritve programov;
• vzpostavitev intenzivnih študijskih programov, ki združujejo študente in izobraževalno osebje sodelujočih terciarnih izobraževalnih institucij za krajša obdobja študija;
• razvoj zmogljivosti za podiplomske študente in akademsko osebje ter spodbujanje njihove mobilnosti;
• izvajanje tečajev usposabljanja za akademsko osebje terciarnih izobraževalnih institucij;
• ustvarjanje sinergij in krepitev povezav s poslovnim sektorjem ter z zasebnimi ali javnimi organizacijami, dejavnimi na trgu dela in na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine.

Aktivnosti, katerih cilj je povečati dostopnost za študente/osebje z manj priložnostmi, kot so:

• razvoj vključujočih učnih poti in priložnosti na daljavo z opiranjem na digitalno tehnologijo in e-učenje za ranljive študente;
• posodobitev digitalne tehnologije za razvoj posebnih storitev, namenjenih zagotavljanju enakih in pravičnih učnih možnosti za invalidne študente;
• spodbujanje pobud za pozitivno diskriminacijo z opolnomočenjem žensk in etničnih/verskih manjšin;
• razvoj pobud, ki obravnavajo in zmanjšujejo ovire, s katerimi se srečujejo skupine z manj priložnostmi pri dostopu do priložnosti za učenje;
• prispevanje k ustvarjanju vključujočih okolij, ki spodbujajo pravičnost in enakopravnost ter se odzivajo na potrebe širše skupnosti.

Sklop 2 - Partnerstva za preobrazbo v terciarnem izobraževanju

Projekti v okviru tega sklopa obravnavajo različno stanje napredovanja in izzivov terciarnih izobraževalnih institucij v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu, povečujejo učinek programa in po potrebi dopolnjujejo druge vire financiranja. Uvajajo nove pristope in pobude v terciarnem izobraževanju, ki temeljijo na vzajemnem učenju ter prenosu izkušenj in dobrih praks, ki vplivajo ne le na institucije, ampak tudi na družbo na splošno. Partnerstva za preobrazbo v visokem izobraževanju so kompleksni in inovativni projekti za krepitev zmogljivosti, ki temeljijo na prenosu izkušenj, kompetenc in dobre prakse z vrsto medsebojno povezanih aktivnosti, katerih cilj je okrepiti zmogljivosti ciljnih terciarnih izobraževalnih institucij za obravnavanje izzivov 21. stoletja, kot so migracije, podnebne spremembe, upravljanje in prehod na digitalno gospodarstvo. Rezultati projektov bi morali imeti pomemben in dolgoročen učinek na ciljne terciarne izobraževalne institucije po koncu trajanja projektov, kar bi koristilo celotni družbi.

Ti projekti bodo združevali zlasti naslednje elemente v korist terciarnih izobraževalnih institucij v tretjih državah, ki niso pridružene programu:

• Inovacije v terciarnem izobraževanju, da se poveča njegova ustreznost za trg dela in družbo. Pričakuje se, da bodo predlagani projekti obravnavali neskladja med zahtevami delodajalcev in ponudbo terciarnih izobraževalnih institucij ter predlagali celovite rešitve za izboljšanje zaposljivosti študentov. To je mogoče doseči z izvajanjem celovitih ukrepov, ki vključujejo: 
  • zasnovo inovativnih učnih načrtov in uvajanje inovativnih elementov v obstoječe učne načrte;
  • izvajanje inovativnih metod učenja in poučevanja (tj. poučevanje in učenje, osredotočeno na učečega se in na dejanske probleme);
  • aktivno sodelovanje s poslovnim svetom in raziskavami, organizacijo stalnih izobraževalnih programov ter dejavnosti s podjetji in znotraj njih;
  • krepitev zmogljivosti terciarnih izobraževalnih institucij v tretjih državah, ki niso pridružene programu, za učinkovito povezovanje na področju raziskav, znanstvenih in tehnoloških inovacij.
• Spodbujanje reform terciarnih izobraževalnih institucij, da postanejo katalizatorji gospodarskega in socialnega razvoja v tretjih državah, ki niso pridružene programu. Projekti bi morali podpirati terciarne izobraževalne institucije pri razvoju in izvajanju institucionalnih reform, s katerimi bodo postale bolj demokratične, vključujoče, pravične in polnopravne komponente civilne družbe. Institucionalne reforme vključujejo nove sisteme ter strukture vodenja in upravljanja, pripravljenost v smislu digitalnih spretnosti, sodobne univerzitetne storitve, postopke zagotavljanja kakovosti, orodja in metode za profesionalizacijo ter strokovni razvoj akademskega, tehničnega in upravnega osebja. Razvoj podjetniške miselnosti ter izboljšane kompetence in spretnosti v institucijah so ključni vidiki uspeha tega sklopa. Učenje medpredmetnih spretnosti, podjetniško izobraževanje in praktična uporaba podjetniških spretnosti bodo terciarnim izobraževalnim institucijam omogočili, da svoje znanje in vire uporabijo za svoje lokalne/nacionalne/regionalne skupnosti.

Aktivnosti

Predlagane aktivnosti in rezultati projektov bi morali imeti jasno dodano vrednost za ciljne upravičence. Neizčrpen seznam možnih aktivnosti je naveden v nadaljevanju:

• razvoj, preizkušanje in prilagajanje inovativnih učnih načrtov v smislu vsebine [ključne kompetence in prečne spretnosti (podjetništvo, reševanje problemov, zelena delovna mesta itd.)], strukture (modularne, skupne ...) ter metod poučevanja/učenja [vključno z uporabo odprtega in prožnega učenja, virtualne mobilnosti, prosto dostopnih učnih virov, kombiniranega učenja, množičnih odprtih spletnih tečajev itd.];
• razvoj, preizkušanje in izvajanje novih učnih metod, orodij in gradiv (kot so novi večdisciplinarni učni načrti, poučevanje in učenje, osredotočeno na učečega se na dejanske probleme) s praktičnim usposabljanjem in prakso za študente;
• uvedba reform, podobnih bolonjski (trije študijski cikli, orodja za preglednost, kot so sistemi kreditnih točk in priloga k diplomi, zagotavljanje kakovosti, ocenjevanje, nacionalna/regionalna ogrodja kvalifikacij, priznavanje predhodnega in neformalnega učenja itd.) na institucionalni ravni;
• uvedba programov praktičnega usposabljanja, pripravništva in študija primerov resničnega življenja v podjetjih in industriji, ki so v celoti vključeni v učni načrt, priznani in akreditirani;
• uvedba sistemov dualnega učenja, ki povezujejo terciarno izobraževanje z višjim sekundarnim PIU kot sredstvo za povečanje zaposljivosti diplomantov;
• razvoj rešitev za pereča vprašanja, inovacije pri proizvodih in procesih (s sodelovanjem študentov, profesorjev in delavcev);
• razvoj in testiranje rešitev za vse večje zahteve družbe, ki jih trg ne obravnava in so usmerjene v ranljive skupine v družbi; obravnavanje družbenih izzivov ali navezovanje na spremembe v načinu razmišljanja in vrednotah, strategijah in politikah, organizacijskih strukturah in procesih, sistemih izvajanja in storitvah;
• podpora ustanavljanju centrov, inkubatorjev za inovacije, prenos tehnologije in ustanavljanje podjetij ter povezovanje izobraževanja, raziskav in inovacij na institucionalni/regionalni/nacionalni ravni;
• razvoj in testiranje programov in aktivnosti nadaljnjega izobraževanja s podjetji in v podjetjih;
• strukture za preizkušanje in testiranje inovativnih ukrepov; izmenjave študentov, raziskovalcev, učnega osebja in zaposlenih v podjetjih za časovno omejeno obdobje; zagotavljanje spodbud za vključitev zaposlenih v podjetjih v poučevanje in raziskave;
• reforma sistemov vodenja in upravljanja ter struktur na institucionalni ravni (vključno z metodami in sistemi zagotavljanja kakovosti, finančnim poslovodenjem in avtonomijo terciarnih izobraževalnih institucij, mednarodnimi odnosi, študentskimi storitvami in svetovanjem, poklicnim usmerjanjem, akademskimi in raziskovalnimi odbori itd.);
• razvoj strategij in orodij za internacionalizacijo terciarnih izobraževalnih institucij (mednarodna odprtost učnih načrtov, medinstitucionalni programi mobilnosti) in njihove zmogljivosti za učinkovito povezovanje na področju raziskav, znanstvenih in tehnoloških inovacij (znanstveno sodelovanje in prenos znanja itd.);
• razvoj in testiranje rešitev za vse večje zahteve družbe, ki jih trg ne obravnava in so usmerjene v ranljive skupine v družbi; obravnavanje družbenih izzivov ali navezovanje na spremembe v načinu razmišljanja in vrednotah, strategijah in politikah, organizacijskih strukturah in procesih, sistemih izvajanja in storitvah;
• razvoj rešitev za pereča vprašanja, inovacije pri proizvodih in procesih (s sodelovanjem študentov, profesorjev in delavcev);
• razvoj, prilagajanje in zagotavljanje orodij in metod za izpopolnjevanje, vrednotenje/ocenjevanje, profesionalizacijo in strokovni razvoj akademskega in administrativnega osebja za začetno usposabljanje učiteljev in stalni poklicni razvoj.

Sklop 3 - Projekti strukturnih reform

Projekti v okviru tega sklopa podpirajo prizadevanja v tretjih državah, ki niso pridružene programu, za razvoj skladnih in trajnostnih sistemov terciarnega izobraževanja za zadovoljitev njihovih socialno-ekonomskih potreb in širokih ambicij za oblikovanje na znanju temelječega gospodarstva. Sestavni del tega sklopa so tudi vključevanje in izboljšanje uspešnih rezultatov ter sinergije s sedanjo ali strukturno podporo na področju dvostranskih podpornih programov. Projekti strukturnih reform bodo obravnavali potrebe upravičenih tretjih držav, ki niso pridružene programu, za podporo trajnostnim sistemskim in strukturnim izboljšavam ter inovacijam na ravni sektorja terciarnega izobraževanja. Natančneje, ti projekti bodo obravnavali prizadevanja držav za razvoj skladnih in trajnostnih sistemov terciarnega izobraževanja, da bi zadostili njihovim socialno-ekonomskim potrebam in navsezadnje ustvarili na znanju temelječe gospodarstvo. Z vključitvijo pristojnih nacionalnih organov (zlasti ministrstev za izobraževanje) tretjih držav, ki niso pridružene programu, terciarnih izobraževalnih institucij, raziskovalnih ustanov ter drugih ustreznih oblasti/organov in deležnikov bodo ti projekti zlasti:

• spodbujali sodelovanje in vzajemno učenje med javnimi organi na najvišji institucionalni ravni držav članic EU ali tretjih držav, pridruženih programu, ter upravičenih tretjih držav, ki niso pridružene programu, in med njimi, da se spodbudijo sistemske izboljšave in inovacije v terciarnem izobraževanju;
• spodbujali vključujoče sisteme terciarnega izobraževanja, ki lahko študentom iz različnih okolij zagotovijo ustrezne pogoje za dostop do učenja in uspeh. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti ljudem z manj priložnostmi;
• povečali zmogljivosti terciarnih izobraževalnih institucij tretjih držav, ki niso pridružene programu, organov, pristojnih za terciarno izobraževanje, in pristojnih organov (zlasti ministrstev) z njihovo udeležbo pri opredeljevanju, izvajanju in spremljanju reformnih procesov za posodobitev njihovih terciarnih izobraževalnih sistemov, zlasti v smislu upravljanja in financiranja;
• opredelili sinergije s tekočimi pobudami EU v tretjih državah, ki niso pridružene programu, na področjih, ki so zajeta v programu.

Krepitev digitalnega izobraževalnega okolja za Ukrajino

V okviru tega sklopa 3 bo ta ukrep podpiral tudi projekt strukturnih reform, katerega cilj je vzpostavitev odprtega digitalnega izobraževalnega okolja, ki bo ponujalo kakovostno visokošolsko izobraževanje študentom, vpisanim v ukrajinske terciarne izobraževalne institucije, zlasti tistim, ki bežijo iz Ukrajine, ali notranje razseljenim študentom, pa tudi možnosti izobraževanja za širšo ukrajinsko skupnost v tujini, ki temelji na sodelovanju med ukrajinskimi in drugimi evropskimi univerzami. Tako digitalno okolje bi podpiralo tudi izmenjave in sodelovanje z akademskim osebjem.

Pričakovani cilj tega projekta je:

• podpora razvoju visokozmogljivega digitalnega izobraževalnega ekosistema ukrajinskih univerz in posledično zagotovljeno nadaljevanje njihovih aktivnosti ter uspešnost med konfliktom in po njem;
• podpora digitalizaciji metod poučevanja in učenja ter zagotavljanju infrastrukture, potrebne za spletno in vključujoče učenje, tudi v skladu s splošnimi cilji Akcijskega načrta za digitalno izobraževanje 2021–2027.

Natančneje, s tem projektom bo mreža ukrajinskih terciarnih izobraževalnih institucij dobila priložnost za vzpostavitev skupne večinstitucionalne spletne platforme, ki bi povezovala tudi obstoječe platforme za digitalno izobraževanje. Tudi evropske terciarne izobraževalne institucije, ki imajo izkušnje z učenjem na daljavo in spletnim učenjem, lahko zagotovijo podporo za vzpostavitev in delovanje skupne platforme.

Ta platforma bi združevala digitalne spletne tečaje in druge ustrezne vsebine, ki so se pred vojno poučevale na ukrajinskih univerzah in se posodabljajo v skladu s standardi kakovosti projekta. Platforma bi lahko omogočila tudi vodenje tečajev, registracijo, avtentikacijo študentov, odložišče učnega gradiva, spletne izpite in ocenjevanje itd. Glavni cilji platforme bi bile tiste terciarne izobraževalne institucije, ki so nepreklicno ali delno izgubile infrastrukturo z akademskim osebjem in njihovimi študenti, ki so se preselili v druge regije Ukrajine ali v tujino, čeprav lahko podpirajo tudi druge ukrajinske terciarne izobraževalne institucije in njihove študente.

V času izvajanja projekta bi imeli ukrajinski partnerji možnost, da izvedejo naslednji okvirni seznam aktivnosti:

• oblikovanje medinstitucionalnih pravil in mehanizmov za razvoj univerzitetnih programov in gradiva;
• oblikovanje in zagotavljanje digitalnih izobraževalnih vsebin in tečajev, ki bodo na voljo vsem ukrajinskim terciarnim izobraževalnim institucijam prek spletne platforme;
• zagotavljanje dejavnosti usposabljanja za akademsko osebje, ki izvaja spletno poučevanje in poučevanje na daljavo prek platforme;
• razvoj postopkov za priznavanje učnih izidov in kreditnih točk ECTS, zlasti za univerzitetne programe;
• razvoj skupnih mehanizmov za zagotavljanje kakovosti;
• vsaka visokokakovostna aktivnost, ki bo kljub težkim razmeram zagotovila kontinuiteto ukrajinskega terciarnega izobraževalnega sistema.

Srednjeročno bi se lahko platforma uporabila kot podlaga za ustanovitev odprte univerze v Ukrajini, ki bi združila digitalno ponudbo obstoječih univerz, poleg tega pa bi omogočila tudi razvoj novih programov, vključno z novimi spletnimi tečaji in ustreznim študijskim gradivom.

Dodatne informacije in zahteve bodo objavljene na portalu za financiranje in javne razpise: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/home.

Aktivnosti

Projekti bi morali predlagati aktivnosti, ki bodo zagotovile jasno dodano vrednost za terciarni izobraževalni sistem kot celoto in ki bodo neposredno vplivale na ciljne upravičence. Te aktivnosti bi morale prispevati k reformi politik terciarnega izobraževanja, ki ustrezajo družbenim potrebam in potrebam trga dela.

Neizčrpen seznam možnih aktivnosti je naveden v nadaljevanju:

• spodbujanje nacionalne odgovornosti s preizkušanjem in vključevanjem pozitivnih in dobrih praks v terciarnem izobraževanju na nacionalni in/ali regionalni ravni:
  • izboljšati zaposljivost diplomantov;
  • razširiti dostop do terciarnega izobraževanja na ljudi z manj priložnostmi;
  • okrepiti povezave med izobraževanjem, raziskavami in inovacijami;
• prispevati k uspešnemu in učinkovitemu oblikovanju politike na področju terciarnega izobraževanja z vključevanjem drugih deležnikov na področju terciarnega izobraževanja:
  • spodbujanje sodelovanja drugih pristojnih javnih organov, da bi povečali pomen terciarnega izobraževalnega sektorja in njegov vpliv na družbo na splošno;
  • omogočanje dejavne udeležbe študentov pri upravljanju in reformi sistema terciarnega izobraževanja;
  • vključevanje združenj, dejavnih na drugih pomembnih področjih, kot sta poklicno usposabljanje in mladina;
  • krepitev mednarodne razsežnosti terciarnega izobraževanja s sodelovanjem med institucijami na visoki ravni v državah članicah EU ali državah, pridruženih programu, in v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu. Zlasti razvoj in izvajanje programov, ki olajšujejo mobilnost študentov in akademskega osebja, kot je vzpostavitev regionalnega sistema prenašanja kreditnih točk ali podpora razvoju nacionalnih okvirov kvalifikacij;
  • opredelitev nacionalnega/regionalnega okvira za zagotavljanje kakovosti;
• spodbujanje regionalnega akademskega sodelovanja in prostovoljnega zbliževanja tretjih držav, ki niso pridružene programu, v smeri skupne regionalne strategije na področju terciarnega izobraževanja:
  • opredelitev korakov za vzpostavitev regionalnega visokošolskega prostora;
  • olajšanje nacionalnega in čezmejnega priznavanja;
  • odstranitev ovir za izobraževanje, izboljšanje dostopa do visokokakovostnega izobraževanja, ki temelji na inovacijah, ter omogočanje lažjega prehajanja učiteljev, učečih se in delavcev med državami;
• spodbujanje uvedbe mehanizmov financiranja, katerih cilj je:
  • povečanje udeležbe ljudi z manj priložnostmi v terciarnem izobraževanju;
  • premostitev digitalnega razkoraka na institucionalni in individualni ravni;
• povečanje privlačnosti učiteljskega poklica z uvedbo ukrepov, kot so:
  • spodbujanje pobud za poklicni razvoj;
  • spodbujanje njihovega sodelovanja pri internacionalizaciji terciarnega izobraževanja z ustvarjanjem spodbud.

K sodelovanju v projektih se spodbujajo pristojni javni organi s pristojnostmi v sektorjih, ki jih projekt zadeva (na primer zaposlovanje, mladina, finance, socialne zadeve, notranje zadeve, pravosodje, zdravstvo itd.), pa tudi organi iz držav članic EU ali tretjih držav, pridruženih programu.

Terciarne izobraževalne institucije iz upravičenih tretjih držav, ki niso pridružene programu, se zlasti spodbuja, da delujejo kot prijaviteljice v okviru tega sklopa.

Krepitev digitalnega izobraževalnega okolja za Ukrajino

Natančneje, za to pobudo se pričakuje, da bo mreža ukrajinskih institucij ob podpori evropskih institucij, ki imajo izkušnje z učenjem na daljavo, vzpostavila spletno platformo, ki bo združevala digitalne spletne tečaje in druge ustrezne vsebine, ki so se poučevale na ukrajinskih univerzah pred vojno ter so bile posodobljene v skladu s standardi kakovosti projekta (prva faza) in/ali posebej razvite znotraj odprte (virtualne) ukrajinske univerze (druga faza) ali za njo. Cilj bi moral biti, da vsebine, ki bodo na voljo na platformi, zagotavljajo ukrajinske univerze, zato bodo študenti študirali in diplomirali podobno kot študenti v kampusu.

Med projektom bi morale institucije oblikovati medinstitucionalna pravila in mehanizme za razvoj univerzitetnih vsebin in gradiva ter izvajanje, poučevanje in učenje vsebin, ki bodo prek spletne platforme na voljo vsem ukrajinskim terciarnim izobraževalnim institucijam; razviti postopke za priznavanje učnih izidov in kreditnih točk ECTS, zlasti za univerzitetne programe; razviti skupne mehanizme za zagotavljanje kakovosti, vključno z okvirom samoocenjevanja programov in gradiv OVUU. Projekt bo podpiral ustvarjanje novih digitalnih izobraževalnih vsebin in programov.

V platformo bodo vključene aktivnosti usposabljanja ukrajinskih akademikov na področju poučevanja na daljavo.

Pričakuje se, da bo platforma v prvi fazi podpirala predvsem terciarne izobraževalne institucije, ki so nepreklicno ali delno izgubile infrastrukturo, z akademskim osebjem in študenti, ki so se preselili v druge regije Ukrajine ali v tujino, podpora pa se lahko zagotovi tudi drugim ukrajinskim terciarnim izobraževalnim institucijam in študentom.

Platforma bo omogočila prepoznavnost digitalnih izobraževalnih produktov, ki so jih razvile ukrajinske terciarne izobraževalne institucije, ter dostop do njih za širšo javnost v Ukrajini in po svetu prek odprtih programov.

Merilo za upravičenost

Kdo se lahko prijavi?

Upravičene tretje države, ki niso pridružene programu za ta ukrep:

vse tretje države, ki niso pridružene programu (glej oddelek „Upravičene države“ v delu A tega vodnika) v regijah 1, 2, 3, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 113 .

Izjema: organizacije iz Belorusije (regija 2) in Ruske federacije (regija 4) niso upravičene do sodelovanja v tem ukrepu.

Za sklopa 1 in 2:

prijavitelji (koordinator in polnopravni partnerji) morajo biti pravni subjekti, ki:

• so terciarne izobraževalne institucije ali organizacije terciarnih izobraževalnih institucij4 ;
• imajo sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu5 , ali upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu.

Za Sklop 3:

krepitev digitalnega izobraževalnega okolja za Ukrajino:

predloge mora predložiti konzorcij (koordinator in partnerji), ki izpolnjuje naslednje pogoje:

Geografska pokritost:

• ozemlje Ukrajine, kot je priznano z mednarodnim pravom;
• vsaj ena država članica ali tretja država, pridružena programu;

institucionalna pokritost:

• vsaj ena terciarna izobraževalna institucija iz vsake udeležene države;
• pristojni nacionalni organ (npr. ministrstvo), pristojen za terciarno izobraževanje v Ukrajini.

Drugi Projekti Strukturnih Reform:

Prijavitelji (koordinator in polnopravni partnerji) morajo biti pravni subjekti, ki:

• so terciarne izobraževalne institucije, organizacije terciarnih izobraževalnih ali priznane nacionalne ali mednarodne organizacije rektorjev, učiteljev ali študentov;
• imajo sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ali upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu;
• organizacije iz Sirije niso upravičene do sodelovanja v tem sklopu.

Terciarne izobraževalne institucije s sedežem v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, morajo biti nosilke veljavne listine Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE).

Terciarne izobraževalne institucije, ki imajo sedež v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu, in jih kot take priznavajo pristojni organi, skupaj s svojimi pridruženimi subjekti (če obstajajo), morajo ponuditi celovite študijske programe, ki vodijo do visokošolskih diplom in priznanih diplom na ravni kvalifikacij terciarnega izobraževanja6 .

Sodelujejo lahko tudi združenja, javne ali zasebne organizacije, vključno z njihovimi pridruženimi subjekti (če ti obstajajo), ki so dejavne na trgu dela ali na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine ter imajo sedež v državah članicah EU ali tretjih državah, pridruženih programu, ali upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu, vendar ne kot koordinatorji.

Sestava konzorcija

Za Sklopa 1 in 2:

predloge mora predložiti konzorcij (koordinator in partnerji), ki izpolnjuje naslednje pogoje:

Geografska pokritost:

• vsaj dve državi članici ali tretji državi, pridruženi programu;
• vsaj ena upravičena tretja država, ki ni pridružena programu;
• vsaj dve upravičeni tretji državi, ki nista pridruženi programu, za regije 1, 10 in 11;
• vsaj ena tretja država, ki ni pridružena programu, iz regije 10 in druga iz regije 11 za projekte, ki vključujejo obe regiji7 .

Institucionalna pokritost:

• vsaj ena terciarna izobraževalna institucija iz vsake sodelujoče države članice EU ali tretje države, pridružene programu;
• vsaj dve terciarni izobraževalni instituciji iz vsake sodelujoče tretje države, ki ni pridružena programu.

Institucionalna pokritost velja za vse države, ki sodelujejo v konzorciju.

Število prijaviteljev iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, mora biti enako ali večje od števila prijaviteljev iz držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu.

Izjema:

v tretjih državah, ki niso pridružene programu, kjer je število terciarnih izobraževalnih institucij v celotni državi manjše od pet, ali če posamezna institucija predstavlja več kot 50 % celotne študentske populacije v državi, se sprejmejo tudi vloge, ki vsebujejo samo eno terciarno izobraževalno institucijo iz te države.

Za Sklop 3:

predloge mora predložiti konzorcij (koordinator in partnerji), ki izpolnjuje naslednje pogoje:

Geografska pokritost:

• vsaj dve državi članici ali tretji državi, pridruženi programu;
• vsaj ena upravičena tretja država, ki ni pridružena programu;

Institucionalna pokritost:

• vsaj ena terciarna izobraževalna institucija iz vsake sodelujoče države članice EU ali tretje države, pridružene programu;
• vsaj dve terciarni izobraževalni instituciji iz vsake sodelujoče tretje države, ki ni pridružena programu;
• pristojni nacionalni organ (npr. ministrstvo), odgovoren za terciarno izobraževanje v vsaki od upravičenih tretjih držav, ki niso pridružene programu.

Institucionalna pokritost velja za vse države, ki sodelujejo v konzorciju.

Število prijaviteljev iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, mora biti enako ali večje od števila prijaviteljev iz držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu.

Izjema:

v tretjih državah, ki niso pridružene programu, kjer je število terciarnih izobraževalnih institucij v celotni državi manjše od pet, ali če posamezna institucija predstavlja več kot 50 % celotne študentske populacije v državi, se sprejmejo tudi vloge, ki vsebujejo samo eno terciarno izobraževalno institucijo iz te države.

Kraj izvajanja aktivnosti

Aktivnosti se morajo izvajati v državah, ki sodelujejo v projektu.

Trajanje projekta

Za sklopa 1 in 2:

Projekti naj bi običajno trajali 24 ali 36 mesecev (podaljšanja so mogoča s spremembo, če so ustrezno utemeljena).

Za sklop 3:

Projekti naj bi običajno trajali 36 ali 48 mesecev (podaljšanja so mogoča s spremembo, če so ustrezno utemeljena).

Kje se prijaviti?

Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).

Sklop 1

ID razpisa: ERASMUS-EDU-2023-CBHE

ID tematike: ERASMUS-EDU-2023-CBHE-STRAND-1

Sklop 2

ID razpisa: ERASMUS-EDU-2023-CBHE

ID tematike: ERASMUS-EDU-2023-CBHE-STRAND-2

Sklop 3

ID razpisa: ERASMUS-EDU-2023-CBHE

ID tematike: ERASMUS-EDU-2023-CBHE-STRAND-3

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 16. februarja do 17. ure (po bruseljskem času).

Merila za dodelitev

Projekt bo ocenjen v dvostopenjskem postopku na podlagi naslednjih meril:

Korak 1

Ustreznost projekta - (največ 30 točk)

• Namen: predlog ustreza ciljem in aktivnostim ukrepa za krepitev zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja in posebnostim sklopa. Predstavlja ustrezen odziv na trenutne potrebe in omejitve ciljnih držav ali regij ter ciljnih skupin in končnih upravičencev. Upoštevajo se potrebe ciljnih udeležencev z manj priložnostmi (kjer je to primerno). Predlog obravnava glavne prednostne naloge EU;
• cilji: cilji temeljijo na dobri analizi potreb; so jasno opredeljeni, specifični, merljivi, dosegljivi, realistični in časovno omejeni. Obravnavajo vprašanja, pomembna za sodelujoče organizacije (v skladu s strategijo za posodobitev, razvoj in internacionalizacijo ciljnih terciarnih izobraževalnih institucij) in razvojne strategije za visoko šolstvo v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu;
• povezava s politikami in pobudami EU: predlog po potrebi upošteva in krepi dopolnjevanje/sinergije z drugimi ukrepi, ki jih financirajo EU in drugi subjekti (donatorji, javni in zasebni);
• Dodana vrednost EU: predlog kaže, da podobnih rezultatov ne bi bilo mogoče doseči brez sodelovanja terciarnih izobraževalnih institucij iz držav članic EU ali tretjih držav, pridruženih programu, in brez financiranja EU.

Zlasti za Sklop 1:

• Predlog jasno obravnava vnaprej določene regionalne prednostne naloge za ciljne regije.

Zlasti za Sklop 2:

• Predlog se osredotoča na inovativne elemente ter najsodobnejše metode in tehnike na opredeljenem področju ukrepanja.
• Predlog jasno obravnava vnaprej določene regionalne prednostne naloge za ciljne regije.

Zlasti za Sklop 3:

• Predlog obravnava reformo in posodobitev terciarnih izobraževalnih sistemov v skladu z razvojnimi strategijami ciljnih tretjih držav, ki niso pridružene programu.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta - (največ 30 točk)

• Skladnost: splošna zasnova projekta zagotavlja usklajenost ciljev, metodologije, aktivnosti in predlaganega proračuna projekta. Predlog predstavlja usklajen in celovit nabor ustreznih aktivnosti za izpolnjevanje opredeljenih potreb in pričakovanih rezultatov;
• metodologija: logika ukrepa je kakovostna, načrtovani izložki in rezultati so skladni in izvedljivi, ključne predpostavke in tveganja pa so jasno opredeljeni. Struktura in vsebina matrice logičnega okvira (LFM) sta ustrezni, tj. izbira objektivno preverljivih kazalnikov, razpoložljivost podatkov, izhodiščni podatki, ciljne vrednosti itd.;
• delovni načrt: kakovost in učinkovitost delovnega načrta, vključno s stopnjo skladnosti sredstev, dodeljenih delovnim sklopom, z njihovimi cilji in rezultati; razmerje med viri in pričakovanimi rezultati je ustrezno, delovni načrt pa je realen, z natančno opredeljenimi dejavnostmi, časovnimi okviri, jasnimi rezultati in mejniki;
• proračun: predlog je stroškovno učinkovit in dodeljuje ustrezna finančna sredstva, potrebna za uspešno izvedbo projekta.
• nadzor kakovosti: nadzorni ukrepi (stalno ocenjevanje kakovosti, medsebojni pregledi, aktivnosti primerjalne analize, blažilni ukrepi itd.) in kazalniki kakovosti zagotavljajo, da bo izvajanje projekta visokokakovostno;
• okoljska trajnostnost: projekt je zasnovan na okolju prijazen način in v različnih fazah projekta vključuje zelene prakse (na primer zelena potovanja).

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju - (največ 20 točk)

• Upravljanje: predvidene so trdne ureditve upravljanja. Pravočasnost, strukture upravljanja, ureditve sodelovanja in odgovornosti so dobro opredeljene in realistične;
• sestava: partnerstvo združuje ustrezno mešanico organizacij s potrebnimi kompetencami, ki so pomembne za cilje predloga in posebnosti sklopa; predlog vključuje najustreznejši in najraznovrstnejši krog neakademskih partnerjev;
• naloge: vloge in naloge se dodelijo na podlagi posebnega strokovnega znanja, profilov in izkušenj vsakega partnerja ter so ustrezne;
• sodelovanje: predlagani so učinkoviti mehanizmi za zagotovitev učinkovitega sodelovanja, komunikacije in reševanja konfliktov med partnerskimi organizacijami in vsemi drugimi deležniki;
• zavezanost: prispevek partnerjev projekta je precejšen in ustrezen ter se dopolnjuje; predlog izkazuje vključenost, zavezanost in odgovornost partnerjev za posebne cilje in rezultate, zlasti iz tretjih držav, ki niso pridružene programu.

Zlasti za Sklop 2:

• predlog vključuje ustrezne neakademske organizacije in deležnike, ki bodo ciljem predloga prinesli inovativno dodano vrednost.

Zlasti za Sklop 3:

• predlog dokazuje, da so pristojni nacionalni organi za terciarno izobraževanje močno vključeni v usmerjanje in izvajanje ukrepa;

Trajnostnost, učinek in razširjanje pričakovanih rezultatov -(največ 20 točk)

• Uporaba: v predlogu je prikazano, kako bodo partnerji in drugi deležniki uporabljali rezultate projekta, kako se bodo zagotovili multiplikacijski učinki (vključno z možnostjo za ponavljanje in razširitev rezultatov ukrepa na sektorski ravni, pa tudi na lokalni/regionalni/nacionalni ali mednarodni ravni), prav tako pa predlog zagotavlja sredstva za merjenje izkoriščanja v času financiranja projekta in po njem;
• razširjanje: predlog zagotavlja jasen in učinkovit načrt za razširjanje rezultatov ter vključuje ustrezne aktivnosti in njihovo časovno razporeditev, orodja in kanale, ki bodo zagotovili, da se bodo rezultati in koristi učinkovito razširili na vse zadevne deležnike in nesodelujoče občinstvo, ter da se bodo v času financiranja projekta in po njem k rezultatom pritegnili ustrezni deležniki;
• učinek: predlog zagotavlja oprijemljiv učinek na svoje ciljne skupine in ustrezne deležnike na lokalni, nacionalni ali regionalni ravni. Vključuje ukrepe ter cilje in kazalnike za spremljanje napredka in oceno pričakovanega (kratkoročnega in dolgoročnega) učinka na posamezni, institucionalni in sistemski ravni;
• trajnostnost: v predlogu je pojasnjeno, kako se bodo rezultati projekta ohranjali finančno (po koncu financiranja projektov) in institucionalno (dejavnosti in storitve še naprej obstajajo) ter kako bo zagotovljeno lokalno lastništvo.

Zlasti za Sklop 1:

• predlog zagotavlja stalen in trajnosten odziv na obstoječe ovire in večjo dostopnost učnih možnosti in virov, ki jih ponujajo terciarne izobraževalne institucije, za študente/osebje z manj priložnostmi;
• predlog bo verjetno povečal zmogljivosti za mednarodno sodelovanje institucij v tretjih državah, ki niso pridružene programu.

Zlasti za Sklop 2:

• predlog zagotavlja pomemben vpliv na institucije tretjih držav, ki niso pridružene programu, zlasti na razvoj njihovih inovacijskih zmogljivosti in posodobitev njihovega upravljanja, tako da se odpirajo družbi na splošno, trgu dela in širšemu svetu.
• V predlogu je prikazan njegov potencialni širši vpliv na družbo in/ali gospodarski sektor.

Zlasti za Sklop 3:

• v predlogu je prikazano, kako bodo rezultati projekta vodili k reformam politike ali posodobitvi terciarnega izobraževanja na sistemski ravni.

Vloge lahko dosežejo do 100 točk. Da bi se predlogi upoštevali pri dodeljevanju sredstev, morajo skupno doseči vsaj 60 točk in najmanj polovico najvišjega števila točk pri vsakem merilu za dodelitev.

V primeru izenačenih predlogov bodo imeli prednost projekti, ki pri merilu „Ustreznost projekta“ ter nato pri merilu „trajnostnost, učinek in razširjanje pričakovanih rezultatov“ dobijo največ točk.

Poleg tega bo ocenjevalni odbor upošteval:

• tematsko raznolikost projektov in zadostno geografsko zastopanost v regiji glede na število projektov na državo;
• skladnost z zahtevami, ki veljajo za naslednje regije:
  • za države vzhodnega partnerstva: pri sklopih 1 in 2 bodo imele prednost terciarne izobraževalne institucije, ki niso iz glavnih mest in/ali so iz podeželskih in/ali bolj oddaljenih regij;
  • pri Aziji, Srednji Aziji, Bližnjem in Srednjem vzhodu ter Pacifiku: pri sklopih 1 in 2 bodo imele prednost najmanj razvite države;
  • za podsaharsko Afriko: pri vseh sklopih bodo prednost imele najmanj razvite države; poseben poudarek bo namenjen tudi prednostnim državam na področju migracij in regionalnim projektom, ki vključujejo terciarne izobraževalne institucije iz več držav. Nobena država ne more prejeti več kot 8 % sredstev, predvidenih za regijo.

Na podlagi tega bodo predlogi razvrščeni po padajočem vrstnem redu glede na regijo in sklop.

V drugem koraku bo o predlogih, ki jih odbor za ocenjevanje predlaga za financiranje (in rezervni seznam), z delegacijami EU v zadevnih upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu, potekalo posvetovanje o naslednjih vidikih:

• priznavanje izobraževalnih institucij s strani pristojnih nacionalnih organov;
• izvedljivost projekta v lokalnem kontekstu tretje države ali tretjih držav;
• projekt prispeva k lokalnim potrebam na prednostnem področju;
• prekrivanje z obstoječimi pobudami na izbranem tematskem področju, ki jih financirajo delegacija EU, nacionalni ali mednarodni donatorji.

Za financiranje EU se bodo ohranili samo projekti, ki so uspešno prestali posvetovanje z delegacijo EU, v mejah razpoložljivega proračuna za posamezno regijo, in sicer največ dva financirana predloga na organizacijo prijaviteljico. Za vsakega od treh sklopov je predviden okvirni proračun, vendar je možen prenos proračunskih sredstev z enega sklopa na drugega.

Dodatne informacije

Sprejetje vloge ne pomeni zavezanosti k dodelitvi sredstev v znesku, ki ga je zahteval prijavitelj. Zahtevani znesek sredstev se lahko zmanjša na podlagi finančnih pravil, ki se uporabljajo za sklope ukrepa in rezultate ocenjevanja.

Kot splošno pravilo in v skladu z obstoječim nacionalnim in evropskim pravnim okvirom bi bilo treba rezultate objaviti kot prosto dostopne učne vire (PDUV) ter na ustreznih platformah stroke, sektorja ali pristojnih organov. V predlogu je opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih podatkov, gradiv, dokumentov ter aktivnosti v avdiovizualnih in družbenih medijih ter kako se bo o njih obveščalo, poleg tega pa predlog ne vsebuje nesorazmernih omejitev.

Priprava projekta

Upošteva se naslednje:

1. Zavezanost partnerskih institucij pri projektu

Uspešen projekt krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja mora zagotoviti močno udeležbo vseh partnerskih institucij, zlasti tistih v tretjih državah, ki niso pridružene programu. S skupno odgovornostjo pri pripravi predloga bodo postale odgovorne za rezultate projektov in trajnostnost projekta. Projekti krepitve zmogljivosti lahko vključujejo „pridružene partnerje“, ki prispevajo k izvajanju določenih projektnih nalog/aktivnosti ali podpirajo razširjanje in trajnostnost projekta. Za vprašanja glede upravljanja sporazuma se „pridruženi partnerji“ ne štejejo kot del partnerstva in ne prejemajo sredstev;

2. Analize potreb

Ocena potreb je prvi pomemben korak v razvoju predloga krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja. Namen ocene potreb je opredeliti tista področja, ki jih je treba okrepiti, in razloge za vrzeli na teh področjih. To je podlaga za oblikovanje ustreznih ukrepov za odpravo vrzeli in s tem za krepitev zmogljivosti terciarnih izobraževalnih institucij;

3. Izvajanje in spremljanje

Ko so analize potreb zaključene, se lahko pripravi izvedbeni načrt za odpravo ugotovljenih vrzeli.

Upoštevati je treba naslednje osnovne elemente:

• posodobitev/novi učni načrti: za projekte, ki vključujejo „razvoj učnega načrta“, se pričakuje, da bodo vključevali usposabljanje za izobraževalno osebje in obravnavali povezana vprašanja, kot so zagotavljanje kakovosti in zaposljivosti diplomantov prek povezav s trgom dela. Študijske programe bi bilo treba uradno akreditirati in/ali licencirati pred koncem obdobja financiranja projekta. Poučevanje novih ali posodobljenih programov se mora začeti med življenjskim ciklom projekta z ustreznim številom študentov in prekvalificiranih učiteljev ter se mora izvajati vsaj eno tretjino trajanja projekta. Usposabljanje v okviru projektov reforme učnih načrtov je ciljno usmerjeno tudi na administrativno osebje, kot so knjižničarji, laboratorijsko osebje in informatiki. Pri projektih se močno spodbuja, da se v posodobljene učne načrte vključi delovna praksa za študente v poslovnem okolju/podjetju. Praksa mora trajati razumno dolgo, da se omogoči pridobitev potrebnih znanj in spretnosti;
• vključenost študentov: projekti bi morali predvideti vključenost študentov (na primer pri pripravi novih študijskih programov), in to ne le v fazi preizkušanja/pilotiranja projekta;
• mobilnost osebja in študentov: mobilnost mora biti usmerjena predvsem na študente iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, in osebje iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, ter je namenjena: osebju (na primer vodstvenim delavcem, osebju s področja raziskav in prenosa tehnologije, tehničnemu in upravnemu osebju) na podlagi uradne pogodbe v upravičenih institucijah, ki so vključene v projekt; študentom [vpisanim v kratki cikel, prvi cikel (dodiplomska ali enakovredna stopnja), drugi cikel (magistrska ali enakovredna stopnja) in tretji ali doktorski cikel], vpisanim v eni od upravičenih institucij. Mobilnost študentov v državah članicah in tretjih državah, pridruženih programu, ter med njimi ni upravičena. Mobilnost mora trajati razumno dolgo, da se zagotovita učenje in pridobivanje potrebnih znanj in spretnosti v skladu s cilji projekta, ter praviloma ne sme biti krajša od enega tedna. Priporočljivo je, da se fizična mobilnost kombinira z virtualno mobilnostjo. Uporablja se lahko pri pripravi, podpori in nadaljnjem spremljanju dejanske mobilnosti. Organizira se lahko tudi za obravnavanje oseb s posebnimi potrebami ali manj priložnostmi, da pripomore k odpravljanju ovir za dolgotrajno dejansko mobilnost;
• zagotavljanje kakovosti mora biti sestavni del projekta, da se zagotovi, da projekti krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja uspešno dosežejo pričakovane rezultate in učinek, ki presega partnerstvo. Vzpostaviti je treba ukrepe za nadzor kakovosti, vključno s kazalniki in merili uspešnosti, za zagotavljanje visokokakovostnega izvajanja projekta, ki se zaključi pravočasno in stroškovno učinkovito;
• partnerski sporazum: o podrobnih načinih izvajanja projekta se morajo dogovoriti partnerji projekta, formalizirajo pa se v „partnerskem sporazumu“, ki ga je treba podpisati na začetku projekta. Izvod partnerskega sporazuma je treba predložiti Izvajalski agenciji v šestih mesecih od podpisa sporazuma o nepovratnih sredstvih;
• oprema: za upravičene izdatke se lahko šteje samo nakup opreme, ki je neposredno povezana s cilji sklopa in izdelana najpozneje 12 mesecev pred zaključkom projekta. Oprema je namenjena izključno terciarnim izobraževalnim institucijam tretjih držav, ki niso pridružene programu, vključenih v partnerstvo, in mora biti zabeležena v uradnem inventarju terciarnih izobraževalnih institucij, za katere je bila kupljena;
• učinek in trajnostnost: projekti krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja naj bi imeli dolgoročni strukturni učinek v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu. Predlogi bodo morali po potrebi prikazati pričakovani učinek na treh ravneh (individualni, institucionalni in sistemski) ter vzpostaviti metodologijo in opredeliti orodja za njegovo merjenje; okolju prijazno izvajanje: projekti bi morali pri izvajanju svojih aktivnosti upoštevati okolju prijazne prakse, vključno z vodenjem projektov. Od projektov se pričakuje, da bodo sistematično beležili in izračunavali ogljični odtis posameznih udeležencev, povezan s prometom; prost dostop: predlog bi moral zagotoviti, da bodo pripravljeni materiali, dokumenti in mediji prosto dostopni ter promovirani z odprtimi licencami in brez nesorazmernih omejitev.

Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?

Za ta ukrep se uporablja model financiranja s pavšalnimi zneski. Znesek prispevka v obliki enkratnega pavšalnega zneska bo določen za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi ocenjenega proračuna za ukrep, ki ga predlaga prijavitelj. Organ, ki dodeli sredstva, bo določil pavšalni znesek za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi predloga, rezultata ocene, stopenj financiranja in najvišjega zneska nepovratnih sredstev, določenega v razpisu.

Znesek nepovratnih sredstev EU na projekt je:

• za sklop 1 – spodbujanje dostopa do sodelovanja v terciarnem izobraževanju: med 200 000 EUR in 400 000 EUR na projekt;
• za sklop 2 – partnerstva za preobrazbo v terciarnem izobraževanju: med 400 000 EUR in 800 000 EUR na projekt;
• za sklop 3 – krepitev digitalnega izobraževalnega okolja za Ukrajino: do 5 000 000 EUR. Drugi projekti strukturnih reform: med 600 000 EUR in 1 000 000 EUR na projekt.

Kako se določi pavšalni znesek za projekt?

Prijavitelji morajo izpolniti podrobno proračunsko preglednico v skladu s prijavnim obrazcem, pri tem pa upoštevati naslednje točke:

• upravičenci bi morali proračun po potrebi podrobno opredeliti in organizirati v skladne delovne sklope (na primer razdeljene na „vodenje projekta“, „usposabljanje“, „organizacija dogodkov“, „priprava in izvajanje mobilnosti“, „obveščanje in razširjanje“, „zagotavljanje kakovosti“, „oprema“ itd.);
• v predlogu morajo biti opisane aktivnosti/rezultati, zajeti v posameznem delovnem sklopu;
• prijavitelji morajo v svojem predlogu navesti razčlenitev ocenjenih stroškov, ki prikazuje deleže za posamezne delovne sklope (in v vsakem delovnem sklopu delež, dodeljen vsakemu upravičencu in povezanemu subjektu);
• navedeni stroški lahko zajemajo stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja, stroške opreme in oddaje naročil podizvajalcem ter druge stroške (kot so razširjanje informacij, objave ali prevodi);
• stroški opreme bi morali predstavljati največ 35 % dodeljenih nepovratnih sredstev EU, nepovratna sredstva EU pa bodo krila 100 % upravičenih stroškov;
• sklepanje pogodb s podizvajalci bi moralo predstavljati največ 10 % dodeljenih nepovratnih sredstev EU.

Predlogi bodo ocenjeni v skladu s standardnimi postopki ocenjevanja ob pomoči notranjih in/ali zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki bodo ocenili kakovost predlogov glede na zahteve, opredeljene v razpisu, ter pričakovani učinek, kakovost in učinkovitost ukrepa. Vrednost pavšalnega zneska bo omejena na največ 90 % predvidenega proračuna, določenega po oceni, parametri za nepovratna sredstva (najvišji znesek nepovratnih sredstev, stopnja financiranja, skupni upravičeni stroški itd.) pa bodo določeni v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Dosežki projekta bodo ocenjeni na podlagi dokončanih rezultatov. Shema financiranja bi omogočila osredotočenost na izložke in ne na vložke, zato bi bil poudarek na kakovosti in stopnji doseganja merljivih ciljev.

Več podrobnosti je navedenih v vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je na voljo na portalu za financiranje in javne razpise: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/home.

• 1 Medregionalni projekti morajo biti na prednostnih področjih vseh vključenih regij, dokazati svoj pomen za vsako regijo ter to utemeljiti s podrobno analizo skupnih potreb in ciljev
• 2 Glej opredelitev nove organizacije v delu D – Glosar.
• 3 Z izjemo držav z visokim dohodkom v regijah 5, 7 in 8 (glej oddelek „Upravičene države“ v delu A tega vodnika“).
• 4 Organizacija terciarne izobraževalne institucije se ne bo štela za terciarno izobraževalno institucijo. Nepovratna sredstva lahko prejmejo samo tiste članice, ki imajo sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ali upravičeni tretji državi, ki ni pridružena programu.
• 5 Upravičene so države, ki se trenutno pogajajo o pridružitvenih sporazumih in v katerih sporazum začne veljati pred podpisom nepovratnih sredstev.
• 6 Mednarodna standardna klasifikacija izobrazbe (ISCED 2013), terciarno izobraževanje, vsaj 5. stopnja. Višja sekundarna izobrazba 4. stopnje, ki ni terciarna, ISCED 2011, ni sprejemljiva.
• 7 Medregionalne projekte je mogoče predstaviti tudi samo z eno tretjo državo, ki ni pridružena programu iz regije 10, in drugo iz regije 11;