Skip to main content

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport
Search the guide

Ta spletna stran še ne odraža vsebine Vodnika za prijavitelje Erasmus+ za leto 2023.

Vendar lahko vodnik za leto 2023 prenesete v formatu PDF v izbranem jeziku, tako da kliknete gumb „Download“ na desni strani.

Krepitev zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja

Ukrep krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja podpira projekte mednarodnega sodelovanja, ki temeljijo na večstranskih partnerstvih med organizacijami, dejavnimi na področju terciarnega izobraževanja. Podpira ustreznost, kakovost, posodobitev in odzivnost terciarnega izobraževanja v tretjih državah, ki niso pridružene programu Erasmus+, za socialno-gospodarsko okrevanje, rast in blaginjo ter se odziva na nedavne trende, zlasti gospodarsko globalizacijo, pa tudi na nedavni upad človekovega razvoja, nestabilnost ter vse večje socialne, gospodarske in okoljske neenakosti, ki jih je pandemija COVID-19 še zaostrila.

Pričakuje se, da bo ukrep prispeval h krovnim prednostnim nalogam Evropske komisije: zeleni dogovor (vključno s podnebnimi spremembami, okoljem in energijo), digitalna preobrazba in podatkovna tehnologija, zavezništva za trajnostno rast in delovna mesta, migracijska partnerstva, upravljanje, mir in varnost ter zunanja razsežnost notranjih politik EU na področju izobraževanja. Podpiral bo uspešno zeleno in trajnostno okrevanje svetovnega gospodarstva v tretjih državah, ki niso pridružene programu Erasmus+, kar je povezano s cilji trajnostnega razvoja in Pariškim sporazumom.

Dejavnosti in rezultati projektov krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja morajo biti usmerjeni tako, da koristijo upravičenim tretjim državam, ki niso pridružene programu, njihovim terciarnim izobraževalnim institucijam in sistemom.

Cilji ukrepa

Z ukrepom se bodo zlasti:

  • izboljšala kakovost terciarnega izobraževanja v tretjih državah, ki niso pridružene programu, in povečala njihova ustreznost za trg dela in družbo;
  • izboljšala raven kompetenc, spretnosti in možnosti za zaposljivost študentov v terciarnih izobraževalnih institucijah v tretjih državah, ki niso pridružene programu, z razvojem novih in inovativnih izobraževalnih programov;
  • spodbujali vključujoče izobraževanje, enakost, pravičnost, nediskriminacija in državljanske kompetence v terciarnem izobraževanju v tretjih državah, ki niso pridružene programu;
  • okrepili poučevanje, mehanizmi ocenjevanja za osebje in študente terciarnih izobraževalnih institucij, zagotavljanje kakovosti, upravljanje, vodenje, vključevanje, inovacije, baza znanja, digitalne in podjetniške zmogljivosti ter internacionalizacija terciarnih izobraževalnih institucij v tretjih državah, ki niso pridružene programu;
  • povečale zmogljivosti terciarnih izobraževalnih institucij, organov, pristojnih za terciarno izobraževanje, in pristojnih organov tretjih držav, ki niso pridružene programu, za posodobitev njihovih terciarnih izobraževalnih sistemov, zlasti v smislu upravljanja in financiranja, s podpiranjem opredelitve, izvajanja in spremljanja reformnih procesov;
  • izboljšalo usposabljanje učiteljev in stalni strokovni razvoj, da bi vplivali na dolgoročno kakovost izobraževalnega sistema v tretjih državah, ki niso pridružene programu;
  • spodbujalo sodelovanje institucij, krepitev zmogljivosti in izmenjava dobrih praks;
  • s skupnimi pobudami spodbujalo sodelovanje v različnih regijah sveta.

Ukrep bo zagotovil enakost in vključenost, krepitev sistemov in krepitev zmogljivosti ter zaposljivost v celotnem ukrepu. Ukrepi ne bodo več obravnavali zgolj posodobitve učnih programov same po sebi, temveč bi morali upoštevati tudi vodenje, upravljanje in krepitev širših ekonomskih in socialnih ekosistemov terciarnega izobraževanja. Močno se bo spodbujalo obravnavanje regionalnih vprašanj, oblikovanje zavezništev in koalicij ter poskusno izvajanje novih pristopov in pobud, ki temeljijo na odgovornosti posameznih držav. Podpora izvajanju zelenega dogovora, povečanje zmogljivosti IKT v tretjih državah, ki niso pridružene programu, ter udeležba študentov v procesih načrtovanja in učenja bodo medsektorski elementi ukrepa. Zagotovljeni bodo skladnost, sinergije in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi ukrepi Evropske unije na tem področju.

Pričakovani učinek

  • Posodobljene terciarne izobraževalne institucije, ki ne bodo več zgolj prenašale znanja, temveč bodo ustvarile tudi gospodarsko in socialno vrednost s prenosom svojih učnih in raziskovalnih rezultatov v skupnost/državo;
  • boljši dostop do terciarnega izobraževanja in njegova kakovost, zlasti za ljudi z manj priložnostmi in v najrevnejših državah v različnih regijah;
  • večja udeležba terciarnih izobraževalnih institucij na oddaljenih območjih;
  • upravljanje za učinkovito in uspešno oblikovanje politik in izvajanje politik na področju terciarnega izobraževanja;
  • regionalno povezovanje in vzpostavitev primerljivega priznavanja, orodja za zagotavljanje kakovosti v podporo akademskemu sodelovanju, mobilnost študentov, osebja in raziskovalcev;
  • tesnejša povezava in sodelovanje z zasebnim sektorjem, ki spodbuja inovacije in podjetništvo;
  • uskladitev akademskega sveta s trgom dela za izboljšanje zaposljivosti študentov;
  • povečanje samoiniciativnosti študentov in podjetništva;
  • višja raven digitalnih kompetenc za študente in osebje;
  • institucionalna odgovornost za rezultate krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja in s tem zagotavljanje trajnostnosti;
  • nacionalna odgovornost s preizkušanjem in vključevanjem pozitivnih in dobrih praks na področju terciarnega izobraževanja;
  • okrepljena zmogljivost in strokovnost za delovanje na mednarodni ravni: boljše kompetence upravljanja in strategije internacionalizacije;
  • večja kakovost pri pripravi, izvajanju, spremljanju in nadaljnjem spremljanju mednarodnih projektov.

Aktivnosti

Predlagane aktivnosti morajo biti neposredno povezane z zgoraj navedenimi cilji, regionalnimi prednostnimi področji, značilnostmi sklopov (glej v nadaljevanju) in biti podrobno opisane v opisu projekta, ki zajema celotno obdobje izvajanja.

V okviru tega ukrepa morajo biti projektne aktivnosti usmerjene v krepitev in korist upravičenih tretjih držav, ki niso pridružene programu, njihovih terciarnih izobraževalnih institucij in drugih organizacij, dejavnih na področju terciarnega izobraževanja in sistemov. 

Financirani projekti bodo lahko vključevali najrazličnejše dejavnosti sodelovanja, izmenjave, komuniciranja in drugih aktivnosti, primeri teh dejavnosti pa so navedeni v opisu treh sklopov, ki so na voljo v okviru tega ukrepa. Predlagane aktivnosti bi morale prinesti dodano vrednost in bodo imele neposreden učinek na doseganje rezultatov projekta.

Geografski cilji 

Projekti krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja se lahko izvajajo kot:                            

  • nacionalni projekti, tj. projekti, ki vključujejo institucije iz samo ene upravičene tretje države, ki ni pridružena programu Erasmus+;
  • večdržavni (regionalni) projekti v eni sami upravičeni regiji;
  • večdržavni projekti, ki vključujejo več kot eno regijo (medregionalno) in vsaj eno državo iz vsake upravičene regije1 .

Za vsako regijo je določen proračun, dodatne informacije o razpoložljivih zneskih pa so objavljene na portalu za financiranje in javne razpise: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/home.

Ker se posebna pozornost nameni izboljšanju enakopravnega in uravnoteženega dostopa do terciarnih izobraževalnih institucij v tretjih državah, ki niso pridružene programu, zlasti za ljudi z manj priložnostmi, bo ukrep vključeval vse regije, da bi povečali udeležbo najrevnejših in najmanj razvitih tretjih držav, ki niso pridružene programu.

Regionalne prednostne naloge

Pri sklopih 1 in 2 morajo predlogi upoštevati predhodno določene regionalne prednostne naloge, objavljene na portalu za financiranje in javne razpise: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/home.

Sklopi projektov

Da bi se odzvali na različne izzive v tretjih državah, ki niso pridružene programu, je ukrep krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja sestavljen iz treh posebnih sklopov:

Sklop 1 – spodbujanje dostopa do sodelovanja v terciarnem izobraževanju

Ta sklop je namenjen privabljanju manj izkušenih terciarnih izobraževalnih institucij in manjših akterjev k ukrepu krepitve zmogljivosti na področju visokošolskega izobraževanja, da se olajša dostop novim organizacijam2 . Ta partnerstva bi morala biti prvi korak za terciarne izobraževalne institucije in organizacije z manjšo operativno zmogljivostjo v tretjih državah, ki niso pridružene programu, za dostop in povečanje sredstev za doseganje ljudi z manj priložnostmi. Ta sklop bo financiral manjše projekte za zmanjšanje vrzeli v internacionalizaciji med terciarnimi izobraževalnimi institucijami iz upravičenih tretjih držav, ki niso pridružene programu, iz iste države ali regije. Projekti bi morali vzpostaviti partnerstva za razvoj zamisli o sodelovanju ter za olajšanje prenosa znanja, izkušenj in dobrih praks, spodbujanje dostopa do možnosti za krepitev zmogljivosti ter izboljšanje socialne vključenosti in dostopa študentov/osebja z manj priložnostmi do kakovostne ponudbe terciarnega izobraževanja. Ti projekti bodo osredotočeni zlasti na:

  • terciarne izobraževalne institucije iz najmanj razvitih držav, ki niso pridružene programu Erasmus+;
  • terciarne izobraževalne institucije v oddaljenih regijah/območjih tretjih držav, ki niso pridružene programu Erasmus+;
  • terciarne izobraževalne institucije in fakultete, ki so nove udeleženke ali imajo manj izkušenj, iz tretjih držav, ki niso pridružene programu;
  • vključevanje študentov in osebja z manj priložnostmi.

Aktivnosti

Predlagane aktivnosti in rezultati projektov bi morali imeti jasno dodano vrednost za ciljne upravičence. Neizčrpen seznam možnih aktivnosti je naveden v nadaljevanju:

aktivnosti za krepitev upravljavskih/upravnih zmogljivosti ciljnih terciarnih izobraževalnih institucij, kot so:

  • reforma in posodobitev vodenja univerz, vključno z izboljšanjem storitev, zlasti v korist študentov (usmerjanje študentov, svetovanje, poklicno usmerjanje itd.);
  • vzpostavitev ali krepitev uradov za mednarodne odnose in oblikovanje strategij za internacionalizacijo;
  • vzpostavitev novih ali razvoj obstoječih enot in procesov/strategije za zagotavljanje kakovosti v terciarnih izobraževalnih institucijah;
  • ustvarjanje ali povečanje zmogljivosti enot za načrtovanje in ocenjevanje; 
  • izboljšanje mehanizmov za sporočanje in razširjanje rezultatov mednarodnih projektov sodelovanja;
  • krepitev zmogljivosti za podporo študentom in aktivnostim mobilnosti osebja.

Aktivnosti, katerih cilj je zagotavljanje visokokakovostnega in ustreznega izobraževanja, kot so:

  • moduli ali študijski programi, tehnične ali strokovne usmeritve programov;
  • vzpostavitev intenzivnih študijskih programov, ki združujejo študente in izobraževalno osebje sodelujočih terciarnih izobraževalnih institucij za krajša obdobja študija;
  • razvoj zmogljivosti za podiplomske študente in akademsko osebje ter spodbujanje mobilnosti podiplomskih študentov in/ali osebja;
  • izvajanje tečajev usposabljanja za akademsko osebje terciarnih izobraževalnih institucij;
  • ustvarjanje sinergij in krepitev povezav s poslovnim sektorjem ter z zasebnimi ali javnimi organizacijami, dejavnimi na trgu dela in na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine.

Aktivnosti, katerih cilj je povečati dostopnost za študente/osebje z manj priložnostmi, kot so:

  • razvoj vključujočih učnih poti in priložnosti na daljavo z opiranjem na digitalno tehnologijo in e-učenje za ranljive študente;
  • posodobitev digitalne tehnologije za razvoj posebnih storitev, namenjenih zagotavljanju enakih in pravičnih učnih možnosti za invalidne študente;
  • spodbujanje pobud za pozitivno diskriminacijo z opolnomočenjem žensk in etničnih/verskih manjšin;
  • razvoj pobud, ki obravnavajo in zmanjšujejo ovire, s katerimi se srečujejo skupine z manj priložnostmi pri dostopu do priložnosti za učenje;
  • prispevanje k ustvarjanju vključujočih okolij, ki spodbujajo pravičnost in enakopravnost ter se odzivajo na potrebe širše skupnosti.

Sklop 2 – Partnerstva za preobrazbo v terciarnem izobraževanju

Projekti v okviru tega sklopa obravnavajo različno stanje napredovanja in izzivov terciarnih izobraževalnih institucij v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu, povečujejo učinek programa in po potrebi dopolnjujejo druge vire financiranja. Uvajajo nove pristope in pobude v terciarnem izobraževanju, ki temeljijo na vzajemnem učenju ter prenosu izkušenj in dobrih praks, ki vplivajo ne le na institucije, ampak tudi na družbo na splošno. Partnerstva za preobrazbo v visokem izobraževanju so kompleksni in inovativni projekti za krepitev zmogljivosti, ki temeljijo na prenosu izkušenj, kompetenc in dobre prakse z vrsto medsebojno povezanih aktivnosti, katerih cilj je okrepiti zmogljivosti ciljnih terciarnih izobraževalnih institucij za obravnavanje izzivov 21. stoletja, kot so migracije, podnebne spremembe, upravljanje in prehod na digitalno gospodarstvo. Rezultati projektov bi morali imeti pomemben in dolgoročen učinek na ciljne terciarne izobraževalne institucije po koncu trajanja projektov, kar bi koristilo celotni družbi.

Ti projekti bodo združevali zlasti naslednje elemente v korist terciarnih izobraževalnih institucij v tretjih državah, ki niso pridružene programu E+:

  • Inovacije v terciarnem izobraževanju, da se poveča njegova ustreznost za trg dela in družbo. Pričakuje se, da bodo predlagani projekti obravnavali neskladja med zahtevami delodajalcev in ponudbo terciarnih izobraževalnih institucij ter predlagali celovite rešitve za izboljšanje zaposljivosti študentov. To je mogoče doseči z izvajanjem celovitih ukrepov, ki vključujejo: 
    • zasnovo inovativnih učnih načrtov in uvajanje inovativnih elementov v obstoječe učne načrte;
    • izvajanje inovativnih metod učenja in poučevanja (tj. poučevanje in učenje, osredotočeno na učečega se in na dejanske probleme);
    • aktivno sodelovanje s poslovnim svetom in raziskavami, organizacijo stalnih izobraževalnih programov ter dejavnosti s podjetji in znotraj njih;
    • krepitev zmogljivosti terciarnih izobraževalnih institucij v tretjih državah, ki niso pridružene programu Erasmus+, za učinkovito povezovanje na področju raziskav, znanstvenih in tehnoloških inovacij.
  • Spodbujanje reform terciarnih izobraževalnih institucij, da postanejo katalizatorji gospodarskega in socialnega razvoja v tretjih državah, ki niso pridružene programu. Projekti bi morali podpirati terciarne izobraževalne institucije pri razvoju in izvajanju institucionalnih reform, s katerimi bodo postale bolj demokratične, vključujoče, pravične in polnopravne komponente civilne družbe. Institucionalne reforme vključujejo nove sisteme ter strukture vodenja in upravljanja, pripravljenost v smislu digitalnih spretnosti, sodobne univerzitetne storitve, postopke zagotavljanja kakovosti, orodja in metode za profesionalizacijo ter strokovni razvoj akademskega, tehničnega in upravnega osebja.  Razvoj podjetniške miselnosti ter izboljšane kompetence in spretnosti v institucijah so ključni vidiki uspeha tega sklopa. Učenje medpredmetnih spretnosti, podjetniško izobraževanje in praktična uporaba podjetniških spretnosti bodo terciarnim izobraževalnim institucijam omogočili, da svoje znanje in vire uporabijo za svoje lokalne/nacionalne/regionalne skupnosti.

Aktivnosti

Predlagane aktivnosti in rezultati projektov bi morali imeti jasno dodano vrednost za ciljne upravičence. Neizčrpen seznam možnih aktivnosti je naveden v nadaljevanju:

  • razvoj, preizkušanje in prilagajanje inovativnih učnih načrtov v smislu vsebine [ključne kompetence in prečne spretnosti (podjetništvo, reševanje problemov, zelena delovna mesta itd.)], strukture (modularne, skupne ...) ter metod poučevanja/učenja (vključno z uporabo odprtega in prožnega učenja, virtualne mobilnosti, prosto dostopnih učnih virov, kombiniranega učenja, množičnih odprtih spletnih tečajev itd.);
  • razvoj, preizkušanje in izvajanje novih učnih metod, orodij in gradiv (kot so novi večdisciplinarni učni načrti, poučevanje in učenje, osredotočeno na učečega se na dejanske probleme) s praktičnim usposabljanjem in prakso za študente;
  • uvedba reform, podobnih bolonjski (trije študijski cikli, orodja za preglednost, kot so sistemi kreditnih točk in priloga k diplomi, zagotavljanje kakovosti, ocenjevanje, nacionalna/regionalna ogrodja kvalifikacij, priznavanje predhodnega in neformalnega učenja itd.) na institucionalni ravni;
  • uvedba programov praktičnega usposabljanja, pripravništva in študija primerov resničnega življenja v podjetjih in industriji, ki so v celoti vključeni v učni načrt, priznani in akreditirani;
  • uvedba sistemov dualnega učenja, ki povezujejo terciarno izobraževanje z višjim sekundarnim PIU kot sredstvo za povečanje zaposljivosti diplomantov;
  • razvoj rešitev za pereča vprašanja, inovacije pri proizvodih in procesih (s sodelovanjem študentov, profesorjev in delavcev);
  • razvoj in testiranje rešitev za vse večje zahteve družbe, ki jih trg ne obravnava in so usmerjene v ranljive skupine v družbi; obravnavanje družbenih izzivov ali navezovanje na spremembe v načinu razmišljanja in vrednotah, strategijah in politikah, organizacijskih strukturah in procesih, sistemih izvajanja in storitvah;
  • podpora ustanavljanju centrov, inkubatorjev za inovacije, prenos tehnologije in ustanavljanje podjetij ter povezovanje izobraževanja, raziskav in inovacij na institucionalni/regionalni/nacionalni ravni;
  • razvoj in testiranje programov in aktivnosti nadaljnjega izobraževanja s podjetji in v podjetjih;
  • strukture za preizkušanje in testiranje inovativnih ukrepov; izmenjave študentov, raziskovalcev, učnega osebja in zaposlenih v podjetjih za časovno omejeno obdobje; zagotavljanje spodbud za vključitev zaposlenih v podjetjih v poučevanje in raziskave;
  • reforma sistemov vodenja in upravljanja ter struktur na institucionalni ravni (vključno z metodami in sistemi zagotavljanja kakovosti, finančnim poslovodenjem in avtonomijo terciarnih izobraževalnih institucij, mednarodnimi odnosi, študentskimi storitvami in svetovanjem, poklicnim usmerjanjem, akademskimi in raziskovalnimi odbori itd.);
  • razvoj strategij in orodij za internacionalizacijo terciarnih izobraževalnih institucij (mednarodna odprtost učnih načrtov, medinstitucionalni programi mobilnosti) in njihove zmogljivosti za učinkovito povezovanje na področju raziskav, znanstvenih in tehnoloških inovacij (znanstveno sodelovanje in prenos znanja itd.);
  • razvoj in testiranje rešitev za vse večje zahteve družbe, ki jih trg ne obravnava in so usmerjene v ranljive skupine v družbi; obravnavanje družbenih izzivov ali navezovanje na spremembe v načinu razmišljanja in vrednotah, strategijah in politikah, organizacijskih strukturah in procesih, sistemih izvajanja in storitvah;
  • razvoj rešitev za pereča vprašanja, inovacije pri proizvodih in procesih (s sodelovanjem študentov, profesorjev in delavcev);
  • razvoj, prilagajanje in zagotavljanje orodij in metod za izpopolnjevanje, vrednotenje/ocenjevanje, profesionalizacijo in strokovni razvoj akademskega in administrativnega osebja za začetno usposabljanje učiteljev in stalni poklicni razvoj.

Sklop 3 – Projekti strukturnih reform

Projekti v okviru tega sklopa podpirajo prizadevanja v tretjih državah, ki niso pridružene programu E+, za razvoj skladnih in trajnostnih sistemov terciarnega izobraževanja za zadovoljitev njihovih socialno-ekonomskih potreb in širokih ambicij za oblikovanje na znanju temelječega gospodarstva. Sestavni del tega sklopa so tudi vključevanje in izboljšanje uspešnih rezultatov ter sinergije s sedanjo ali strukturno podporo na področju dvostranskih podpornih programov. Projekti strukturnih reform bodo obravnavali potrebe upravičenih tretjih držav, ki niso pridružene programu Erasmus+, za podporo trajnostnim sistemskim in strukturnim izboljšavam ter inovacijam na ravni sektorja terciarnega izobraževanja. Natančneje, ti projekti bodo obravnavali prizadevanja držav za razvoj skladnih in trajnostnih sistemov terciarnega izobraževanja, da bi zadostili njihovim socialno-ekonomskim potrebam in navsezadnje ustvarili na znanju temelječe gospodarstvo. Z vključitvijo pristojnih nacionalnih organov (zlasti ministrstev za izobraževanje) tretjih držav, ki niso pridružene programu, terciarnih izobraževalnih institucij, raziskovalnih ustanov ter drugih ustreznih oblasti/organov in deležnikov bodo ti projekti zlasti:

  • spodbujali sodelovanje in vzajemno učenje med javnimi organi na najvišji institucionalni ravni držav članic EU ali držav, pridruženih programu Erasmus+, ter upravičenih tretjih držav, ki niso pridružene programu Erasmus+, in med njimi, da se spodbudijo sistemske izboljšave in inovacije v terciarnem izobraževanju;
  • spodbujali vključujoče sisteme terciarnega izobraževanja, ki lahko študentom iz različnih okolij zagotovijo ustrezne pogoje za dostop do učenja in uspeh. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti ljudem z manj priložnostmi;
  • povečali zmogljivosti terciarnih izobraževalnih institucij tretjih držav, ki niso pridružene programu Erasmus+, organov, pristojnih za terciarno izobraževanje, in pristojnih organov (zlasti ministrstev) z njihovo udeležbo pri opredeljevanju, izvajanju in spremljanju reformnih procesov za posodobitev njihovih terciarnih izobraževalnih sistemov, zlasti v smislu upravljanja in financiranja;
  • opredelili sinergije s tekočimi pobudami EU v tretjih državah, ki niso pridružene programu, na področjih, ki so zajeta v programu Erasmus+.

Aktivnosti

Projekti bi morali predlagati aktivnosti, ki bodo zagotovile jasno dodano vrednost za terciarni izobraževalni sistem kot celoto in ki bodo neposredno vplivale na ciljne upravičence. Te aktivnosti bi morale prispevati k reformi politik terciarnega izobraževanja, ki ustrezajo družbenim potrebam in potrebam trga dela.

Neizčrpen seznam možnih aktivnosti je naveden v nadaljevanju:

  • spodbujanje nacionalne odgovornosti s preizkušanjem in vključevanjem pozitivnih in dobrih praks v terciarnem izobraževanju na nacionalni in/ali regionalni ravni: 
    • izboljšati zaposljivost diplomantov;
    • razširiti dostop do terciarnega izobraževanja na ljudi z manj priložnostmi;
    • okrepiti povezave med izobraževanjem, raziskavami in inovacijami;
  • prispevati k uspešnemu in učinkovitemu oblikovanju politike na področju terciarnega izobraževanja z vključevanjem drugih deležnikov na področju terciarnega izobraževanja:  
    • spodbujanje sodelovanja drugih pristojnih javnih organov, da bi povečali pomen terciarnega izobraževalnega sektorja in njegov vpliv na družbo na splošno;
    • omogočanje dejavne udeležbe študentov pri upravljanju in reformi sistema terciarnega izobraževanja;
    • vključevanje združenj, dejavnih na drugih pomembnih področjih, kot sta poklicno usposabljanje in mladina;
    • krepitev mednarodne razsežnosti terciarnega izobraževanja s sodelovanjem med institucijami na visoki ravni v državah članicah EU ali državah, pridruženih programu Erasmus+, in v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu. Zlasti razvoj in izvajanje programov, ki olajšujejo mobilnost študentov in akademskega osebja, kot je vzpostavitev regionalnega sistema prenašanja kreditnih točk ali podpora razvoju nacionalnih okvirov kvalifikacij;
    • opredelitev nacionalnega/regionalnega okvira za zagotavljanje kakovosti;
  • spodbujanje regionalnega akademskega sodelovanja in prostovoljnega zbliževanja tretjih držav, ki niso pridružene programu Erasmus+, v smeri skupne regionalne strategije na področju terciarnega izobraževanja: 
    • opredelitev korakov za vzpostavitev regionalnega visokošolskega prostora;
    • olajšanje nacionalnega in čezmejnega priznavanja;
    • odstranitev ovir za izobraževanje, izboljšanje dostopa do visokokakovostnega izobraževanja, ki temelji na inovacijah, ter omogočanje lažjega prehajanja učiteljev, učečih se in delavcev med državami;
  • spodbujanje uvedbe mehanizmov financiranja, katerih cilj je: 
    • povečanje udeležbe ljudi z manj priložnostmi v terciarnem izobraževanju;
    • premostitev digitalnega razkoraka na institucionalni in individualni ravni;
  • povečanje privlačnosti učiteljskega poklica z uvedbo ukrepov, kot so: 
    • spodbujanje pobud za poklicni razvoj;
    • spodbujanje njihovega sodelovanja pri internacionalizaciji terciarnega izobraževanja z ustvarjanjem spodbud.

K sodelovanju v projektih se spodbujajo pristojni javni organi s pristojnostmi v sektorjih, ki jih projekt zadeva (na primer zaposlovanje, mladina, finance, socialne zadeve, notranje zadeve, pravosodje, zdravstvo itd.), pa tudi organi iz držav članic EU ali držav, pridruženih programu Erasmus+.

terciarne izobraževalne institucije iz upravičenih tretjih držav, ki niso pridružene programu Erasmus+, se zlasti spodbuja, da delujejo kot prijaviteljice v okviru tega sklopa.

Merila za upravičenost

Kdo se lahko prijavi?

Za sklopa 1 in 2:

terciarne izobraževalne institucije, združenja ali organizacije terciarnih izobraževalnih institucij, ki imajo sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ali tretji upravičeni državi, ki ni pridružena programu. Institucija prijaviteljica se prijavi v imenu vseh sodelujočih organizacij, vključenih v predlog3 .

Poleg tega za sklop 3:

zakonito priznani nacionalni ali mednarodni rektor, učiteljska ali študentska organizacija s sedežem v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ali tretji upravičeni državi, ki ni pridružena programu.

Izjema: sodelujoče organizacije iz Belorusije (regija 2), Sirije (regija 3) in Ruske federacije (regija 4) ne morejo biti prijaviteljice4 .

Katere vrste organizacij so upravičene do sodelovanja v projektu?

Vsaka sodelujoča organizacija mora imeti sedež v državi članici EU ali tretji državi članici, pridruženi programu Erasmus+, ali kateri koli državi, ki ni pridružena programu Erasmus+ (glej poglavje „Upravičene države“ v delu A tega vodnika).

Upravičene tretje države, ki niso pridružene programu Erasmus+ za ta ukrep:

vse tretje države, ki niso pridružene programu (glej oddelek „Upravičene države“ v delu A tega vodnika) v regijah 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 115 .

Izjema: organizacije iz Belorusije (regija 2) niso upravičene do sodelovanja v tem ukrepu.

Upravičene sodelujoče organizacije:

  • katera koli javna ali zasebna organizacija, ki je opredeljena kot terciarna izobraževalna institucija in jo kot tako priznavajo pristojni organi države, v kateri ima sedež, skupaj s pridruženimi subjekti (če obstajajo), ki ponujajo celovite študijske programe, ki vodijo do terciarne izobrazbe, in priznane diplome na ravni kvalifikacij terciarnega izobraževanja6  (opredeljene kot terciarne izobraževalne institucije in priznane s strani pristojnih organov);
  • katera koli javna ali zasebna organizacija, skupaj s povezanimi subjekti (če ti obstajajo), ki je dejavna na trgu dela ali na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine in je v upravičenih tretjih državah članicah, ki niso pridružene programu Erasmus+. Taka organizacija je lahko na primer:
  • javno ali zasebno, malo, srednje ali veliko podjetje (vključno s socialnimi podjetji);
  • javni organ na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni (vključno z ministrstvi);
  • socialni partner ali drug predstavnik sveta dela, tudi gospodarske zbornice, obrtna/poklicna združenja in sindikati;
  • raziskovalni inštitut;
  • fundacija;
  • šola/zavod (na kateri koli ravni, od predšolskega do višjega sekundarnega izobraževanja, vključno s poklicnim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih);
  • neprofitna organizacija, združenje, nevladna organizacija (vključno z nacionalnimi ali mednarodnimi združenji ali združenji/mrežami terciarnih izobraževalnih institucij, združenji študentov ali učiteljev itd.);
  • kulturna organizacija, knjižnica, muzej;
  • organ, ki zagotavlja poklicno usmerjanje, poklicno svetovanje in informacijske storitve.

Terciarne izobraževalne institucije v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu Erasmus+, morajo biti nosilke veljavne listine Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE). Listina ECHE ni zahtevana za sodelujoče terciarne izobraževalne institucije v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu Erasmus+.

Upravičena so združenja ali organizacije terciarnih izobraževalnih institucij, zavezane spodbujanju, izboljšanju in reformi terciarnega izobraževanja in sodelovanju v Evropi ter med Evropo in drugimi deli sveta. Če taka združenja, organizacije ali mreže vključujejo druge sektorje izobraževanja in usposabljanje, morajo biti aktivnosti osredotočene zlasti na terciarno izobraževanje, kar mora biti jasno izraženo v statutu in vodstvenih strukturah organizacije.

Združenje, organizacija ali mreža terciarnih izobraževalnih institucij se bo štela kot en pravni subjekt/partnerska institucija, da se bo v zvezi z zahtevami glede najmanjšega števila sodelujočih organizacij obravnavala kot en subjekt iz države, v kateri ima sedež. Te organizacije se ne bodo štele za terciarne izobraževalne institucije. Nepovratna sredstva lahko prejmejo samo tiste članice, ki imajo sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ali upravičeni tretji državi, ki ni pridružena programu.

Mednarodne vladne organizacije lahko sodelujejo kot partnerice v projektu krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja na podlagi samofinanciranja.

Število in profil sodelujočih organizacij

Nacionalni projekti, ki zadevajo samo eno tretjo državo, ki ni pridružena programu Erasmus+

Sodelovanje držav

V projekt morajo biti vključene ena upravičena tretja država, ki ni pridružena programu, in najmanj dve državi članici EU ali državi, pridruženi programu.

Sodelovanje terciarnih izobraževalnih institucij

Projekti morajo kot polnopravne partnerje vključevati najmanjše število terciarnih izobraževalnih institucij, kot sledi:

  • najmanj eno terciarno izobraževalno institucijo iz vsake sodelujoče države članice EU ali tretje države, pridružene programu, in
  • najmanj dve terciarni izobraževalni instituciji iz sodelujoče tretje države, ki ni pridružena programu.

Poleg tega (samo sklop 3):

  • projekti morajo kot polnopravnega partnerja vključevati tudi pristojni nacionalni organ (na primer ministrstvo), ki je pristojen za terciarno izobraževanje upravičene tretje države, ki ni pridružena programu, ki je predmet projekta.

Večdržavni projekti, ki zadevajo dve ali več tretjih držav, ki niso pridružene programu Erasmus+

Sodelovanje držav

V projekt morata biti vključeni vsaj dve upravičeni tretji državi, ki nista pridruženi programu, in najmanj dve državi članici EU ali državi, pridruženi programu. Tretje države, ki niso pridružene programu, so lahko iz iste regije (regionalni projekti) ali iz različnih regij (medregionalni projekti), ki jih zajema ukrep.

Sodelovanje terciarnih izobraževalnih institucij

Projekt mora kot polnopravne partnerje vključevati najmanjše število terciarnih izobraževalnih institucij, kot sledi:

  • najmanj eno terciarno izobraževalno institucijo iz vsake sodelujoče države članice EU ali tretje države, pridružene programu Erasmus+, in
  • najmanj dve terciarni izobraževalni instituciji iz vsake sodelujoče tretje države, ki ni pridružena programu Erasmus+.

Poleg tega (samo sklop 3):

  • projekti morajo kot polnopravnega partnerja vključevati tudi pristojni nacionalni organ (na primer ministrstvo), ki je pristojen za terciarno izobraževanje upravičene tretje države, ki ni pridružena programu, ki je predmet projekta.

Posebna merila, ki se uporabljajo za vse projekte krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja:

število terciarnih izobraževalnih institucij iz držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu Erasmus+, ne sme biti večje od števila terciarnih izobraževalnih institucij iz tretjih držav, ki niso pridružene programu.

Izjema: v tretjih državah, ki niso pridružene programu, kjer je število terciarnih izobraževalnih institucij v celotni državi manjše od pet, ali če posamezna institucija predstavlja več kot 50 % celotne študentske populacije v državi, se sprejmejo tudi vloge, ki vsebujejo samo eno terciarno izobraževalno institucijo iz te države.

Dodatna posebna merila veljajo za:

  • projekte, ki vključujejo partnerje iz regije 1 (v okviru sklopov 1 in 2) in morajo vključevati vsaj dve tretji državi iz te regije, ki nista pridruženi programu Erasmus+;
  • projekte, ki vključujejo partnerje iz regije 4 in morajo vključevati vsaj še eno tretjo državo, ki ni pridružena programu Erasmus+;
  • projekte, ki vključujejo partnerje iz regij 10 in 11 (v okviru sklopov 1 in 2) ter morajo vključevati vsaj dve tretji državi iz te regije, ki nista pridruženi programu.
  • Sirija ne more imeti koristi od projektov v okviru sklopa 3.                                                          

Trajanje projekta

Trajanje mora biti izbrano ob prijavi na podlagi cilja projekta in vrste aktivnosti, ki so predvidene v tem času. V izjemnih okoliščinah se lahko odobri enkratno podaljšanje obdobja upravičenosti za 12 mesecev, če partnerstvo ne more končati projekta v predvidenem času.

Sklop 1

Projekti lahko trajajo 24 ali 36 mesecev

Sklop 2

Projekti lahko trajajo 24 ali 36 mesecev

Sklop 3

Projekti lahko trajajo 36 ali 48 mesecev

Kje se prijaviti?

Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).

Sklop 1

ID razpisa: ERASMUS -EDU-2022-CBHE.

ID tematike: ERASMUS -EDU-2022-CBHE-STRAND-1.

Sklop 2

ID razpisa: ERASMUS -EDU-2022-CBHE.

ID tematike: ERASMUS -EDU-2022-CBHE-STRAND-2.

Sklop 3

ID razpisa: ERASMUS -EDU-2022-CBHE.

ID tematike: ERASMUS -EDU-2022-CBHE-STRAND-3.

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 17. februarja do 17. ure (po bruseljskem času).

Merila za dodelitev

Projekt bo ocenjen v dvostopenjskem postopku na podlagi naslednjih meril:

Korak 1

Ustreznost projekta (največ 30 točk)

  • Namen: predlog ustreza ciljem in aktivnostim ukrepa za krepitev zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja in posebnostim sklopa. Predstavlja ustrezen odziv na trenutne potrebe in omejitve ciljnih držav ali regij ter ciljnih skupin in končnih upravičencev. Upoštevajo se potrebe ciljnih udeležencev z manj priložnostmi (kjer je to primerno). V kolikšni meri predlog obravnava glavne prednostne naloge EU;
  • cilji: cilji temeljijo na dobri analizi potreb; so jasno opredeljeni, specifični, merljivi, dosegljivi, realistični in časovno omejeni. Obravnavajo vprašanja, pomembna za sodelujoče organizacije (v skladu s strategijo za posodobitev, razvoj in internacionalizacijo ciljnih terciarnih izobraževalnih institucij) in razvojne strategije za visoko šolstvo v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu;
  • povezava s politikami in pobudami EU: predlog po potrebi upošteva in krepi dopolnjevanje/sinergije z drugimi ukrepi, ki jih financirajo EU in drugi subjekti (donatorji, javni in zasebni);
  • Dodana vrednost EU: predlog kaže, da podobnih rezultatov ne bi bilo mogoče doseči brez sodelovanja terciarnih izobraževalnih institucij iz držav članic EU ali tretjih držav, pridruženih programu, in brez financiranja EU.

Zlasti za sklop 1:

  • predlog jasno obravnava vnaprej določene regionalne prednostne naloge za ciljne države ali regije.

Zlasti za sklop 2:

  • predlog vsebuje inovativne elemente ter najsodobnejše metode in tehnike na opredeljenem področju ukrepanja;
  • predlog jasno obravnava vnaprej določene regionalne prednostne naloge za ciljne države ali regije.

Zlasti za sklop 3:

  • predlog obravnava reformo in posodobitev terciarnih izobraževalnih sistemov v skladu z razvojnimi strategijami ciljnih tretjih držav, ki niso pridružene programu;
  • predlog izkazuje močno institucionalno podporo pristojnega organa v terciarnem izobraževanju;

Kakovost zasnove in izvedbe projekta (največ 30 točk)

  • Skladnost: splošna zasnova projekta zagotavlja usklajenost ciljev, metodologije, aktivnosti in predlaganega proračuna projekta. Predlog predstavlja usklajen in celovit nabor ustreznih aktivnosti za izpolnjevanje opredeljenih potreb in pričakovanih rezultatov;
  • metodologija: logika ukrepa je kakovostna, načrtovani izložki in rezultati so skladni in izvedljivi, ključne predpostavke in tveganja pa so jasno opredeljeni. Struktura in vsebina matrice logičnega okvira (LFM) sta ustrezni, tj. izbira objektivno preverljivih kazalnikov, razpoložljivost podatkov, izhodiščni podatki, ciljne vrednosti itd.;
  • delovni načrt: kakovost in učinkovitost delovnega načrta, vključno s stopnjo skladnosti sredstev, dodeljenih delovnim sklopom, z njihovimi cilji in rezultati; razmerje med viri in pričakovanimi rezultati je ustrezno, delovni načrt pa je realen, z natančno opredeljenimi dejavnostmi, časovnimi okviri, jasnimi rezultati in mejniki;
  • proračun: predlog je stroškovno učinkovit in dodeljuje ustrezna finančna sredstva, potrebna za uspešno izvedbo projekta. Ocena proračuna ni niti precenjena niti podcenjena;
  • nadzor kakovosti: nadzorni ukrepi (stalno ocenjevanje kakovosti, medsebojni pregledi, aktivnosti primerjalne analize, blažilni ukrepi itd.) in kazalniki kakovosti zagotavljajo, da bo izvajanje projekta visokokakovostno;
  • okoljska trajnostnost: projekt je zasnovan na okolju prijazen način in v različnih fazah projekta vključuje zelene prakse (na primer zelena potovanja).

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju (največ 20 točk)

  • Upravljanje: predvidene so trdne ureditve upravljanja. Pravočasnost, strukture upravljanja, ureditve sodelovanja in odgovornosti so dobro opredeljene in realistične;
  • sestava: partnerstvo združuje ustrezno mešanico organizacij s potrebnimi kompetencami, ki so pomembne za cilje predloga in posebnosti sklopa; predlog vključuje najustreznejši in najraznovrstnejši krog neakademskih partnerjev;
  • naloge: vloge in naloge se dodelijo na podlagi posebnega strokovnega znanja, profilov in izkušenj vsakega partnerja ter so ustrezne;
  • sodelovanje: predlagani so učinkoviti mehanizmi za zagotovitev učinkovitega sodelovanja, komunikacije in reševanja konfliktov med partnerskimi organizacijami in vsemi drugimi deležniki;
  • zavezanost: prispevek partnerjev projekta je precejšen in ustrezen ter se dopolnjuje;  predlog izkazuje vključenost, zavezanost in odgovornost partnerjev za posebne cilje in rezultate, zlasti iz tretjih držav, ki niso pridružene programu.

Zlasti za sklop 2:

  • predlog vključuje ustrezne neakademske organizacije in deležnike, ki bodo ciljem predloga prinesli inovativno dodano vrednost.

Zlasti za sklop 3:

  • predlog dokazuje, da so pristojni nacionalni organi zadovoljivo vključeni v usmerjanje in izvajanje ukrepa.

Trajnostnost, učinek in razširjanje pričakovanih rezultatov (največ 20 točk)

  • Uporaba: v predlogu je prikazano, kako bodo partnerji in drugi deležniki uporabljali rezultate projekta, kako se bodo zagotovili multiplikacijski učinki (vključno z možnostjo za ponavljanje in razširitev rezultatov ukrepa na sektorski ravni, pa tudi na lokalni/regionalni/nacionalni ali mednarodni ravni), prav tako pa predlog zagotavlja sredstva za merjenje izkoriščanja v času financiranja projekta in po njem;
  • razširjanje: predlog zagotavlja jasen in učinkovit načrt za razširjanje rezultatov ter vključuje ustrezne aktivnosti in njihovo časovno razporeditev, orodja in kanale, ki bodo zagotovili, da se bodo rezultati in koristi učinkovito razširili na vse zadevne deležnike in nesodelujoče občinstvo, ter da se bodo v času financiranja projekta in po njem k rezultatom pritegnili ustrezni deležniki;
  • učinek: predlog zagotavlja oprijemljiv učinek na svoje ciljne skupine in ustrezne deležnike na lokalni, nacionalni ali regionalni ravni. Vključuje ukrepe ter cilje in kazalnike za spremljanje napredka in oceno pričakovanega (kratkoročnega in dolgoročnega) učinka na posamezni, institucionalni in sistemski ravni;
  • prost dostop: če je ustrezno, je v predlogu opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih gradiv, dokumentov in nosilcev podatkov ter kako se bo o njih obveščalo brez nesorazmernih omejitev;
  • trajnostnost: v predlogu je pojasnjeno, kako se bodo rezultati projekta ohranjali finančno (po koncu financiranja projektov) in institucionalno (dejavnosti in storitve še naprej obstajajo) ter kako bo zagotovljeno lokalno lastništvo.

Zlasti za sklop 1:

  • predlog zagotavlja stalen in trajnosten odziv na obstoječe ovire in večjo dostopnost učnih možnosti in virov, ki jih ponujajo terciarne izobraževalne institucije, za študente/osebje z manj priložnostmi;
  • predlog bo verjetno povečal zmogljivosti za mednarodno sodelovanje institucij v tretjih državah, ki niso pridružene programu.

Zlasti za sklop 2:

  • predlog zagotavlja pomemben vpliv na institucije tretjih držav, ki niso pridružene programu, zlasti na razvoj njihovih inovacijskih zmogljivosti in posodobitev njihovega upravljanja, tako da se odpirajo družbi na splošno, trgu dela in širšemu svetu;
  • v predlogu je prikazan njegov potencialni vpliv na družbo in/ali gospodarski sektor.

Zlasti za sklop 3:

v predlogu je prikazano, kako bodo rezultati projekta vodili k reformam politike ali posodobitvi terciarnega izobraževanja na sistemski ravni.

Vloge lahko dosežejo do 100 točk. Da bi se predlogi upoštevali pri dodeljevanju sredstev, morajo skupno doseči vsaj 60 točk in najmanj polovico najvišjega števila točk pri vsakem merilu za dodelitev.

V primeru izenačenih predlogov bodo imeli prednost projekti, ki pri merilu „Ustreznost projekta“ in nato pri merilu „trajnostnost, učinek in razširjanje pričakovanih rezultatov“ dobijo največ točk.

Nato bodo predlogi, ki izpolnjujejo zgoraj navedene zahteve glede kakovosti, razvrščeni v padajočem vrstnem redu glede na skupno število točk. Za nadaljevanje na korak 2 bo pripravljen seznam vlog po regijah z dvakratnikom ocenjenega števila financiranih projektov na sklop (na podlagi razpoložljivega regionalnega proračuna7 ).

Korak 2

Z delegacijami EU v ustreznih upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu Erasmus+, se bo posvetovalo o naslednjih vidikih:

  • priznavanje izobraževalnih institucij s strani pristojnih nacionalnih organov;
  • izvedljivost projekta v lokalnem kontekstu tretje države ali tretjih držav;
  • projekt prispeva k lokalnim potrebam na prednostnem področju;
  • prekrivanje z obstoječimi pobudami na izbranem tematskem področju, ki jih financirajo delegacija EU, nacionalni ali mednarodni donatorji.

Za financiranje EU bodo predlagani samo projekti, pri katerih je bilo uspešno opravljeno posvetovanje z delegacijami EU.

Zato bo za nepovratna sredstva EU predlaganih več predlogov v skladu z razvrstitvijo predlogov na podlagi meril za dodelitev v padajočem vrstnem redu in rezultati posvetovanja z delegacijo EU, v mejah razpoložljivega proračuna za posamezno regijo in največ dveh financiranih predlogov na organizacijo prijaviteljico. Za vsakega od treh sklopov je predviden okvirni proračun, vendar je možen prenos proračunskih sredstev z enega sklopa na drugega.

Poleg tega bo ocenjevalni odbor upošteval:

  • tematsko raznolikost projektov in zadostno geografsko zastopanost v regiji glede na število projektov na državo; 
  • skladnost z zahtevami, ki veljajo za naslednje regije: 
    • pri državah vzhodnega partnerstva:  pri sklopih 1 in 2 bodo imele prednost terciarne izobraževalne institucije, ki niso iz glavnih mest in/ali so iz podeželskih in/ali bolj oddaljenih regij;  
    • pri Aziji, Srednji Aziji, Bližnjem in Srednjem vzhodu ter Pacifiku: pri sklopih 1 in 2 bodo imele prednost najmanj razvite države;
    • za podsaharsko Afriko: pri vseh sklopih bodo prednost imele najmanj razvite države; poseben poudarek bo namenjen tudi prednostnim državam na področju migracij in regionalnim projektom, ki vključujejo terciarne izobraževalne institucije iz več držav. Nobena država ne more prejeti več kot 8 % sredstev, predvidenih za regijo.

Dodatne informacije

Sprejetje vloge ne pomeni zavezanosti k dodelitvi sredstev v višini zneska, ki ga je zahteval prijavitelj. Zahtevani znesek sredstev se lahko zmanjša na podlagi finančnih pravil, ki se uporabljajo za sklope ukrepa in rezultate ocenjevanja.

Kot splošno pravilo in v skladu z obstoječim nacionalnim in evropskim pravnim okvirom bi bilo treba rezultate objaviti kot prosto dostopne učne vire (PDUV) ter na ustreznih platformah stroke, sektorja ali pristojnih organov. V predlogu je opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih podatkov, gradiv, dokumentov ter aktivnosti v avdiovizualnih in družbenih medijih ter kako se bo o njih obveščalo, poleg tega pa predlog ne vsebuje nesorazmernih omejitev.

Priprava projekta

Prečni vidiki, ki jih je treba upoštevati pri zasnovi projekta

Prijavitelji se spodbujajo, naj pri snovanju projektov upoštevajo naslednje prečne prednostne naloge:

okoljska trajnostnost:

sistemi terciarnega izobraževanja so ključni za podporo zelenemu dogovoru, kar bi lahko prineslo korenite spremembe pri vedenju ter znanju in spretnostih ljudi. Projekti krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja se spodbujajo k razvijanju kompetenc v različnih sektorjih, pomembnih za trajnostnost, strategij in metodologij za zelena znanja in spretnosti, pa tudi v prihodnost usmerjenih učnih načrtov, ki bolje izpolnjujejo potrebe posameznikov. Program Erasmus+ podpira tudi preizkušanje inovativnih praks, da se učeči se in ponudniki terciarnega izobraževanja pripravijo na to, da postanejo resnični akterji sprememb;

vključevanje in raznolikost:

vloga terciarnih izobraževalnih institucij je pomembna za krepitev zmogljivosti prihodnjih državljanov, oblikovalcev politik in strokovnjakov za zagotovitev vključujoče rasti in udeležbe v družbi ter za pravičnejše izobraževalne sisteme. Vzpostaviti bi bilo treba tudi mehanizme za zagotavljanje boljše udeležbe ljudi z manj priložnostmi med študenti, učitelji, raziskovalci in drugimi ter ob boljšem upoštevanju socialnega in slabšega ekonomskega položaja ter spola;

 digitalna preobrazba:

izobraževanje bi moralo sprostiti potencial digitalne tehnologije v najrevnejših državah, in sicer s postavljanjem temeljev za digitalne spretnosti, izboljšanjem medijske pismenosti, da bi izobraževalni sistemi postali odpornejši proti pretresom, kot je pandemija COVID-19, in premostili digitalni razkorak. Program Erasmus+ podpira načrte za digitalno preobrazbo in spodbuja namensko uporabo digitalnih tehnologij. To vključuje razvoj digitalnih pedagoških pristopov in strokovnega znanja v zvezi z uporabo digitalnih orodij, vključno z dostopnimi in podpornimi tehnologijami ter pripravo in inovativno uporabo digitalnih izobraževalnih vsebin;

državljanska udeležba in sodelovanje:

krepitev zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja lahko pomaga pri postavljanju temeljev za krepitev aktivnega državljanstva in pridobivanje posebnega strokovnega znanja na področjih, kot so demokracija, človekove pravice in multilateralizem. Projekti krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja lahko pomagajo pri iskanju dolgoročnih rešitev za težave slabega upravljanja v terciarnem izobraževanju;

rast in delovna mesta:

izobraževanje je potrebno za pridobivanje znanj in spretnosti za življenje in delo, kot so temeljne spretnosti, mehke veščine (na primer reševanje problemov, komunikacija) ter znanost, tehnologija, inženirstvo, umetnost in matematika (STEAM). Izobraževanje prav tako podpira zaposljivost in je predpogoj za trajnostno rast.

Poleg tega je treba upoštevati naslednje točke:

zavezanost partnerskih institucij pri projektu

Uspešen projekt krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja mora zagotoviti močno udeležbo vseh partnerskih institucij, zlasti tistih v tretjih državah, ki niso pridružene programu. S skupno odgovornostjo pri pripravi predloga bodo postale odgovorne za rezultate projektov in trajnostnost projekta. Projekti krepitve zmogljivosti lahko vključujejo „pridružene partnerje“, ki prispevajo k izvajanju določenih projektnih nalog/aktivnosti ali podpirajo razširjanje in trajnostnost projekta. Za vprašanja glede upravljanja sporazuma se „pridruženi partnerji“ ne štejejo kot del partnerstva in ne prejemajo sredstev;

analize potreb

Ocena potreb je prvi pomemben korak v razvoju predloga krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja. Namen ocene potreb je opredeliti tista področja, ki jih je treba okrepiti, in razloge za vrzeli na teh področjih.  To pa je podlaga za oblikovanje ustreznih ukrepov za odpravo vrzeli in s tem za krepitev zmogljivosti terciarnih izobraževalnih institucij;

izvajanje in spremljanje

Ko so analize potreb zaključene, se lahko pripravi izvedbeni načrt za odpravo ugotovljenih vrzeli.

Upoštevati je treba naslednje osnovne elemente:

  • posodobitev/novi učni načrti: za projekte, ki vključujejo „razvoj učnega načrta“, se pričakuje, da bodo vključevali usposabljanje za izobraževalno osebje in obravnavali povezana vprašanja, kot so zagotavljanje kakovosti in zaposljivosti diplomantov prek povezav s trgom dela. Študijske programe bi bilo treba uradno akreditirati in/ali licencirati pred koncem obdobja financiranja projekta. Poučevanje novih ali posodobljenih programov se mora začeti med življenjskim ciklom projekta z ustreznim številom študentov in prekvalificiranih učiteljev ter se mora izvajati vsaj eno tretjino trajanja projekta. Usposabljanje v okviru projektov reforme učnih načrtov je ciljno usmerjeno tudi na administrativno osebje, kot so knjižničarji, laboratorijsko osebje in informatiki. Pri projektih se močno spodbuja, da se v posodobljene učne načrte vključi delovna praksa za študente v poslovnem okolju/podjetju. Praksa mora trajati razumno dolgo, da se omogoči pridobitev potrebnih znanj in spretnosti;
  • vključenost študentov: projekti bi morali predvideti vključenost študentov (na primer pri pripravi novih študijskih programov), in to ne le v fazi preizkušanja/pilotiranja projekta;
  • mobilnost osebja in študentov: mobilnost mora biti usmerjena predvsem na študente iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, in osebje iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, in je namenjena: osebju (na primer vodstvenim delavcem, osebju s področja raziskav in prenosa tehnologije, tehničnemu in upravnemu osebju) na podlagi uradne pogodbe v upravičenih institucijah, ki so vključene v projekt; študentom [vpisanim v kratki cikel, prvi cikel (dodiplomska ali enakovredna stopnja), drugi cikel (magistrska ali enakovredna stopnja) in tretji ali doktorski cikel], vpisanim v eni od upravičenih institucij. Mobilnost študentov v državah članicah in tretjih državah, pridruženih programu, ter med njimi ni upravičena. Mobilnost mora trajati razumno dolgo, da se zagotovita učenje in pridobivanje potrebnih znanj in spretnosti v skladu s cilji projekta. Priporočljivo je, da se fizična mobilnost kombinira z virtualno mobilnostjo. Uporablja se lahko pri pripravi, podpori in nadaljnjem spremljanju dejanske mobilnosti. Organizira se lahko tudi za obravnavanje oseb s posebnimi potrebami ali manj priložnostmi, da pripomore k odpravljanju ovir za dolgotrajno dejansko mobilnost;
  • zagotavljanje kakovosti mora biti sestavni del projekta, da se zagotovi, da projekti krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja uspešno dosežejo pričakovane rezultate in učinek, ki presega partnerstvo. Vzpostaviti je treba ukrepe za nadzor kakovosti, vključno s kazalniki in merili uspešnosti, za zagotavljanje visokokakovostnega izvajanja projekta, ki se zaključi pravočasno in stroškovno učinkovito;
  • partnerski sporazum: o podrobnih načinih izvajanja projekta se morajo dogovoriti partnerji projekta, formalizirajo pa se v „partnerskem sporazumu“, ki ga je treba podpisati na začetku projekta. Izvod partnerskega sporazuma je treba predložiti Izvajalski agenciji v šestih mesecih od podpisa sporazuma o nepovratnih sredstvih;
  • oprema: za upravičene izdatke se lahko šteje samo nakup opreme, ki je neposredno povezana s cilji sklopa in izdelana najpozneje 12 mesecev pred zaključkom projekta. Oprema je namenjena izključno terciarnim izobraževalnim institucijam tretjih držav, ki niso pridružene programu, vključenih v partnerstvo, in mora biti zabeležena v uradnem inventarju terciarnih izobraževalnih institucij, za katere je bila kupljena;
  • učinek in trajnostnost: projekti krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja naj bi imeli dolgoročni strukturni učinek v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu. Predlogi bodo morali po potrebi prikazati pričakovani učinek na treh ravneh (individualni, institucionalni in sistemski) ter vzpostaviti metodologijo in opredeliti orodja za njegovo merjenje;
  • okolju prijazno izvajanje: projekti bi morali pri izvajanju svojih aktivnosti upoštevati okolju prijazne prakse, vključno z vodenjem projektov. Od projektov se pričakuje, da bodo sistematično beležili in izračunavali ogljični odtis posameznih udeležencev, povezan s prometom.

Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?

Za ta ukrep se uporablja model financiranja s pavšalnimi zneski. Znesek prispevka v obliki enkratnega pavšalnega zneska bo določen za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi ocenjenega proračuna za ukrep, ki ga predlaga prijavitelj. Organ, ki dodeli sredstva, bo določil pavšalni znesek za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi predloga, rezultata ocene, stopenj financiranja in najvišjega zneska nepovratnih sredstev, določenega v razpisu.

Znesek nepovratnih sredstev EU na projekt je:

  • za sklop 1 – spodbujanje dostopa do sodelovanja v terciarnem izobraževanju: med 200 000 EUR in 400 000 EUR na projekt;
  • za sklop 2 – partnerstva za preobrazbo v terciarnem izobraževanju: med 400 000 EUR in 800 000 EUR na projekt;
  • za sklop 3 – projekti strukturnih reform: med 800 000 EUR in 1 000 000 EUR na projekt.

Kako se določi pavšalni znesek za projekt?

Prijavitelji morajo izpolniti podrobno proračunsko preglednico v skladu s prijavnim obrazcem, pri tem pa upoštevati naslednje točke:

  1. upravičenci bi morali proračun po potrebi podrobno opredeliti in organizirati v skladne delovne sklope (na primer razdeljene na „vodenje projekta“, „usposabljanje“, „organizacija dogodkov“, „priprava in izvajanje mobilnosti“, „obveščanje in razširjanje“, „zagotavljanje kakovosti“, „oprema“ itd.);  
  2. v predlogu morajo biti opisane aktivnosti/rezultati, zajeti v posameznem delovnem sklopu;
  3. prijavitelji morajo v svojem predlogu navesti razčlenitev ocenjenih stroškov, ki prikazuje deleže za posamezne delovne sklope (in v vsakem delovnem sklopu delež, dodeljen vsakemu upravičencu in povezanemu subjektu);
  4. navedeni stroški lahko zajemajo stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja, stroške opreme in oddaje naročil podizvajalcem ter druge stroške (kot so razširjanje informacij, objave ali prevodi).

Predlogi bodo ocenjeni v skladu s standardnimi postopki ocenjevanja ob pomoči notranjih in/ali zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki bodo ocenili kakovost predlogov glede na zahteve, opredeljene v razpisu, ter pričakovani učinek, kakovost in učinkovitost ukrepa. Vrednost pavšalnega zneska bo omejena na največ 90 % predvidenega proračuna, določenega po oceni, parametri za nepovratna sredstva (najvišji znesek nepovratnih sredstev, stopnja financiranja, skupni upravičeni stroški itd.) pa bodo določeni v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev.

Dosežki projekta bodo ocenjeni na podlagi dokončanih rezultatov. Shema financiranja bi omogočila osredotočenost na izložke in ne na vložke, zato bi bil poudarek na kakovosti in stopnji doseganja merljivih ciljev.

Več podrobnosti je navedenih v vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je na voljo na portalu za financiranje in javne razpise: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/home.

  • 1 Medregionalni projekti morajo biti na prednostnih področjih vseh vključenih regij, dokazati svoj pomen za vsako regijo, in to utemeljiti s podrobno analizo skupnih potreb in ciljev.
  • 2 Glej opredelitev nove organizacije v delu D – Glosar.
  • 3 Sodelujoče organizacije bodo morale podpisati mandat, s katerim bodo pooblastile organizacijo prijaviteljico. Pooblastila je treba predložiti v fazi prijave in preveriti ob podpisu sporazuma o nepovratnih sredstvih. Za več informacij glej del C tega vodnika.
  • 4 Predlogi morajo biti v skladu s Sklepi o Siriji z dne 16. aprila 2018. Poleg tega se financiranje ne zagotovi tretjim osebam bodisi subjektom, posameznikom bodisi skupinam posameznikov, ki so bili v času objave razpisa vključeni v omejevalne ukrepe EU. Upravičenci do nepovratnih sredstev in izvajalci morajo zagotoviti tudi, da se na seznamih omejevalnih ukrepov EU ne odkrijejo podizvajalci, fizične osebe, vključno z udeleženci delavnic in/ali usposabljanj ter prejemniki finančne podpore tretjim osebam.
  • 5 Z izjemo držav z visokim dohodkom v regijah 5, 7 in 8 (glej oddelek „Upravičene države“ v delu A tega vodnika“).
  • 6 Mednarodna standardna klasifikacija izobrazbe (ISCED 2013), terciarno izobraževanje, vsaj 5. stopnja. Višja sekundarna izobrazba 4. stopnje, ki ni terciarna, ISCED 2011, ni sprejemljiva.
  • 7 Okvirni zneski, ki so na voljo za regije, so objavljeni na portalu za financiranje in javne razpise: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/home.
Tagged in:  Higher education