Ukrep krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja podpira projekte mednarodnega sodelovanja, ki temeljijo na večstranskih partnerstvih med organizacijami, dejavnimi na področju terciarnega izobraževanja. Aktivnosti in rezultati projektov krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja morajo biti usmerjeni tako, da koristijo upravičenim tretjim državam, ki niso pridružene programu, njihovim terciarnim izobraževalnim institucijam in sistemom. V skladu s cilji trajnostnega razvoja in Pariškim sporazumom ta ukrep podpira ustreznost, kakovost, posodobitev in odzivnost terciarnega izobraževanja v tretjih državah, ki niso pridružene programu, pri obravnavanju socialno-gospodarskega okrevanja, rasti in blaginje ter odzivanju na nedavne trende, zlasti gospodarsko globalizacijo, pa tudi na nedavni upad človekovega razvoja, nestabilnost ter vse večje socialne, gospodarske in okoljske neenakosti.

Cilji ukrepa

V tretjih državah, ki niso pridružene programu, se bo z ukrepom zlasti:

• izboljšala kakovost terciarnega izobraževanja in povečala njegova ustreznost za trg dela in družbo;
• izboljšale ravni kompetenc, spretnosti in zaposljivost študentov v terciarnih izobraževalnih institucijah z razvojem novih, ustreznih in inovativnih izobraževalnih programov;
• spodbujali vključujoče izobraževanje, enakost, pravičnost, nediskriminacija in promocija državljanskih kompetenc v terciarnem izobraževanju;
• okrepili poučevanje, mehanizmi ocenjevanja za osebje in študente terciarnih izobraževalnih institucij, zagotavljanje kakovosti, upravljanje, vodenje, vključevanje, inovacije, baza znanja, digitalne in podjetniške zmogljivosti ter internacionalizacija terciarnih izobraževalnih institucij;
• povečale zmogljivosti terciarnih izobraževalnih institucij, organov, odgovornih za terciarno izobraževanje, in pristojnih organov za posodobitev njihovih terciarnih izobraževalnih sistemov, zlasti v smislu upravljanja in financiranja, s podpiranjem opredelitve, izvajanja in spremljanja reformnih procesov;
• izboljšalo usposabljanje učiteljev in stalni strokovni razvoj, da bi vplivali na dolgoročno kakovost izobraževalnega sistema;
• spodbujalo sodelovanje institucij, krepitev zmogljivosti in izmenjava dobrih praks;
• s skupnimi pobudami spodbujalo sodelovanje v različnih regijah sveta.

Pričakovani učinek

• Posodobljene terciarne izobraževalne institucije, ki ne bodo več zgolj prenašale znanja, temveč bodo ustvarile tudi gospodarsko in socialno vrednost s prenosom svojih učnih in raziskovalnih rezultatov v skupnost/državo;
• boljši dostop do terciarnega izobraževanja in njegova kakovost, zlasti za ljudi z manj priložnostmi in v najrevnejših državah v različnih regijah;
• večja udeležba terciarnih izobraževalnih institucij na oddaljenih območjih;
• upravljanje za učinkovito in uspešno oblikovanje politik in izvajanje politik na področju terciarnega izobraževanja;
• regionalno povezovanje in vzpostavitev primerljivega priznavanja, orodja za zagotavljanje kakovosti v podporo akademskemu sodelovanju, mobilnost študentov, osebja in raziskovalcev;
• tesnejša povezava in sodelovanje z zasebnim sektorjem, ki spodbuja inovacije in podjetništvo;
• uskladitev akademskega sveta s trgom dela za izboljšanje zaposljivosti študentov;
• večja samoiniciativnost in podjetnost študentov;
• višja raven digitalnih kompetenc za študente in osebje;
• institucionalna odgovornost za rezultate krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja in s tem zagotavljanje trajnostnosti;
• nacionalna odgovornost s preizkušanjem in vključevanjem pozitivnih in dobrih praks na področju terciarnega izobraževanja;
• okrepljena zmogljivost in strokovnost za delovanje na mednarodni ravni: boljše kompetence upravljanja in strategije internacionalizacije.

Prednostne naloge ukrepa

Pričakuje se, da bo ukrep prispeval k naslednjim prednostnim nalogam: 

Zeleni dogovor 

Sistemi terciarnega izobraževanja so ključni za podpiranje zelenega dogovora z razvojem znanja, kompetenc, spretnosti in vrednot ter bi lahko omogočili korenite spremembe v vedenju ljudi. V zvezi s tem bodo imeli prednost projekti, katerih cilji so: podpiranje modernizacije gospodarstev, da bodo bolj konkurenčna in inovativna, obenem pa zagotavljanje pravičnega zelenega prehoda, spodbujanje zelenih delovnih mest in utiranje poti za podnebno nevtralno družbo, in sicer s transformativnim pristopom glede spolov, ki se ne osredotoča samo na področja, kjer prevladujejo moški;

• zagotavljanje uporabnih odgovorov na okoljske izzive, med drugim v zvezi z razvojem mest in podeželja, zeleno in učinkovito energijo, zdravjem, upravljanjem voda in odpadkov, trajnostnim prometom, dezertifikacijo, izgubo biotske raznovrstnosti in trajnostno uporabo naravnih virov, krepitev agroživilskih vrednostnih verig na nacionalni in regionalni ravni;
• povečevanje okoljske ozaveščenosti, trajnostnosti in odpornosti v vseh sektorjih družbe in gospodarstva; 
• pospešitev prehoda na pravično zeleno in krožno gospodarstvo ter obravnavanje regionalnih in čezregionalnih okoljskih izzivov, zlasti s krepitvijo povezav z zasebnim sektorjem ter znanja in zelenih spretnosti, ki jih potrebuje sodobna delovna sila;
• razvijanje kompetenc v različnih sektorjih, pomembnih za trajnostnost, strategij in metodologij za zelena znanja in spretnosti, pa tudi v prihodnost usmerjenih učnih načrtov, ki bolje izpolnjujejo potrebe posameznikov.

Digitalna preobrazba 

Izboljšanje kakovosti in vključevalnosti izobraževanja z digitalnimi tehnologijami ter omogočanje učečim se, da pridobijo bistvene digitalne kompetence in sektorske digitalne spretnosti, sta strateškega pomena za EU in številne države po svetu. Digitalna preobrazba vse bolj vpliva na sistem terciarnega izobraževanja, ki pa ima tudi bistveno vlogo pri izkoriščanju njenih koristi in priložnosti ter odpravljanju digitalnih vrzeli. V zvezi s tem bodo imeli prednost projekti, katerih cilji so:

• podpirati razvoj in uporabo digitalnih spretnosti, da bo digitalna preobrazba čim bolj celovita in vključujoča;
• pomagati pri premostitvi digitalnega razkoraka s spodbujanjem digitalne pismenosti, digitalnega podjetništva ter programov in strategij, ki upoštevajo vidik spola, zlasti na oddaljenih in podeželskih območjih ter v ranljivih skupnostih;
• razviti rešitve za povezljivost, ki krepijo vlogo državljanov z učenjem na daljavo in inovacijami na področju poučevanja;
• podpirati digitalno gospodarstvo ter krepiti znanstvene, tehnične in inovacijske zmogljivosti s spodbujanjem povezav med izobraževanjem, raziskavami in podjetji na področju digitalizacije, tudi s projekti, povezanimi s podatkovno infrastrukturo, upravljanjem podatkov in digitalizacijo MSP/podjetij;
• izboljšati ekosisteme digitalnega izobraževanja s krepitvijo digitalnih spretnosti in kompetenc učiteljev in akademskega osebja.

Vključevanje migrantov 

Sistemi izobraževanja in usposabljanja imajo ključno vlogo pri obravnavi izzivov migracij in izkoriščanju njihovih koristi. Novim udeležencem pomagajo pridobiti potrebna znanja in spretnosti na trgu dela ter razumeti kulture države gostiteljice, njenim prebivalcem pa pomagajo pri sprejemanju različnosti in sprememb. V zvezi s tem bodo imeli prednost projekti, katerih cilji so:

• podpirati priznavanje diplom in potrdil ter prispevati k regionalnemu sistemu prenašanja kreditnih točk za vzpostavitev regionalnih visokošolskih prostorov in za povezljivost znotraj regije;
• omogočiti dostop migrantov in razseljenih oseb v državah gostiteljicah do izobraževanja, vključno z učenjem jezikov in štipendijami;
• razviti celostne modele, ki obravnavajo edinstvene potrebe begunskih študentov in zagotavljajo dostop do izobraževanja z močno podporo akademskemu, socialnemu, fizičnemu in psihološkemu razvoju.

Upravljanje, mir, varnost in človekov razvoj 

Zavezanost pravni državi, človekovim in temeljnim pravicam, enakosti, demokraciji in dobremu upravljanju je temelj stabilnih, pravičnih in uspešnih družb. Ta ukrep lahko pomaga postaviti temelje za krepitev aktivnega državljanstva in pridobivanje posebnega strokovnega znanja na teh področjih. Projekti krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja lahko pomagajo opredeliti dolgoročne rešitve za težave slabega upravljanja v terciarnem izobraževanju. V zvezi s tem bodo imeli prednost projekti, katerih cilj je podpreti akademsko sodelovanje in pobude na naslednjih področjih:

• upravljanje, pravna država, demokracija, temeljne vrednote, varstvo človekovih pravic in boj proti korupciji;
• boj proti diskriminaciji, spodbujanje medijske pismenosti ter vloga neodvisnih medijev in civilne družbe;
• mir in varnost, človekov razvoj, medkulturni dialog, spoštovanje različnosti, strpnost, enakost spolov, krepitev vloge žensk in mladih;
• socialne, ekonomske in kulturne pravice, zdravje in dobro počutje.

Trajnostna rast in delovna mesta 

Terciarno izobraževanje je potrebno za pridobivanje znanj in spretnosti za življenje in delo. Poleg tega terciarno izobraževanje podpira zaposljivost in je predpogoj za trajnostno rast. Ključni cilj je odpraviti obstoječe neskladje med rezultati izobraževanja in povpraševanjem na trgu dela, tudi z razvojem učenja na delovnem mestu. V zvezi s tem bodo imeli prednost projekti, katerih cilji so:

• spodbujati ponudbo in uporabo znanja in spretnosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike (STEAM) ter s tem povezane vključenosti spolov v povezavi s pravičnim zelenim prehodom na podnebno nevtralnost;
• spodbujati podjetništvo med mladimi in ženskami, razviti inovacijska središča in zagonska podjetja za pomoč pri ustvarjanju lokalnih zaposlitvenih možnosti in preprečevanju bega možganov;
• okrepiti povezave med akademskim sektorjem, raziskavami in podjetji, da bi se obravnavale sedanje in prihodnje potrebe po znanjih in spretnostih, predvsem v zvezi s podjetništvom, ter spretnosti, potrebne za razvoj vrednostnih verig na nacionalni in regionalni ravni;
• podpirati izpopolnjevanje mladih;
• okrepiti povezave s trgom dela za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest, zaposlitvenih možnosti in vključevanja zasebnega sektorja v razvoj znanj in spretnosti;
• razvijati primarno in sekundarno izobraževanje učiteljev ter usposabljanje na delovnem mestu, da bi se obravnavali strukturni vzroki za osip in odpravile še vedno prisotne ekonomske neenakosti in neenakosti med spoloma.

Za sklopa 1 in 2 se v vsakem regionalnem okviru uporabljajo naslednje od zgoraj navedenih prednostnih nalog:

• Zahodni Balkan: zeleni dogovor, digitalna preobrazba, vključevanje migrantov, upravljanje, mir, varnost in človekov razvoj, trajnostna rast in delovna mesta;
• vzhodno sosedstvo: zeleni dogovor, digitalna preobrazba, vključevanje migrantov, upravljanje, mir, varnost in človekov razvoj, trajnostna rast in delovna mesta;
• južno Sredozemlje: zeleni dogovor, digitalna preobrazba, vključevanje migrantov, upravljanje, mir, varnost in človekov razvoj, trajnostna rast in delovna mesta;
• Azija: zeleni dogovor, digitalna preobrazba, upravljanje, mir, varnost in človekov razvoj, trajnostna rast in delovna mesta;
• Srednja Azija: zeleni dogovor, trajnostna rast in delovna mesta;
• Bližnji vzhod: zeleni dogovor, trajnostna rast in delovna mesta;
• Pacifik: zeleni dogovor, trajnostna rast in delovna mesta;
• podsaharska Afrika: zeleni dogovor, digitalna preobrazba, vključevanje migrantov, upravljanje, mir, varnost in človekov razvoj, trajnostna rast in delovna mesta;
• Latinska Amerika: zeleni dogovor, digitalna preobrazba, upravljanje, mir, varnost in človekov razvoj, trajnostna rast in delovna mesta;
• Karibi: zeleni dogovor, upravljanje, mir, varnost in človekov razvoj, trajnostna rast in delovna mesta.

Geografski cilji

Projekti krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja se lahko izvajajo kot:

• nacionalni projekti, tj. projekti, ki vključujejo institucije iz samo ene upravičene tretje države, ki ni pridružena programu;
• večdržavni (regionalni) projekti v eni sami upravičeni regiji;
• večdržavni projekti, ki vključujejo več kot eno upravičeno regijo (medregionalni projekti). Medregionalni projekti morajo obravnavati prednostna področja, pomembna za vse vključene regije, dokazati svoj pomen za vsako regijo ter to utemeljiti s podrobno analizo skupnih potreb in ciljev.

Proračun ukrepa krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja bo uporabljen za podporo projektom na naslednji način:

• nacionalni in regionalni projekti: okvirno 90 % proračuna ukrepa;
• medregionalni projekti: okvirno 10 % proračuna ukrepa.

Cilj ukrepa bo podpirati tematsko raznolikost projektov in zadostno geografsko zastopanost v regiji glede na število projektov na državo.

Za vsako regijo je določen proračun. V podsaharski Afriki nobena država ne more prejeti več kot 8 % sredstev, ki so dodeljena regiji.

Dodatne informacije o razpoložljivih zneskih so objavljene na portalu za financiranje in javne razpise: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/home.

Sklopi projektov

Da bi se odzvali na različne izzive v tretjih državah, ki niso pridružene programu, je ukrep krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja sestavljen iz treh posebnih sklopov:

Sklop 1 – Spodbujanje dostopa do sodelovanja v terciarnem izobraževanju

Ta sklop je namenjen privabljanju manj izkušenih terciarnih izobraževalnih institucij in manjših akterjev k ukrepu krepitve zmogljivosti na področju visokošolskega izobraževanja, da se olajša dostop novim organizacijam¹ . Ta partnerstva bi morala biti prvi korak za terciarne izobraževalne institucije in organizacije z manjšo operativno zmogljivostjo v tretjih državah, ki niso pridružene programu, za dostop in povečanje sredstev za doseganje ljudi z manj priložnostmi. Ta sklop bo financiral manjše projekte za zmanjšanje vrzeli v internacionalizaciji med terciarnimi izobraževalnimi institucijami iz upravičenih tretjih držav, ki niso pridružene programu, iz iste države ali regije. Projekti, ki spadajo v ta sklop, bodo osredotočeni predvsem na naslednja področja v tretjih državah, ki niso pridružene programu:

• terciarne izobraževalne institucije iz razvitih tretjih držav, ki niso pridružene programu;
• terciarne izobraževalne institucije v oddaljenih regijah/območjih tretjih držav, ki niso pridružene programu;
• terciarne izobraževalne institucije in fakultete, ki so nove udeleženke ali imajo manj izkušenj, iz tretjih držav, ki niso pridružene programu;
• študente in osebje z manj priložnostmi.

Aktivnosti

Predlagane aktivnosti in rezultati projektov bi morali imeti jasno dodano vrednost za ciljne upravičence. Neizčrpen seznam možnih aktivnosti je naveden v nadaljevanju:

Aktivnosti za krepitev upravljavskih/upravnih zmogljivosti ciljnih terciarnih izobraževalnih institucij, kot so:

• reforma in posodobitev vodenja univerz, vključno z izboljšanjem storitev, zlasti v korist študentov (usmerjanje študentov, svetovanje, poklicno usmerjanje itd.);
• vzpostavitev ali krepitev uradov za mednarodne odnose in oblikovanje strategij za internacionalizacijo;
• vzpostavitev novih ali razvoj obstoječih enot in procesov/strategije za zagotavljanje kakovosti v terciarnih izobraževalnih institucijah;
• ustvarjanje ali povečanje zmogljivosti enot za načrtovanje in ocenjevanje;
• izboljšanje mehanizmov za sporočanje in razširjanje rezultatov mednarodnih projektov sodelovanja;
• krepitev zmogljivosti za podporo študentom in aktivnostim mobilnosti osebja.

Aktivnosti, katerih cilj je zagotavljanje visokokakovostnega in ustreznega izobraževanja, kot so:

• moduli ali študijski programi, tehnične ali strokovne usmeritve programov;
• vzpostavitev intenzivnih študijskih programov, ki združujejo študente in izobraževalno osebje sodelujočih terciarnih izobraževalnih institucij za krajša obdobja študija;
• razvoj zmogljivosti za podiplomske študente in akademsko osebje ter spodbujanje njihove mobilnosti;
• izvajanje tečajev usposabljanja za akademsko osebje terciarnih izobraževalnih institucij;
• ustvarjanje sinergij in krepitev povezav s poslovnim sektorjem ter z zasebnimi ali javnimi organizacijami, dejavnimi na trgu dela in na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine.

Aktivnosti, katerih cilj je povečati dostopnost za študente/osebje z manj priložnostmi, kot so:

• razvoj vključujočih učnih poti in priložnosti na daljavo z opiranjem na digitalno tehnologijo in e-učenje za ranljive študente;
• posodobitev digitalne tehnologije za razvoj posebnih storitev, namenjenih zagotavljanju enakih in pravičnih učnih možnosti za invalidne študente;
• spodbujanje pobud za pozitivno diskriminacijo z opolnomočenjem žensk in etničnih/verskih manjšin;
• razvoj pobud, ki obravnavajo in zmanjšujejo ovire, s katerimi se srečujejo skupine z manj priložnostmi pri dostopu do priložnosti za učenje;
• prispevanje k ustvarjanju vključujočih okolij, ki spodbujajo pravičnost in enakopravnost ter se odzivajo na potrebe širše skupnosti.

Sklop 2 – Partnerstva za preobrazbo v terciarnem izobraževanju

Projekti v okviru tega sklopa uvajajo nove pristope in pobude v terciarnem izobraževanju, ki temeljijo na vzajemnem učenju ter prenosu izkušenj in dobrih praks, ki vplivajo ne le na institucije, ampak tudi na družbo na splošno. . Rezultati projektov bi morali imeti pomemben in dolgoročen učinek na ciljne terciarne izobraževalne institucije po koncu trajanja projektov ter bi morali kot taki koristiti celotni družbi.

Ti projekti bodo združevali zlasti naslednje elemente v korist terciarnih izobraževalnih institucij v tretjih državah, ki niso pridružene programu:

• Inovacije v terciarnem izobraževanju, da se poveča njegova ustreznost za trg dela in družbo. Pričakuje se, da bodo predlagani projekti obravnavali neskladja med zahtevami delodajalcev in ponudbo terciarnih izobraževalnih institucij ter predlagali celovite rešitve za izboljšanje zaposljivosti študentov. To je mogoče doseči z izvajanjem celovitih ukrepov, ki vključujejo: 
  • zasnovo inovativnih učnih načrtov in uvajanje inovativnih elementov v obstoječe učne načrte;
  • izvajanje inovativnih metod učenja in poučevanja (tj. poučevanje in učenje, osredotočeno na učečega se in na dejanske probleme);
  • aktivno sodelovanje s poslovnim svetom in raziskavami, organizacijo stalnih izobraževalnih programov ter dejavnosti s podjetji in znotraj njih;
  • krepitev zmogljivosti terciarnih izobraževalnih institucij za učinkovito povezovanje na področju raziskav ter znanstvenih in tehnoloških inovacij.
• Spodbujanje reform terciarnih izobraževalnih institucij, da bi postale katalizatorji gospodarskega in družbenega razvoja. Projekti bi morali podpirati terciarne izobraževalne institucije pri razvoju in izvajanju institucionalnih reform, s katerimi bodo postale bolj demokratične, vključujoče, pravične, odgovorne in polnopravne komponente civilne družbe. Institucionalne reforme vključujejo nove sisteme ter strukture vodenja in upravljanja, pripravljenost v smislu digitalnih spretnosti, sodobne univerzitetne storitve, postopke zagotavljanja kakovosti, orodja in metode za profesionalizacijo ter strokovni razvoj vodstvenega, akademskega, tehničnega in upravnega osebja. Razvoj podjetniške miselnosti ter izboljšane kompetence in spretnosti v institucijah so ključni vidiki uspeha tega sklopa. Učenje medpredmetnih spretnosti, podjetniško izobraževanje in praktična uporaba podjetniških spretnosti bodo terciarnim izobraževalnim institucijam omogočili, da svoje znanje in vire uporabijo za svoje lokalne/nacionalne/regionalne skupnosti.

Aktivnosti

Predlagane aktivnosti in rezultati projektov bi morali imeti jasno dodano vrednost za ciljne upravičence. Neizčrpen seznam možnih aktivnosti je naveden v nadaljevanju:

• razvoj, testiranje in prilagajanje inovativnih učnih načrtov v smislu vsebine (ključne kompetence in prečne spretnosti (podjetništvo, reševanje problemov, zelena delovna mesta itd.)), strukture (modularne, skupne ...) ter metod poučevanja/učenja (vključno z uporabo odprtega in prožnega učenja, virtualne mobilnosti, prosto dostopnih učnih virov, kombiniranega učenja, množičnih odprtih spletnih tečajev itd.);
• razvoj, preizkušanje in izvajanje novih učnih metod, orodij in gradiv (kot so novi večdisciplinarni učni načrti, poučevanje in učenje, osredotočeno na učečega se na dejanske probleme) s praktičnim usposabljanjem in prakso za študente;
• uvedba reform, podobnih bolonjski (trije študijski cikli, orodja za preglednost, kot so sistemi kreditnih točk in priloga k diplomi, zagotavljanje kakovosti, ocenjevanje, nacionalna/regionalna ogrodja kvalifikacij, priznavanje predhodnega in neformalnega učenja itd.) na institucionalni ravni;
• uvedba programov praktičnega usposabljanja, pripravništva in študija primerov resničnega življenja v podjetjih in industriji, ki so v celoti vključeni v učni načrt, priznani in akreditirani;
• uvedba sistemov dualnega učenja, ki povezujejo terciarno izobraževanje z višjim sekundarnim PIU kot sredstvo za povečanje zaposljivosti diplomantov;
• razvoj rešitev za pereča vprašanja, inovacije pri proizvodih in procesih (s sodelovanjem študentov, profesorjev in delavcev);
• razvoj in testiranje rešitev za vse večje zahteve družbe, ki jih trg ne obravnava in so usmerjene v ranljive skupine v družbi; obravnavanje družbenih izzivov ali navezovanje na spremembe v načinu razmišljanja in vrednotah, strategijah in politikah, organizacijskih strukturah in procesih, sistemih izvajanja in storitvah;
• podpora ustanavljanju centrov, inkubatorjev za inovacije, prenos tehnologije in ustanavljanje podjetij ter povezovanje izobraževanja, raziskav in inovacij na institucionalni/regionalni/nacionalni ravni;
• razvoj in testiranje programov in aktivnosti nadaljnjega izobraževanja s podjetji in v podjetjih;
• strukture za preizkušanje in testiranje inovativnih ukrepov; izmenjave študentov, raziskovalcev, učnega osebja in zaposlenih v podjetjih za časovno omejeno obdobje; zagotavljanje spodbud za vključitev zaposlenih v podjetjih v poučevanje in raziskave;
• reforma sistemov vodenja in upravljanja ter struktur na institucionalni ravni (vključno z metodami in sistemi zagotavljanja kakovosti, finančnim poslovodenjem in avtonomijo terciarnih izobraževalnih institucij, mednarodnimi odnosi, študentskimi storitvami in svetovanjem, poklicnim usmerjanjem, akademskimi in raziskovalnimi odbori itd.);
• razvoj strategij in orodij za internacionalizacijo terciarnih izobraževalnih institucij (mednarodna odprtost učnih načrtov, medinstitucionalni programi mobilnosti) in njihove zmogljivosti za učinkovito povezovanje na področju raziskav ter znanstvenih in tehnoloških inovacij (znanstveno sodelovanje in prenos znanja itd.);
• razvoj in testiranje rešitev za vse večje zahteve družbe, ki jih trg ne obravnava in so usmerjene v ranljive skupine v družbi; obravnavanje družbenih izzivov ali navezovanje na spremembe v načinu razmišljanja in vrednotah, strategijah in politikah, organizacijskih strukturah in procesih, sistemih izvajanja in storitvah;
• razvoj rešitev za pereča vprašanja, inovacije pri proizvodih in procesih (s sodelovanjem študentov, profesorjev in delavcev);
• razvoj, prilagajanje in zagotavljanje orodij in metod za izpopolnjevanje, vrednotenje/ocenjevanje, profesionalizacijo in strokovni razvoj akademskega in administrativnega osebja za začetno usposabljanje učiteljev in stalni poklicni razvoj.

Merila za Upravičenost – Sklop 1 in Sklop 2

Upravičene sodelujoče organizacije (Kdo se lahko prijavi?)

Da bi bili prijavitelji (upravičenci in povezani subjekti, če je ustrezno) upravičeni, morajo biti javni ali zasebni pravni subjekti, ki spadajo v naslednji kategoriji:

• terciarne izobraževalne institucije ali organizacije terciarnih izobraževalnih institucij;
• organizacije ali institucije, dejavne na trgu dela ali na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine.

Ti subjekti morajo imeti sedež v eni od upravičenih držav:

• državi članici EU;
• tretji državi, pridruženi programu;
• tretji državi, ki ni pridružena programu, iz upravičene regije. Upravičene regije, ki jih zajema ta ukrep, so regije 1, 2² , 3, 5a, 6, 7a, 8a, 9, 10 in 11.

Koordinator

Med zgoraj opisanimi subjekti so lahko koordinatorji za vlogo za krepitev zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja samo terciarne izobraževalne institucije ali organizacije terciarnih izobraževalnih institucij.

Splošna pravila za terciarne izobraževalne institucije:

• terciarne izobraževalne institucije s sedežem v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, morajo biti nosilke veljavne listine Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE);
• terciarne izobraževalne institucije, ki imajo sedež v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu, morajo kot take priznavati pristojni organi, skupaj z njihovimi povezanimi subjekti (če obstajajo). Ponuditi morajo celovite študijske programe, ki vodijo do visokošolskih diplom in priznanih diplom na ravni kvalifikacij terciarnega izobraževanja³ .

Sestava konzorcija

Upoštevati je treba naslednjo minimalno sestavo.

Nacionalni projekti (na voljo samo za regije 2⁴ , 3, 5a, 6, 7a, 8a, 9):

• vsaj dve državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu;
  • vključena mora biti vsaj ena terciarna izobraževalna institucije iz vsake od teh držav;
• samo ena upravičena tretja država, ki ni pridružena programu;
  • vključeni morata biti vsaj dve terciarni izobraževalni instituciji⁵ .
• število sodelujočih organizacij iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, mora biti enako ali večje od števila sodelujočih organizacij iz držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu.

Večdržavni projekti (na voljo za vse upravičene regije):

• vsaj dve državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu;
  • vključena mora biti vsaj ena terciarna izobraževalna institucije iz vsake od teh držav;
• vsaj dve upravičeni tretji državi, ki nista pridruženi programu.
  • vključeni morata biti vsaj dve terciarni izobraževalni instituciji iz vsake od teh držav⁶ ; Tretje države, ki niso pridružene programu, so lahko iz iste regije (regionalni projekti) ali iz različnih regij (medregionalni projekti);
• število sodelujočih organizacij iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, mora biti enako ali večje od števila sodelujočih organizacij iz držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu.

Splošna pravila za vse konzorcije:

V zvezi z izpolnjevanjem zgoraj navedenih minimalnih meril glede sestave konzorcija se organizacija terciarnih izobraževalnih institucij ne bo štela za terciarno izobraževalno institucijo.

Geografska lokacija (kraj izvajanja aktivnosti)

Aktivnosti se morajo izvajati v državah organizacij, ki sodelujejo v projektu.

Trajanje projekta

Projekti naj bi običajno trajali 24 ali 36 mesecev (podaljšanja so mogoča s spremembo, če so ustrezno utemeljena).

Kje se prijaviti?

Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje in kulturo (EACEA) prek elektronskega sistema za oddajo vlog na portalu za financiranje in javne razpise (FTOP).

Sklop 1

• ID razpisa: ERASMUS-EDU-2024-CBHE
• ID tematike: ERASMUS-EDU-2024-CBHE-STRAND-1

Sklop 2

• ID razpisa: ERASMUS-EDU-2024-CBHE
• ID tematike: ERASMUS-EDU-2024-CBHE-STRAND-2

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 8. februarja do 17. ure (po bruseljskem času).

Sklop 3 – Projekti strukturnih reform

Projekti v okviru tega sklopa podpirajo prizadevanja v tretjih državah, ki niso pridružene programu, za razvoj skladnih in trajnostnih sistemov terciarnega izobraževanja za zadovoljitev njihovih socialno-ekonomskih potreb in širokih ambicij za oblikovanje na znanju temelječega gospodarstva. Sestavni del tega sklopa so tudi vključevanje in izboljšanje uspešnih rezultatov ter sinergije s sedanjo ali strukturno podporo na področju dvostranskih podpornih programov. Projekti strukturnih reform bodo obravnavali potrebe upravičenih tretjih držav, ki niso pridružene programu, za podporo trajnostnim sistemskim in strukturnim izboljšavam ter inovacijam na ravni sektorja terciarnega izobraževanja. Z vključitvijo pristojnih nacionalnih organov (zlasti ministrstev za izobraževanje) tretjih držav, ki niso pridružene programu, terciarnih izobraževalnih institucij, raziskovalnih ustanov ter drugih ustreznih oblasti/organov in deležnikov bodo ti projekti zlasti:

• spodbujali sodelovanje in vzajemno učenje med nacionalnimi javnimi organi za spodbujanje sistemskih izboljšav in inovacij v sektorju terciarnega izobraževanja;
• spodbujali vključujoče sisteme terciarnega izobraževanja, ki lahko študentom iz različnih okolij zagotovijo ustrezne pogoje za dostop do učenja in uspeh. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti ljudem z manj priložnostmi;
• povečali zmogljivosti terciarnih izobraževalnih institucij tretjih držav, ki niso pridružene programu, organov, odgovornih za terciarno izobraževanje, in pristojnih organov (zlasti ministrstev) z njihovo udeležbo pri opredeljevanju, izvajanju in spremljanju reformnih procesov za posodobitev njihovih terciarnih izobraževalnih sistemov, zlasti v smislu zagotavljanja kakovosti, upravljanja in financiranja;
• opredelili sinergije s tekočimi pobudami EU v tretjih državah, ki niso pridružene programu, na področjih, ki so zajeta v programu.

Merila za upravičenost – Sklop 3

Upravičene sodelujoče organizacije (Kdo se lahko prijavi?)

Da bi bili prijavitelji (upravičenci in povezani subjekti, če je ustrezno) upravičeni, morajo biti (javni ali zasebni) pravni subjekti, ki spadajo v naslednji kategoriji:

• terciarne izobraževalne institucije ali organizacije terciarnih izobraževalnih institucij;
• organizacije ali institucije, dejavne na trgu dela ali na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine.

Ti subjekti morajo imeti sedež v eni od upravičenih držav:

• državi članici EU;
• tretji državi, pridruženi programu;
• tretji državi, ki ni pridružena programu, iz upravičene regije. Upravičene regije, ki jih zajema ta ukrep, so regije 1, 2⁷ , 3 ⁸ , 5a, 6, 7a, 8a, 9, 10 in 11.

Koordinator

Med zgoraj opisanimi subjekti so lahko koordinatorji za vlogo za krepitev zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja samo terciarne izobraževalne institucije ali organizacije terciarnih izobraževalnih institucij.

Splošna pravila za terciarne izobraževalne institucije:

• terciarne izobraževalne institucije s sedežem v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, morajo biti nosilke veljavne listine Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE);
• terciarne izobraževalne institucije, ki imajo sedež v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu, morajo kot take priznavati pristojni organi, skupaj z njihovimi povezanimi subjekti (če obstajajo). Ponuditi morajo celovite študijske programe, ki vodijo do visokošolskih diplom in priznanih diplom na ravni kvalifikacij terciarnega izobraževanja⁹ .

Sestava konzorcija

Upoštevati je treba naslednjo minimalno sestavo.

• vsaj dve državi članici ali tretji državi, pridruženi programu;
  • vključena mora biti vsaj ena terciarna izobraževalna institucije iz vsake od teh držav;
• vsaj ena upravičena tretja država, ki ni pridružena programu;
  • vključeni morajo biti vsaj dve terciarni izobraževalni instituciji¹⁰ iz vsake sodelujoče države in pristojni nacionalni organ vsake sodelujoče države (npr. ministrstvo), odgovoren za terciarno izobraževanje v državi;
• število sodelujočih organizacij iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, mora biti enako ali večje od števila sodelujočih organizacij iz držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu.

Splošna pravila za vse konzorcije:

v zvezi z izpolnjevanjem zgoraj navedenih minimalnih meril glede sestave konzorcija se organizacija terciarnih izobraževalnih institucij ne bo štela za terciarno izobraževalno institucijo.

Geografska lokacija (kraj izvajanja aktivnosti)

Aktivnosti se morajo izvajati v državah organizacij, ki sodelujejo v projektu.

Trajanje projekta

Projekti naj bi običajno trajali 36 ali 48 mesecev (podaljšanja so mogoča s spremembo, če so ustrezno utemeljena).

Kje se prijaviti?

Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje in kulturo (EACEA) prek elektronskega sistema za oddajo vlog na portalu za financiranje in javne razpise (FTOP).

Sklop 3

• ID razpisa: ERASMUS-EDU-2024-CBHE
• ID tematike: ERASMUS-EDU-2024-CBHE-STRAND-3

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 8. februarja do 17. ure (po bruseljskem času).

Merila za dodelitev, ki se uporabljajo za vse sklope

Projekt bo ocenjen v dvostopenjskem postopku na podlagi naslednjih meril:

Korak 1

Ustreznost projekta - (največ 30 točk)

• Namen: predlog jasno obravnava vnaprej določene regionalne prednostne naloge za ciljne regije ter ustreza ciljem in aktivnostim v okviru ukrepa krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja in sklopa. Predstavlja ustrezen odziv na trenutne potrebe in omejitve ciljnih držav ali regij ter ciljnih skupin in končnih upravičencev. Upoštevajo se potrebe ciljnih udeležencev z manj priložnostmi. Predlog obravnava glavne prednostne naloge EU;
• vrednote EU: predlog je pomemben za spoštovanje in spodbujanje skupnih vrednot EU, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanje človekovih pravic, ter boj proti vsem oblikam diskriminacije;
• cilji: cilji temeljijo na dobri analizi potreb; so jasno opredeljeni in specifični, merljivi, dosegljivi, realistični in časovno omejeni (SMART). Obravnavajo vprašanja, pomembna za sodelujoče organizacije (v skladu s strategijo za posodobitev, razvoj in internacionalizacijo ciljnih terciarnih izobraževalnih institucij) in razvojne strategije za visoko šolstvo v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu;
• povezava s politikami in pobudami EU: predlog po potrebi upošteva in krepi dopolnjevanje/sinergije s strategijo Global Gateway (vključno z naložbami in drugimi ukrepi, ki jih financira EU) ali drugimi subjekti (donatorji, javnimi in zasebnimi);
• dodana vrednost EU: predlog kaže, da podobnih rezultatov ne bi bilo mogoče doseči brez sodelovanja terciarnih izobraževalnih institucij iz držav članic EU ali tretjih držav, pridruženih programu, in brez financiranja EU.

Zlasti za Sklop 2:

Predlog vsebuje jasno analizo, kako se področje ukrepanja odziva na prednostna področja za socialno-ekonomsko rast in avtonomijo v zadevni regiji, ter se osredotoča na inovativne elemente ter najsodobnejše metode in tehnike na opredeljenem področju ukrepanja.

Zlasti za Sklop 3:

Predlog obravnava reformo in posodobitev terciarnih izobraževalnih sistemov v skladu z razvojnimi strategijami ciljnih tretjih držav, ki niso pridružene programu.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta - (največ 30 točk)

• Skladnost: splošna zasnova projekta zagotavlja usklajenost ciljev, metodologije, aktivnosti in predlaganega proračuna projekta. Predlog predstavlja usklajen in celovit nabor ustreznih aktivnosti za izpolnjevanje opredeljenih potreb in pričakovanih rezultatov;
• metodologija: logika ukrepa je kakovostna, načrtovani izložki in rezultati so skladni in izvedljivi, ključne predpostavke in tveganja pa so jasno opredeljeni. Struktura in vsebina matrice logičnega okvira (LFM) sta ustrezni, tj. izbira objektivno preverljivih kazalnikov, razpoložljivost podatkov, izhodiščni podatki, ciljne vrednosti itd.;
• delovni načrt: kakovost in učinkovitost delovnega načrta, vključno s stopnjo skladnosti sredstev, dodeljenih delovnim sklopom, z njihovimi cilji in rezultati; razmerje med viri in pričakovanimi rezultati je ustrezno, delovni načrt pa je realen, z natančno opredeljenimi dejavnostmi, časovnimi okviri, jasnimi rezultati in mejniki;
• proračun: predlog je stroškovno učinkovit in dodeljuje ustrezna finančna sredstva, potrebna za uspešno izvedbo projekta;
• nadzor kakovosti: nadzorni ukrepi (stalno ocenjevanje kakovosti, medsebojni pregledi, aktivnosti primerjalne analize, blažilni ukrepi itd.) in kazalniki kakovosti zagotavljajo, da bo izvajanje projekta visokokakovostno;
• okoljska trajnostnost: projekt je zasnovan na okolju prijazen način in v različnih fazah projekta vključuje zelene prakse (na primer zelena potovanja).

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju - (največ 20 točk)

• Upravljanje: predvidene so trdne ureditve upravljanja. Pravočasnost, strukture upravljanja, ureditve sodelovanja in odgovornosti so dobro opredeljene in realistične;
• sestava: partnerstvo združuje ustrezno mešanico organizacij s potrebnimi kompetencami, ki so pomembne za cilje predloga in posebnosti sklopa; predlog vključuje najustreznejši in najraznovrstnejši krog neakademskih partnerjev; za države regije 2: pri sklopih 1 in 2 bodo imeli prednost projekti, ki vključujejo terciarne izobraževalne institucije, ki niso iz glavnih mest in/ali so iz podeželskih in/ali bolj oddaljenih regij; za države regije 5a, 6, 7a, 8a: pri sklopih 1 in 2 bodo imeli prednost projekti, ki vključujejo terciarne izobraževalne institucije ali organizacije iz najmanj razvitih držav;
• naloge: vloge in naloge se dodelijo na podlagi posebnega strokovnega znanja, profilov in izkušenj vsakega partnerja ter so ustrezne;
• sodelovanje: predlagani so učinkoviti mehanizmi za zagotovitev učinkovitega sodelovanja, komunikacije in reševanja konfliktov med partnerskimi organizacijami in vsemi drugimi deležniki;
• zavezanost: prispevek partnerjev projekta je precejšen in ustrezen ter se dopolnjuje; predlog izkazuje vključenost, zavezanost in odgovornost partnerjev za posebne cilje in rezultate, zlasti iz tretjih držav, ki niso pridružene programu.

Zlasti za Sklop 2:

Predlog vključuje ustrezne neakademske organizacije in deležnike, ki bodo ciljem predloga prinesli inovativno dodano vrednost. Pri predlogih, katerih cilj je podpirati vrednostne verige na ključnih prednostnih področjih naložb na nacionalni ali regionalni ravni, je zasebni sektor vključen v partnerstvo in jasno vključen na vseh potrebnih ravneh.

Zlasti za Sklop 3:

Predlog dokazuje, da so pristojni nacionalni organi za terciarno izobraževanje močno vključeni v usmerjanje in izvajanje ukrepa.

Trajnostnost, učinek in razširjanje pričakovanih rezultatov - (največ 20 točk)

• Uporaba: v predlogu je prikazano, kako bodo partnerji in drugi deležniki uporabljali rezultate projekta, kako se bodo zagotovili multiplikacijski učinki (vključno z možnostjo za ponavljanje in razširitev rezultatov ukrepa na sektorski ravni, pa tudi na lokalni/regionalni/nacionalni ali mednarodni ravni), prav tako pa predlog zagotavlja sredstva za merjenje izkoriščanja v času financiranja projekta in po njem;
• razširjanje: predlog zagotavlja jasen in učinkovit načrt za razširjanje rezultatov ter vključuje ustrezne aktivnosti in njihovo časovno razporeditev, orodja in kanale, ki bodo zagotovili, da se bodo rezultati in koristi učinkovito razširili na vse zadevne deležnike in nesodelujoče občinstvo, ter da se bodo v času financiranja projekta in po njem k rezultatom pritegnili ustrezni deležniki;
• učinek: predlog zagotavlja oprijemljiv učinek na svoje ciljne skupine in ustrezne deležnike na lokalni, nacionalni ali regionalni ravni. Vključuje ukrepe ter cilje in kazalnike za spremljanje napredka in oceno pričakovanega (kratkoročnega in dolgoročnega) učinka na posamezni, institucionalni in sistemski ravni;
• trajnostnost: v predlogu je pojasnjeno, kako se bodo rezultati projekta ohranjali finančno (po koncu financiranja projektov) in institucionalno (aktivnosti in storitve še naprej obstajajo), kako bo zagotovljeno lokalno lastništvo, in kjer je ustrezno, kako bo zasebni sektor vključen med financiranjem projekta in po njem.

Zlasti za Sklop 1:

• predlog zagotavlja stalen in trajnosten odziv na obstoječe ovire in večjo dostopnost učnih možnosti in virov, ki jih ponujajo terciarne izobraževalne institucije, za študente/osebje z manj priložnostmi;
• predlog bo verjetno povečal zmogljivosti za mednarodno sodelovanje institucij v tretjih državah, ki niso pridružene programu.

Zlasti za Sklop 2:

• predlog zagotavlja pomemben vpliv na institucije tretjih držav, ki niso pridružene programu, zlasti na razvoj njihovih inovacijskih zmogljivosti in posodobitev njihovega upravljanja, tako da se odpirajo družbi na splošno, trgu dela in širšemu svetu.
• V predlogu je prikazan njegov potencialni širši vpliv na družbo in/ali gospodarski sektor.

Zlasti za Sklop 3:

• v predlogu je prikazano, kako bodo rezultati projekta vodili k reformam politike ali posodobitvi terciarnega izobraževanja na sistemski ravni.

Vloge lahko dosežejo do 100 točk. Da bi se predlogi upoštevali pri dodeljevanju sredstev, morajo skupno doseči vsaj 60 točk (od skupno 100 točk). Poleg tega morajo doseči vsaj polovico vseh možnih točk v vsaki od zgoraj navedenih kategorij meril za dodelitev (tj. najmanj 15 točk za kategoriji „Ustreznost projekta“ ter „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“; 10 točk za kategoriji „Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju“ ter „Učinek“).

Izenačeni predlogi bodo prednostno razvrščeni glede na število točk, dodeljenih pri merilu za dodelitev „Ustreznost“. Kadar je to število točk pri predlogih enako, bodo prednostno razvrščeni na podlagi števila točk za merilo „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“. Kadar je to število točk pri predlogih enako, bodo prednostno razvrščeni na podlagi števila točk za merilo „Učinek“.

Če s tem ni mogoče določiti prednosti, se lahko nadaljnja prednostna razvrstitev opravi glede na celotni portfelj projektov ter ustvarjanje pozitivnih sinergij med projekti ali druge dejavnike, povezane s cilji razpisa. Ti dejavniki bodo dokumentirani v poročilu izbirne komisije.

Na podlagi tega bodo predlogi razvrščeni po padajočem vrstnem redu glede na regijo in sklop.

Korak 2

V drugem koraku bo o predlogih, ki jih odbor za ocenjevanje predlaga za financiranje (in rezervni seznam), z delegacijami EU v zadevnih upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu, potekalo posvetovanje.

Za financiranje EU se bodo ohranili samo projekti, ki so uspešno prestali posvetovanje z delegacijami EU, v mejah razpoložljivega proračuna za posamezno regijo.

Za vsakega od treh sklopov je predviden okvirni proračun, vendar je možen prenos proračunskih sredstev z enega sklopa na drugega.

Dodatne informacije

Sprejetje vloge ne pomeni zavezanosti k dodelitvi sredstev v znesku, ki ga je zahteval prijavitelj. Zahtevani znesek sredstev se lahko zmanjša na podlagi finančnih pravil, ki se uporabljajo za sklope ukrepa in rezultate ocenjevanja.

Kot splošno pravilo in v skladu z obstoječim nacionalnim in evropskim pravnim okvirom bi bilo treba rezultate objaviti kot prosto dostopne učne vire (PDUV) ter na ustreznih platformah stroke, sektorja ali pristojnih organov. V predlogu je opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih podatkov, gradiv, dokumentov ter aktivnosti v avdiovizualnih in družbenih medijih ter kako se bo o njih obveščalo, poleg tega pa predlog ne vsebuje nesorazmernih omejitev.

Priprava projekta

Upošteva se naslednje:

1. Zavezanost partnerskih institucij pri projektu

Uspešen projekt krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja mora zagotoviti močno udeležbo vseh partnerskih institucij, zlasti tistih v tretjih državah, ki niso pridružene programu. S skupno odgovornostjo pri pripravi predloga bodo postale odgovorne za rezultate projektov in trajnostnost projekta. Projekti krepitve zmogljivosti lahko vključujejo „pridružene partnerje“, ki prispevajo k izvajanju določenih projektnih nalog/aktivnosti ali podpirajo razširjanje in trajnostnost projekta. Za vprašanja glede upravljanja sporazuma se „pridruženi partnerji“ ne štejejo kot del partnerstva in ne prejemajo sredstev;

2. Analize potreb

Ocena potreb je prvi pomemben korak v razvoju predloga krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja. Namen ocene potreb je opredeliti tista področja, ki jih je treba okrepiti, in razloge za vrzeli na teh področjih. To je podlaga za oblikovanje ustreznih ukrepov za odpravo vrzeli in s tem za krepitev zmogljivosti terciarnih izobraževalnih institucij;

3. Izvajanje in spremljanje

Ko so analize potreb zaključene, se lahko pripravi izvedbeni načrt za odpravo ugotovljenih vrzeli.

Upoštevati je treba naslednje osnovne elemente:

• posodobitev/novi učni načrti: za projekte, ki vključujejo „razvoj učnega načrta“, se pričakuje, da bodo vključevali usposabljanje za izobraževalno osebje in obravnavali povezana vprašanja, kot so zagotavljanje kakovosti in zaposljivosti diplomantov prek povezav s trgom dela. Študijske programe bi bilo treba uradno akreditirati in/ali licencirati pred koncem obdobja financiranja projekta. Poučevanje novih ali posodobljenih programov se mora začeti med življenjskim ciklom projekta z ustreznim številom študentov in prekvalificiranih učiteljev ter se mora izvajati vsaj eno tretjino trajanja projekta. Usposabljanje v okviru projektov reforme učnih načrtov je ciljno usmerjeno tudi na administrativno osebje, kot so knjižničarji, laboratorijsko osebje in informatiki. Pri projektih se močno spodbuja, da se v posodobljene učne načrte vključi delovna praksa za študente v poslovnem okolju/podjetju. Praksa mora trajati razumno dolgo, da se omogoči pridobitev potrebnih znanj in spretnosti;
• vključenost študentov: projekti bi morali predvideti vključenost študentov (na primer pri pripravi novih študijskih programov), in to ne le v fazi preizkušanja/pilotiranja projekta;
• mobilnost osebja in študentov: mobilnost mora biti usmerjena predvsem na študente iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, in osebje iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, ter je namenjena: osebju (na primer vodstvenim delavcem, osebju s področja raziskav in prenosa tehnologije, tehničnemu in upravnemu osebju) na podlagi uradne pogodbe v upravičenih institucijah, ki so vključene v projekt; študentom [vpisanim v kratki cikel, prvi cikel (dodiplomska ali enakovredna stopnja), drugi cikel (magistrska ali enakovredna stopnja) in tretji ali doktorski cikel], vpisanim v eni od upravičenih institucij. Mobilnost študentov v državah članicah in tretjih državah, pridruženih programu, ter med njimi ni upravičena. Mobilnost mora trajati razumno dolgo, da se zagotovita učenje in pridobivanje potrebnih znanj in spretnosti v skladu s cilji projekta, ter praviloma ne sme biti krajša od enega tedna. Priporočljivo je, da se fizična mobilnost kombinira z virtualno mobilnostjo. Uporablja se lahko pri pripravi, podpori in nadaljnjem spremljanju dejanske mobilnosti. Organizira se lahko tudi za obravnavanje oseb s posebnimi potrebami ali manj priložnostmi, da pripomore k odpravljanju ovir za dolgotrajno dejansko mobilnost;
• zagotavljanje kakovosti mora biti sestavni del projekta, da se zagotovi, da projekti krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja uspešno dosežejo pričakovane rezultate in učinek, ki presega partnerstvo. Vzpostaviti je treba ukrepe za nadzor kakovosti, vključno s kazalniki in merili uspešnosti, za zagotavljanje visokokakovostnega izvajanja projekta, ki se zaključi pravočasno in stroškovno učinkovito;
• konzorcijski sporazum: iz praktičnih in pravnih razlogov je zelo priporočljivo, da se med člani konzorcija sklene notranji sporazum, ki omogoča obvladovanje izrednih ali nepredvidenih okoliščin. Člani konzorcija ga lahko podpišejo na začetku projekta;
• oprema: za upravičene izdatke se lahko šteje samo nakup opreme, ki je neposredno povezana s cilji sklopa in izdelana najpozneje 12 mesecev pred zaključkom projekta. Oprema je namenjena izključno terciarnim izobraževalnim institucijam tretjih držav, ki niso pridružene programu, vključenih v partnerstvo, in mora biti zabeležena v uradnem inventarju terciarnih izobraževalnih institucij, za katere je bila kupljena;
• učinek in trajnostnost: projekti krepitve zmogljivosti na področju terciarnega izobraževanja naj bi imeli dolgoročni strukturni učinek v upravičenih tretjih državah, ki niso pridružene programu. Predlogi bodo morali po potrebi prikazati pričakovani učinek na treh ravneh (individualni, institucionalni in sistemski) ter vzpostaviti metodologijo in opredeliti orodja za njegovo merjenje;
• okolju prijazno izvajanje: projekti bi morali pri izvajanju svojih aktivnosti upoštevati okolju prijazne prakse, vključno z vodenjem projektov. Od projektov se pričakuje, da bodo sistematično beležili in izračunavali ogljični odtis posameznih udeležencev, povezan s prometom;
• prost dostop: predlog bi moral zagotoviti, da bodo pripravljena gradiva, dokumenti in mediji prosto dostopni ter promovirani z odprtimi licencami in brez nesorazmernih omejitev.

Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?

Za ta ukrep se uporablja model financiranja s pavšalnimi zneski. Znesek prispevka v obliki enkratnega pavšalnega zneska bo določen za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi ocenjenega proračuna za ukrep, ki ga predlaga prijavitelj. Organ, ki dodeli sredstva, bo določil pavšalni znesek za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi predloga, rezultata ocene, stopnje financiranja v višini 90 % in najvišjega zneska nepovratnih sredstev.

Znesek nepovratnih sredstev EU na projekt je:

• za sklop 1 – spodbujanje dostopa do sodelovanja v terciarnem izobraževanju: med 200 000 EUR in 400 000 EUR na projekt;
• za sklop 2 – partnerstva za preobrazbo v terciarnem izobraževanju: med 400 000 EUR in 800 000 EUR na projekt;
• za sklop 3 – projekti strukturnih reform: med 600 000 EUR in 1 000 000 EUR na projekt.

Kako se določi pavšalni znesek za projekt?

Prijavitelji morajo izpolniti podrobno proračunsko preglednico v skladu s prijavnim obrazcem, pri tem pa upoštevati naslednje točke:

• upravičenci bi morali proračun po potrebi podrobno opredeliti in organizirati v skladne delovne sklope (na primer razdeljene na „vodenje projekta“, „usposabljanje“, „organizacija dogodkov“, „priprava in izvajanje mobilnosti“, „obveščanje in razširjanje“, „zagotavljanje kakovosti“, „oprema“ itd.);
• v predlogu morajo biti opisane aktivnosti/rezultati, zajeti v posameznem delovnem sklopu;
• prijavitelji morajo v svojem predlogu navesti razčlenitev ocenjenih stroškov, ki prikazuje deleže za posamezne delovne sklope (in v vsakem delovnem sklopu delež, dodeljen vsakemu upravičencu in povezanemu subjektu);
• navedeni stroški lahko zajemajo stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja, stroške opreme in oddaje naročil podizvajalcem ter druge stroške (kot so razširjanje informacij, objave ali prevodi); 
• stroški opreme bi morali predstavljati največ 35 % dodeljenih nepovratnih sredstev EU, nepovratna sredstva EU pa bodo krila 100 % upravičenih stroškov;
• sklepanje pogodb s podizvajalci bi moralo predstavljati največ 10 % dodeljenih nepovratnih sredstev EU;
• finančna podpora tretjim osebam ni dovoljena;
• stroški, povezani s prostovoljci, vključenimi v projekt, so dovoljeni. Ti so v obliki stroškov na enoto, kot so opredeljeni v sklepu Komisije o stroških na enoto za prostovoljce¹¹ ;
• stroški MSP na enoto niso dovoljeni.

Predlogi bodo ocenjeni v skladu s standardnimi postopki ocenjevanja ob pomoči notranjih in/ali zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki bodo ocenili kakovost predlogov glede na zahteve, opredeljene v razpisu, ter pričakovani učinek, kakovost in učinkovitost ukrepa.

Dosežki projekta bodo ocenjeni na podlagi dokončanih rezultatov. Shema financiranja bi omogočila osredotočenost na izložke in ne na vložke, zato bi bil poudarek na kakovosti in stopnji doseganja merljivih ciljev.

Več podrobnosti je na voljo v delu C „Preverjanje finančnih pogojev“, opisane pa so tudi v sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je na voljo na portalu za financiranje in javne razpise: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/home.

Footnote

• 1 Glej opredelitev nove organizacije v delu D – Glosar. ↩ back
• 2 Organizacije iz Belorusije (regija 2) niso upravičene do sodelovanja v tem ukrepu. ↩ back
• 3 Mednarodna standardna klasifikacija izobrazbe (ISCED 2013), terciarno izobraževanje, vsaj raven 5. Postsekundarna neterciarna izobrazba ravni 4 po ISCED 2011 ni sprejemljiva. ↩ back
• 4 Organizacije iz Belorusije (regija 2) niso upravičene do sodelovanja v tem ukrepu. ↩ back
• 5 Izjema: pri tretjih državah, ki niso pridružene programu in v katerih je terciarnih izobraževalnih institucij, ki jih priznavajo pristojni nacionalni organi, v celotni državi manj kot pet, ali če posamezna institucija predstavlja več kot 50 % celotne študentske populacije v državi, bodo sprejete tudi vloge, ki vključujejo samo eno terciarno izobraževalno institucijo iz te države. ↩ back
• 6 Izjema: glej prejšnjo opombo. ↩ back
• 7 Organizacije iz Belorusije (regija 2) niso upravičene do sodelovanja v tem ukrepu. ↩ back
• 8 Organizacije iz Sirije (regija 3) niso upravičene do sodelovanja v tem sklopu. ↩ back
• 9 Mednarodna standardna klasifikacija izobrazbe (ISCED 2013), terciarno izobraževanje, vsaj raven 5. Postsekundarna neterciarna izobrazba ravni 4 po ISCED 2011 ni sprejemljiva. ↩ back
• 10 Izjema: pri tretjih državah, ki niso pridružene programu in v katerih je terciarnih izobraževalnih institucij, ki jih priznavajo pristojni nacionalni organi, v celotni državi manj kot pet, ali če posamezna institucija predstavlja več kot 50 % celotne študentske populacije v državi, bodo sprejete tudi vloge, ki vključujejo samo eno terciarno izobraževalno institucijo iz te države. ↩ back
• 11 https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/docs/2021-2027/common/guidance/unit-cost-decision-volunteers_en.pdf ↩ back