Strateška razprava v okviru mreže Jean Monnet
Glavni cilj velikih tematskih mrež v terciarnem izobraževanju bo zbrati, in deliti in raziskav, vsebino tečajev izkušnje ter proizvode (študije, članke itd.) in o njih razpravljati med partnerji. Vsaka mreža bo pripravila orodje, ki bo partnerjem omogočalo, da delijo svoje akademsko delo in izvajajo medsebojne preglede, pri čemer bodo tudi podali pripombe o objavljenih dokumentih. Koordinator mreže bo redno izbiral najbolj inovativne in zanimive rezultate, ki jih bo predložil Komisiji.
V letu 2023 so predvidene tri tematske mreže:
- mreža Jean Monnet o notranjih vprašanjih: Digitalna preobrazba v Evropi;
- mreža Jean Monnet o zunanjepolitičnih vprašanjih: Vrednote in demokracija;
- mreža Jean Monnet o zunanjepolitičnih vprašanjih: EU-Afrika:
Končni cilj tematskih mrež je zagotavljanje rednih povratnih informacij (na primer spletni bilten) o najbolj naprednih in inovativnih praksah na tem področju, podpiranje in dodajanje vrednosti razpravi.
Mreže Jean Monnet na drugih področjih izobraževanja in usposabljanja bodo spodbujale oblikovanje in razvoj mrež šol in institucij PIU, katerih cilj je izmenjava dobrih praks, izmenjava izkušenj o vsebini in metodologijah ter pridobivanje znanja pri poučevanju evropskih vprašanj. Mreže bi se morale osredotočati zlasti na inovativno in ustvarjalno posredovanje dejstev in znanja o EU učečim se osebam.
Prijavitelji, na katere se nanaša ta razpis, so šole in institucije za poklicno izobraževanje in usposabljanje s sedežem v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu.
Tematske mreže v terciarnem izobraževanju
Za mreže Jean Monnet (v terciarnem izobraževanju) se uporabljajo naslednja merila za upravičenost:
Kdo se lahko prijavi?
Za mrežo o notranjih vprašanjih EU: Digitalna preobrazba v Evropi, prijavitelji (koordinator in polnopravni partnerji) morajo:
- biti terciarne izobraževalne institucije, ki so nosilke veljavne listine Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE);
- imeti sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu.
Za mrežo o zunanjepolitičnih vprašanjih: Vrednote in demokracija, prijavitelji (koordinator in polnopravni partnerji) morajo:
- biti terciarne izobraževalne institucije;
- imeti sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ali tretji državi, ki ni pridružena programu.
Terciarne izobraževalne institucije s sedežem v državah članicah EU in tretjih državah, pridruženih programu, morajo biti nosilke veljavne listine ECHE. Listina ECHE ni zahtevana za sodelujoče terciarne izobraževalne institucije v tretjih državah, ki niso pridružene programu.
Izjema: organizacije iz Belorusije (regija 2) in Ruske federacije (regija 4) niso upravičene do sodelovanja v tem ukrepu.
Za mrežo o zunanjepolitičnih vprašanjih: EU-Afrika, prijavitelji (koordinator in polnopravni partnerji) morajo:
- biti terciarne izobraževalne institucije;
- imeti sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ali naslednjih tretjih državah, ki niso pridružene programu: države v podsaharski Afriki (regija 9); Alžirija, Egipt, Libija, Maroko, Tunizija (regija 3).
Terciarne izobraževalne institucije s sedežem v državah članicah EU in tretjih državah, pridruženih programu, morajo biti nosilke veljavne listine ECHE. Listina ECHE ni zahtevana za sodelujoče terciarne izobraževalne institucije v tretjih državah, ki niso pridružene programu.
Opomba za vse mreže: imenovane institucije (opredeljene v uredbi, ki ustanavlja program Erasmus+), ki sledijo cilju v evropskem interesu, niso upravičene do prijave v okviru tega ukrepa.
Sestava konzorcija
Za mrežo o notranjih vprašanjih EU: Digitalna preobrazba v Evropi, predloge mora oddati:
- konzorcij najmanj 12 prijaviteljev iz vsaj sedmih različnih držav članic EU in/ali tretjih držav, pridruženih programu. Pridruženi subjekti se ne upoštevajo pri minimalnih merilih za upravičenost za sestavo konzorcija.
Za mrežo o zunanjepolitičnih vprašanjih: Vrednote in demokracija, predloge mora oddati:
- konzorcij najmanj 12 prijaviteljev iz vsaj šestih različnih tretjih držav, ki niso pridružene programu, in so zajete v instrumentih zunanjega delovanja. Pridruženi subjekti se ne upoštevajo pri minimalnih merilih za upravičenost za sestavo konzorcija.
- Koordinator mora imeti sedež v državah članicah EU in/ali tretji državi, pridruženi programu.
Za mrežo o zunanjepolitičnih vprašanjih: EU-Afrika, predloge mora oddati:
- konzorcij najmanj 10 prijaviteljev iz vsaj petih različnih držav podsaharske Afrike (regija 9). Koordinator mora imeti sedež v državi članici EU in/ali tretji državi, pridruženi programu.
- Pridruženi subjekti se ne upoštevajo pri minimalnih merilih za upravičenost za sestavo konzorcija.
Trajanje projekta
Projekti naj bi običajno trajali 36 mesecev (podaljšanja so mogoča s spremembo, če so ustrezno utemeljena).
Kje se prijaviti?
Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).
ID razpisa:
- ERASMUS-JMO-2023-NETWORKS-HEI-EU
- ERASMUS-JMO-2023-NETWORKS-HEI-NON-EU-VAL-DEM
- ERASMUS-JMO-2023-NETWORKS-HEI-NON- EU-AFRICA
Kdaj se prijaviti?
Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 14. februarja do 17. ure (po bruseljskem času).
Za mreže se uporabljajo naslednja merila za dodelitev:
Ustreznost projekta - (največ 25 točk)
- Ustreznost predloga glede na prednostno področje, kot je opredeljeno v razpisu;
- v kolikšni meri je predlog primeren za spodbujanje razvoja novih aktivnosti poučevanja, raziskovanja ali razprav;
- dokazi o akademski dodani vrednosti.
Kakovost zasnove in izvedbe projekta - (največ 25 točk)
- Metodologija: kakovost, novost in izvedljivost predlaganih aktivnosti;
- kakovost predlaganega sistema za analizo in pregled akademskega dela;
- kakovost predlaganega modela za vključevanje politike EU;
- v kolikšni meri je program dela predstavljen jasno, celovito in skladno, ustrezna pozornost pa je namenjena načrtovanju faze priprave, izvedbe, ocenjevanja, nadaljnjega spremljanja in razširjanja;
- v kolikšni meri so sredstva, dodeljena aktivnostim, v skladu z njihovimi cilji in rezultati;
- strategija spremljanja in ocenjevanja.
Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju - (največ 25 točk)
- Sestava mreže glede na geografsko pokritost in dopolnjevanje kompetenc;
- notranja organizacija partnerstva:
- ustreznost in komplementarnost profila in strokovnega znanja udeležencev, vključenih v predlagane aktivnosti, na področju študij Evropske unije v skladu s posebno temo, ki jo obravnava predlog;
- dogovori o sodelovanju in porazdelitev vlog, odgovornosti in nalog.
Učinek - (največ 25 točk)
Pričakovani učinek mrež v smislu dolgoročnih učinkov:
Razširjanje in obveščanje:
- ustreznost in kakovost ukrepov, katerih cilj je razširjati rezultate aktivnosti v instituciji, vključeni v mreže, in drugod:
- ozaveščanje o aktivnostih in rezultatih, povečevanje prepoznavnosti udeležencev in organizacij;
- domet predvidenih orodij za razširjanje
- (vključno z družbenimi mediji, publikacijami itd.);
- dogodki.
- Trajnostnost in stalnost: predlog vključuje ustrezne ukrepe in vire za zagotovitev trajnostnosti rezultatov in koristi po njegovem življenjskem ciklu.
Da bi se predlogi upoštevali pri dodeljevanju sredstev, morajo skupno doseči vsaj 70 točk in najmanj 15 točk pri vsakem merilu za dodelitev. Izenačeni predlogi, ki se nanašajo na isto temo, bodo prednostno razvrščeni glede na število točk, dodeljenih pri merilu za dodelitev „Ustreznost projekta“ in nato pri merilu „Učinek“.
Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?
Za ta ukrep se uporablja model financiranja s pavšalnimi zneski. Znesek prispevka v obliki enkratnega pavšalnega zneska bo določen za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi ocenjenega proračuna za ukrep, ki ga predlaga prijavitelj. Organ, ki dodeli sredstva, bo določil pavšalni znesek za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi predloga, rezultata ocene, stopenj financiranja in najvišjega zneska nepovratnih sredstev, določenega v razpisu.
Najvišji znesek prispevka EU na mrežo o notranjih vprašanjih EU je 1 000 000 EUR.
Najvišji znesek prispevka EU na mrežo o zunanjepolitičnih vprašanjih je 1 200 000 EUR.
Kako se določi pavšalni znesek za projekt?
Prijavitelji morajo izpolniti podrobno proračunsko preglednico v skladu s prijavnim obrazcem, pri tem pa upoštevati naslednje točke:
- upravičenci bi morali proračun po potrebi podrobno opredeliti in organizirati v skladne delovne sklope (npr. razdeljene na „vodenje projekta“, „usposabljanje“, „organizacija dogodkov“, „priprava in izvajanje mobilnosti“, „obveščanje in razširjanje“, „zagotavljanje kakovosti“ itd.);
- v predlogu morajo biti opisane aktivnosti, zajete v posameznem delovnem sklopu;
- prijavitelji morajo v svojem predlogu navesti razčlenitev ocenjenih stroškov, ki prikazuje deleže za posamezne delovne sklope (in v vsakem delovnem sklopu delež, dodeljen vsakemu upravičencu in povezanemu subjektu);
- stroški lahko zajemajo stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja, stroške opreme in oddaje naročil podizvajalcem ter druge stroške (kot so razširjanje informacij, objave ali prevodi).
Predlogi bodo ocenjeni v skladu s standardnimi postopki ocenjevanja ob pomoči notranjih in/ali zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki bodo ocenili kakovost predlogov glede na zahteve, opredeljene v razpisu, ter pričakovani učinek, kakovost in učinkovitost ukrepa.
Po oceni predloga bo odredbodajalec določil pavšalni znesek ob upoštevanju ugotovitev opravljene ocene. Vrednost pavšalnega zneska bo omejena na največ 80 % predvidenega proračuna, določenega po oceni.
Elementi nepovratnih sredstev (najvišji znesek nepovratnih sredstev, stopnja financiranja, skupni upravičeni stroški itd.) bodo določeni v sporazumu o nepovratnih sredstvih.
Dosežki projekta bodo ocenjeni na podlagi dokončanih rezultatov. Shema financiranja bi omogočila osredotočenost na izložke in ne na vložke, zato bi bil poudarek na kakovosti in stopnji doseganja merljivih ciljev.
Več podrobnosti je navedenih v vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je na voljo na portalu za financiranje in javne razpise.