Mreže šol in/ali institucij za poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU) ravni ISCED 1–4 ali terciarne izobraževalne institucije, ki zagotavljajo usposabljanje/izobraževanje učiteljev, bi morale slediti cilju, da novi sklop Jean Monnet dobi mednarodni značaj ter da se omogoči izmenjava dobrih praks in izkušnja skupnega poučevanja v skupini držav.

Aktivnosti bodo olajšale skupno razumevanje učnih metodologij za teme v zvezi z Evropsko unijo med strokovnjaki, ki delajo v različnih okoljih ter se spopadajo z različnimi izzivi in ovirami zaradi nacionalne zakonodaje in strukture učnih načrtov.

Cilji ukrepa

Cilj mrež Jean Monnet na drugih področjih izobraževanja in usposabljanja je zagotoviti podporo šolam in institucijam PIU (ravni ISCED 1–4) in/ali terciarnim izobraževalnim institucijam, vključenim v usposabljanje/izobraževanje učiteljev, za krepitev znanja o načinih poučevanja o temah v zvezi z Evropsko unijo ter dati učni izkušnji mednarodno razsežnost.

Izmenjava znanja med učitelji (skupno delo na določenih temah in metodologijah, izkušnje skupnega poučevanja, skupne aktivnosti) je osnova aktivnosti mreže. Na primer:

• izmenjava informacij o vsebini in promoviranje rezultatov uporabljenih metodologij;
• izboljšanje sodelovanja med različnimi šolami/institucijami PIU (ravni ISCED 1–4) in ponudniki usposabljanja/izobraževanja učiteljev, kar jim daje mednarodno izkušnjo in evropski položaj;
• izmenjava znanja in priložnosti za mobilnost za skupno poučevanje;
• spodbujanje sodelovanja in oblikovanje trajnostne platforme znanja med šolami in institucijami PIU (ravni ISCED 1–4) in/ali terciarnimi izobraževalnimi institucijami, vključenimi v usposabljanje/izobraževanje učiteljev.

Katera merila je treba izpolnjevati za prijavo za Mreže Jean Monnet na drugih področjih izobraževanja in usposabljanja?

Merila za upravičenost

Kdo se lahko prijavi?        

Prijavitelji (koordinator in polnopravni partnerji) morajo:

• biti šole, institucije PIU (ravni ISCED 1–4) ali terciarne izobraževalne institucije, ki so nosilke veljavne listine ECHE in ki učiteljem v šolah in/ali institucijah PIU (ravni ISCED 1–4) zagotavljajo začetno usposabljanje in/ali usposabljanje na delovnem mestu;
• imeti sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu.

Sestava konzorcija      

Predloge mora oddati konzorcij najmanj šestih prijaviteljev (koordinator in polnopravni partnerji) iz vsaj treh različnih držav članic EU in/ali tretjih držav, pridruženih programu.                                                                                      

Konzorcij mora vključevati:                            

• vsaj štiri šole in/ali ponudnike PIU (ravni ISCED 1–4);
• največ dve terciarni izobraževalni instituciji, ki učiteljem v šolah in/ali institucijah PIU (ravni ISCEC 1–4) zagotavlja začetno usposabljanje in/ali usposabljanje na delovnem mestu.

Pridruženi subjekti se ne upoštevajo pri minimalnih merilih za upravičenost za sestavo konzorcija.                

Trajanje projekta            

Projekti naj bi običajno trajali 36 mesecev (podaljšanja so mogoča s spremembo, če so ustrezno utemeljena).

Kje se prijaviti?   

Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).

ID razpisa: ERASMUS-JMO-2023-NETWORKS-SCHOOLS

Kdaj se prijaviti?             

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 14. februarja do 17. ure (po bruseljskem času).

Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.

Priprava projekta

Mreže Jean Monnet na drugih področjih izobraževanja in usposabljanja morajo upoštevati eno ali več od naslednjega:

• zbirati metodologije poučevanja za šolske in obšolske aktivnosti ter razpravljati o njih; 
• zbirati in deliti dobre prakse za učenje o temah v zvezi z Evropsko unijo;
• organizirati izkušnje skupnega in sodelovalnega poučevanja v okviru mobilnosti ali prek spleta.

Zgoraj navedeno je mogoče izvesti s:

• pripravo dokumentov in smernic za razširjanje dobrih praks;
• fizičnimi in spletnimi srečanji;
• skupnim in sodelovalnim poučevanjem.

Pričakovani učinek

Kvantitativni

• Število upravičencev po državah članicah EU ali tretjih državah, pridruženih programu/regiji.

Kvalitativni

Mreže Jean Monnet na drugih področjih izobraževanja in usposabljanja bodo imele predvidoma pozitiven in dolgotrajen učinek na splošno izobraževanje in PIU (ravni ISCED 1–4), saj se bodo udeleženci v okviru mreže seznanili z uspešnimi praksami pri posredovanju dejstev in znanja o Evropski uniji učencem in dijakom/študentom.

Mreže na drugih področjih izobraževanja in usposabljanja bodo povečale priložnosti splošnoizobraževalnih institucij in institucij PIU za razširitev njihovih aktivnosti z vsebino v zvezi z Evropsko unijo.

Cilj aktivnosti, podprtih v okviru mrež Jean Monnet na drugih področjih izobraževanja in usposabljanja, so tudi naslednji rezultati za sodelujoče organizacije:

• večja zmogljivost za vključitev tem v zvezi z EU v aktivnosti;
• večja mednarodna izpostavljenost.

Merila za dodelitev

Projekti bodo ocenjeni z naslednjimi merili:

Ustreznost projekta (največ 25 točk)

• V kolikšni meri predlog izpolnjuje cilje ukrepov Jean Monnet, in sicer:
  • obravnava študije Evropske unije (kot so opisane v uvodnem odstavku);
  • učiteljem v šolah omogoča razvoj novih spretnosti;
  • pomaga pri izmenjavi informacij in praks v zvezi s tem, s čim in kako učeče se naučiti več o EU;
  • omogoča izkušnjo mobilnosti za učitelje za izvedbo skupnega poučevanja/tutorstva s partnerji;
  • zagotavlja boljše razumevanje EU in njenega delovanja;
  • učiteljem omogoča, da v svoje aktivnosti uvedejo vsebine o EU;
• v kolikšni meri predlog dosega prednostne ciljne skupine:
  • šole in ponudnike PIU (ravni ISCED 1–4),
  • učitelje in učiteljice,
  • učeče se.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta (največ 25 točk)

• Metodologija: kakovost, novost in izvedljivost predlaganih aktivnosti;
• v kolikšni meri: 
  • je program dela predstavljen jasno, celovito in skladno, ustrezna pozornost pa je namenjena načrtovanju faze priprave, izvedbe, ocenjevanja, nadaljnjega spremljanja in razširjanja;
  • je iz delovnega programa razvidna usklajenost s cilji in aktivnostmi projekta;
• v kolikšni meri so sredstva, dodeljena delovnim sklopom, v skladu z njihovimi cilji in rezultati;
• strategija spremljanja in ocenjevanja.

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju (največ 25 točk)

• Notranja organizacija partnerstva:
  • ustreznost in komplementarnost profila in strokovnega znanja udeležencev, vključenih v predlagane aktivnosti, na področju študij Evropske unije (kot so opisane v uvodnem odstavku) in na področju posebne teme, ki jo obravnava predlog;
• dogovori o sodelovanju in porazdelitev vlog, odgovornosti in nalog.

Učinek (največ 25 točk)

• Pričakovani učinek mrež v smislu dolgoročnih učinkov: 
  • na šole in ponudnike PIU:
    • večja zmogljivost za poučevanje o temah v zvezi z EU;
    •  inovativne vsebine pri razvoju novih vidikov tem v zvezi z EU v šolah; 
    • okrepljeno sodelovanje in večja zmogljivost za povezovanje s partnerji;
    • več dodeljenih finančnih sredstev za poučevanje o temah v zvezi z EU v instituciji;
  •  na učitelje, ki so neposredno in posredno vključeni v mreže: 
    • okrepitev njihovih spretnosti na področju vprašanj EU in napredek pri izvajanju vsebin EU v njihovih aktivnostih.
• Razširjanje in obveščanje:
  • ustreznost in kakovost ukrepov, katerih cilj je razširjati rezultate aktivnosti v instituciji, vključeni v mreže, in drugod: 
    • ozaveščanje o aktivnostih in rezultatih, povečevanje prepoznavnosti udeležencev in organizacij;
    • doseganje skupin zunaj šol in ponudnikov PIU;
  • v kolikšni meri bodo predvidena orodja za razširjanje dosegla ciljne skupine prek:
  • izpostavljenosti medijem (vključno z družbenimi mediji, publikacijami itd.);
  • dogodkov.
• Trajnostnost in stalnost: predlog vključuje ustrezne ukrepe in vire za zagotovitev trajnosti rezultatov in koristi projekta po njegovem življenjskem ciklu.

Da bi se predlogi upoštevali pri dodeljevanju sredstev, morajo skupno doseči vsaj 70 točk in najmanj 15 točk pri vsakem merilu za dodelitev. Izenačeni predlogi, ki se nanašajo na isto temo, bodo prednostno razvrščeni glede na število točk, dodeljenih pri merilu za dodelitev „Ustreznost projekta“ in nato pri merilu „Učinek“.

Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?

Za ta ukrep se uporablja model financiranja s pavšalnimi zneski. Znesek prispevka v obliki enkratnega pavšalnega zneska bo določen za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi ocenjenega proračuna za ukrep, ki ga predlaga prijavitelj. Organ, ki dodeli sredstva, bo določil pavšalni znesek za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi predloga, rezultata ocene, stopenj financiranja in najvišjega zneska nepovratnih sredstev, določenega v razpisu.

Najvišji prispevek EU na projekt je 300 000 EUR.

Kako se določi pavšalni znesek za projekt?

Prijavitelji morajo izpolniti podrobno proračunsko preglednico v skladu s prijavnim obrazcem, pri tem pa upoštevati naslednje točke:

• upravičenci bi morali proračun po potrebi podrobno opredeliti in organizirati v skladne delovne sklope (npr. razdeljene na „vodenje projekta“, „usposabljanje“, „organizacija dogodkov“, „priprava in izvajanje mobilnosti“, „obveščanje in razširjanje“, „zagotavljanje kakovosti“ itd.);
• v predlogu morajo biti opisane aktivnosti, zajete v posameznem delovnem sklopu;
• prijavitelji morajo v svojem predlogu navesti razčlenitev ocenjenih stroškov, ki prikazuje deleže za posamezne delovne sklope (in v vsakem delovnem sklopu delež, dodeljen vsakemu upravičencu in povezanemu subjektu);
• stroški lahko zajemajo stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja, stroške opreme in oddaje naročil podizvajalcem ter druge stroške (kot so razširjanje informacij, objave ali prevodi).

Predlogi bodo ocenjeni v skladu s standardnimi postopki ocenjevanja ob pomoči notranjih in/ali zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki bodo ocenili kakovost predlogov glede na zahteve, opredeljene v razpisu, ter pričakovani učinek, kakovost in učinkovitost ukrepa. Vrednost pavšalnega zneska bo omejena na največ 80 % predvidenega proračuna, določenega po oceni.

Po oceni predloga bo odredbodajalec določil pavšalni znesek ob upoštevanju ugotovitev opravljene ocene.

Elementi nepovratnih sredstev (najvišji znesek nepovratnih sredstev, stopnja financiranja, skupni upravičeni stroški itd.) bodo določeni v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Dosežki projekta bodo ocenjeni na podlagi dokončanih rezultatov. Shema financiranja bi omogočila osredotočenost na izložke in ne na vložke, zato bi bil poudarek na kakovosti in stopnji doseganja merljivih ciljev.

Več podrobnosti je navedenih v vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je na voljo na portalu za financiranje in javne razpise.