Skip to main content

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport
Search the guide

Ta spletna stran še ne odraža vsebine Vodnika za prijavitelje Erasmus+ za leto 2023.

Vendar lahko vodnik za leto 2023 prenesete v formatu PDF v izbranem jeziku, tako da kliknete gumb „Download“ na desni strani.

Centri Poklicne Odličnosti

Izvajanje pristopov poklicne odličnosti je pomembno v splošnem programu politike EU za znanja in spretnosti ter poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU). Evropski program znanj in spretnosti, evropski izobraževalni prostor, priporočilo Sveta iz leta 2020 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU)1 ter izjava iz Osnabrücka2 vključujejo zelo jasna sklicevanja na poklicno odličnost kot gonilno silo za reforme v sektorju PIU.

Namen pobude o centrih poklicne odličnosti je odzvati se na prednostno nalogo politike, ki podpira reforme v sektorju PIU, da se zagotovijo visokokakovostna znanja in spretnosti ter kompetence, ki vodijo v kakovostno zaposlitev in priložnosti za celotno poklicno pot, ter izpolnijo potrebe inovativnega, vključujočega in trajnostnega gospodarstva3 . Pobuda o centrih poklicne odličnosti podpira tudi izvajanje evropskega zelenega dogovora, nove digitalne strategije, nove industrijske strategije ter strategije za mala in srednja podjetja, saj so znanja in spretnosti ključnega pomena za njihov uspeh.

Centri poklicne odličnosti delujejo v danem lokalnem okolju ter ustvarjajo ekosisteme znanj in spretnosti za inovacije, regionalni razvoj in socialno vključenost, hkrati pa sodelujejo s centri poklicne odličnosti v drugih državah prek mednarodnih mrež sodelovanja.Vzpostavljajo pristop od spodaj navzgor k poklicni odličnosti, ki vključuje širok razpon lokalnih deležnikov, kar institucijam PIU omogoča hitro prilagajanje zagotavljanja znanj in spretnosti spreminjajočim se ekonomskim in socialnim potrebam.

Zagotavljajo priložnosti za začetno usposabljanje mladih ter stalno izpopolnjevanje in preusposabljanje odraslih, in sicer s prožno in pravočasno ponudbo usposabljanja, ki ustreza potrebam dinamičnega trga dela, v okviru zelenega in digitalnega prehoda. Delujejo kot katalizatorji lokalnega razvoja in inovacij, saj tesno sodelujejo s podjetji (zlasti MSP) pri projektih uporabnih raziskav, ustvarjajo vozlišča znanja in inovacij ter podpirajo podjetniške pobude učečih se oseb.

Cilj mreže je „navzgor usmerjena konvergenca“ odličnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Omogočale bodo vključenost držav z dobro razvitimi sistemi poklicne odličnosti, pa tudi držav, ki podobne pristope šele razvijajo, njihov cilj pa bo preizkusiti vse možnosti institucij PIU za proaktivno vlogo pri podpiranju gospodarske rasti in inovacij.

Ta pobuda uvaja „Evropsko razsežnost“ poklicne odličnosti s podpiranjem izvajanja politike EU na področju PIU ter ukrepov, dogovorjenih z državami članicami, socialnimi partnerji in izvajalci PIU.

Za pojem poklicne odličnosti, ki je predlagan tukaj, je značilen celosten pristop, osredotočen na učečo se osebo, v katerem je PIU:

  • sestavni del ekosistemov znanj in spretnosti4 ter prispeva k regionalnemu razvoju5 , inovacijam6 , pametni specializaciji7 in strategijam grozdov8 ter posebnim vrednostnim verigam in industrijskim ekosistemom9 ;
  • sta poklicno izobraževanje in usposabljanje del trikotnika znanja10 , v okviru katerega poteka tesno sodelovanje z drugimi sektorji izobraževanja in usposabljanja, znanstveno skupnostjo in poslovnimi subjekti;
  • učečim se osebam omogoča, da s kakovostno ponudbo, ki temelji na zagotavljanju kakovosti, pridobijo poklicne (specifične) in ključne kompetence11 ;
  • vzpostavlja inovativne oblike partnerstev12 s svetom dela, podpira pa ga stalni strokovni razvoj izobraževalnega osebja in osebja za usposabljanje, inovativnih pedagoških pristopov, mobilnosti učečih se oseb in osebja ter strategij za internacionalizacijo PIU.

Cilji ukrepa

Ta ukrep podpira postopno vzpostavitev in razvoj mednarodnih mrež sodelovanja Centrov Poklicne Odličnosti.

Centri poklicne odličnosti bodo delovali na dveh ravneh:

  1. na nacionalni ravni z vključevanjem široke palete lokalnih deležnikov, ki ustvarjajo ekosisteme znanj in spretnosti za lokalne inovacije, regionalni razvoj in socialno vključenost, hkrati pa sodelujejo s centri poklicne odličnosti v drugih državah prek mednarodnih mrež sodelovanja;
  2. na mednarodni ravni, ki združuje centre poklicne odličnosti, ki imajo skupni interes na področju:
  • posebnih sektorjev13 ali industrijskih ekosistemov14 ;
  • inovativni pristopi za spoprijemanje z gospodarskimi in družbenimi izzivi (na primer podnebne spremembe, digitalizacija, umetna inteligenca, cilji trajnostnega razvoja15 ,  vključevanje migrantov in prikrajšanih skupin, izpopolnjevanje pri osebah z nizko ravnjo kvalifikacij itd.) ali
  • inovativni pristopi za povečanje dosega, kakovosti in učinkovitosti obstoječih centrov poklicne odličnosti.

Mreže bodo združile obstoječe centre poklicne odličnosti ali razvile model poklicne odličnosti s povezovanjem partnerjev iz različnih držav, ki nameravajo z mednarodnim sodelovanjem razviti poklicno odličnost v svojem lokalnem okolju. Prispevale bi lahko na primer k izvedbeni fazi pobude novi evropski Bauhaus16 s sodelovanjem s skupnostmi, vključenimi v lokalne spremembe, ki jih spodbuja pobuda.

Centri odličnosti niso namenjeni temu, da se iz nič zgradijo nove institucije in infrastruktura za poklicno izobraževanje in usposabljanje od začetka (čeprav lahko počnejo tudi to). To so lahko obstoječe šole/izvajalci PIU, ki si prizadevajo doseči odličnost z vključitvijo v sklop aktivnosti, predlaganih v tej evropski pobudi. Centri odličnosti so lahko tudi na novo ustanovljeni centri za zagotavljanje odličnih ponudb in storitev usposabljanja, ki se odzivajo na potrebe trga dela.

Centri odličnosti dosegajo svoje cilje z združevanjem in tesnim sodelovanjem s številnimi lokalnimi/regionalnimi partnerji, kot so ponudniki začetnega in nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, terciarne izobraževalne institucije, vključno z univerzami za uporabne znanosti in politehniko, raziskovalne institucije, znanstveni parki, agencije za inovacije, podjetja, zbornice in njihova združenja, socialni partnerji, socialna podjetja, sektorski sveti za znanja in spretnosti, strokovna/sektorska združenja, nacionalni in regionalni organi ter razvojne agencije, zavodi za zaposlovanje, organi za kvalifikacije, organizacije za socialno vključevanje in ponovno vključevanje itd.

Ta razpis bo tako podprl projekte, ki združujejo lokalne ali regionalne partnerje iz različnih držav in razvijajo niz aktivnosti v okviru treh sklopov: (1) poučevanje in učenje, (2) sodelovanje in partnerstva ter (3) upravljanje in financiranje.

Centri poklicne odličnosti so namenjeni organizacijam, ki izvajajo poklicno izobraževanje in usposabljanje na kateri koli ravni od 3 do 8 EOK, vključno z višjo sekundarno stopnjo, postsekundarno neterciarno stopnjo in terciarno stopnjo (npr. univerze za uporabne znanosti, politehnični inštituti).

Vendar pa prijave ne smejo vključevati samo aktivnosti, namenjene učečim se na terciarni stopnji; prijave, ki se osredotočajo na PIU na postsekundarni stopnji (ravni od 6 do 8 EOK), morajo vključevati vsaj še eno drugo stopnjo kvalifikacij PIU med ravnmi od 3 do 5 EOK ter imeti velik poudarek na učenju na delovnem mestu17 .

Merila za upravičenost

Da bi bili predlogi projektov za centre poklicne odličnosti upravičeni do nepovratnih sredstvih Erasmus+, morajo izpolnjevati naslednja merila:

Kdo se lahko prijavi?

Prijavitelji (koordinator in polnopravni partnerji) morajo:

  • biti pravni subjekti (javni ali zasebni), ki so dejavni na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ali v svetu dela;
  • imeti sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu (države, ki se trenutno pogajajo o pridružitvenih sporazumih in v katerih sporazum začne veljati pred podpisom nepovratnih sredstev, če so upravičene).

Sodelujejo lahko tudi organizacije iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, vendar ne kot koordinatorke projektov. Biti morajo javne ali zasebne organizacije, ki so dejavne na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ali v svetu dela.

Izjema: organizacije iz Belorusije (regija 2) in Ruske federacije (regija 4) niso upravičene do sodelovanja v tem ukrepu.

Katere vrste organizacij lahko sodelujejo v tem projektu?

Sodelujoče organizacije so lahko na primer (neizčrpen seznam):

  • ponudniki PIU,
  • predstavniške organizacije ponudnikov PIU,
  • predstavniške organizacije podjetij, industrije ali sektorja,
  • nacionalni/regionalni organi za kvalifikacije,
  • raziskovalni inštituti,
  • agencije za inovacije,
  • organi za regionalni razvoj.

Število in profil sodelujočih organizacij

Partnerstvo mora vključevati najmanj osem prijaviteljev (koordinator in polnopravni partnerji) iz najmanj štirih držav članic EU ali tretjih držav, pridruženih programu.

V vsaki državi članici EU in tretji državi, pridruženi programu, mora biti:

a) najmanj ena predstavniška organizacija podjetij, industrije ali sektorja in

b) najmanj en ponudnik poklicnega izobraževanja in usposabljanja (na sekundarni in/ali terciarni stopnji).

Nadaljnja sestava partnerstva bi morala odražati posebno naravo predloga.

Organizacije iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, lahko sodelujejo tudi kot polnopravne partnerice, pridruženi subjekti ali pridruženi partnerji (ne kot koordinatorji), če je dokazano, da njihovo sodelovanje prinaša bistveno dodano vrednost projektu.

Kraj izvajanja aktivnosti

Aktivnosti se lahko izvajajo v kateri koli upravičeni državi, če je to ustrezno utemeljeno glede na cilje ali izvajanje projekta.

Trajanje projekta

Projekti naj bi običajno trajali 48 mesecev (podaljšanja so mogoča s spremembo, če so ustrezno utemeljena).

Kje se prijaviti?

Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).

ID razpisa: ERASMUS-EDU-2023-PEX-COVE.

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 8. junija do 17. ure (po bruseljskem času).

Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.

Priprava projekta

Za centre poklicne odličnosti je značilen sistemski pristop, s katerim institucije PIU skupaj s številnimi drugimi lokalnimi/regionalnimi partnerji dejavno prispevajo k soustvarjanju „ekosistemov znanja in spretnosti“. Pričakuje se, da centri poklicne odličnosti ponujajo veliko več od zgolj zagotavljanja kakovostnega poklicnega usposabljanja.

V nadaljevanju je predstavljen neizčrpen seznam značilnih aktivnosti, ki jih zagotavljajo centri poklicne odličnosti. Projekti bodo svoje cilje dosegli na podlagi kombinacije teh aktivnosti (alinee so okvirni primeri možnih ukrepov v okviru vsake aktivnosti)18 .

V okviru projekta je treba izbrati ustrezne aktivnosti (s podrobnostmi o konkretnih ukrepih in končnih rezultatih), navedene v naslednjih treh sklopih:

  1. vsaj štiri aktivnosti iz prijavnega obrazca, navedene v 1. sklopu – poučevanje in učenje,
  2. vsaj tri aktivnosti iz prijavnega obrazca, navedene v 2. sklopu – sodelovanje in partnerstvo, ter
  3. vsaj dve aktivnosti iz prijavnega obrazca, navedeni v 3. sklopu – upravljanje in financiranje.

Sklop 1 - Poučevanje in učenje

i.   Zagotavljanje znanj in spretnosti, pomembnih za trg dela

  • S predvidevanjem prihodnjih potreb po znanjih in spretnostih z učinkovitimi sredstvi za hitro prepoznavanje spreminjajočih se potreb trga dela19 ter usklajevanjem ponudbe znanj in spretnosti z zaposlitvenimi možnostmi
  • Z osredotočanjem na tehnična znanja in spretnosti ter ključne kompetence20
  • Z vključitvijo znanj in spretnosti, potrebnih za zeleni in digitalni prehod21

ii.   Prizadevanje za vseživljenjsko učenje in vključujoč pristop v PIU

  • Z zagotavljanjem priložnosti za učenje za ljudi vseh starosti in iz vseh socialno-ekonomskih okolij22  
  • S kombiniranjem ponudb za začetne kvalifikacije PIU in nadaljnje usposabljanje za izpopolnjevanje in preusposabljanje, ki temeljijo na zbiranju podatkov o znanjih in spretnostih23
  • Z zagotavljanjem PIU na višji ravni, razvoj prožnih poti ter mehanizmov sodelovanja med PIU in terciarnimi izobraževalnimi institucijami24

iii.   Razvoj učnih načrtov in kvalifikacij PIU, ki omogočajo prožnost in individualizacijo izvajanja

  • Razvoj individualnih učnih načrtov25 ali poti za vsako učečo se osebo26 , tudi za odrasle
  • Vključevanje mednarodne mobilnosti učečih se27 v učne načrte, zagotavljanje potrjevanja in priznavanja učnih izidov, pridobljenih v tujini
  • Oblikovanje kvalifikacij, ki vključujejo komponente učenja v šoli in na delovnem mestu28
  • Razvoj evropskih ključnih poklicnih profilov29 , ki prispevajo k mobilnosti učečih se in delavcev, hkrati pa zagotavljajo njihovo priznavanje ter preglednost, razumevanje in prenosljivost učnih izidov30
  • Razvoj in/ali uporaba mikrodokazil31 za prepoznavanje izidov kratkotrajnih priložnosti za učenje, prilagojenih hitro spreminjajoči se družbi in trgu dela
  • Uporaba evropskih digitalnih potrdil za učenje, ki omogočajo enostavno avtentikacijo, potrjevanje in priznavanje potrdil vseh velikosti ali oblik

iv.   Razvoj inovativnega gradiva za poučevanje in učenje ter metodologij, osredotočenih na učeče se

  • Vključno z interdisciplinarnim učenjem, učenjem na podlagi projektov, učenjem na podlagi kompetenc, „učnimi tovarnami“, centri Makerspaces32 in pozitivnim izobraževanjem33
  • Uporaba evropskih okvirov kompetenc34 in izvedenih orodij, kot so DigComp35 , EntreComp36 , FreenComp, LifeComp37 , GreenComp38 , SELFIE WBL39 , Preizkusite svoja digitalna znanja in spretnosti40 ter evropsko potrdilo za digitalne spretnosti41
  • Izkoriščanje inovativne učne opreme in digitalnih tehnologij, kot so MOOC, simulacije, virtualna in razširjena resničnost, umetna inteligenca, tako za učenje v šoli kot na delovnem mestu
  • Spodbujanje odličnosti učečih se42 z ukrepi, ki učeče se v PIU spodbujajo k raziskovanju njihovega inovacijskega in ustvarjalnega potenciala43 , kar vodi v uspešen cikel koristi za učeče se, učitelje/mentorje in institucije PIU, ki lahko dobre prakse vključijo v redne programe44

v.   Vlaganje v začetni in stalni strokovni razvoj učiteljev in mentorjev45

  • Za pedagoška, tehnična, zelena in digitalna znanja in spretnosti, vključno s tistimi, ki so potrebni za spletno učenje in učenje na daljavo
  • Vključevanje mobilnosti učiteljev in mentorjev v strategije učenja, razvoja in internacionalizacije46
  • Podpora izvajanju kulture kakovosti, ki temelji na opredeljenih sistemih upravljanja47

vi.   Vzpostavitev trdnih mehanizmov za zagotavljanje kakovosti

vii.   Vzpostavitev učinkovitih povratnih zank in sistemov za spremljanje diplomantov

  • Vzpostavitev postopkov, mehanizmov in instrumentov za učinkovite povratne informacije in pregled v okviru strateškega učnega procesa v organizaciji PIU, da se podpre razvoj visokokakovostnih storitev in izboljšajo priložnosti za učeče se osebe
  • Omogočanje pravočasnega prilagajanja zagotavljanja učenja na podlagi učinkovitih sistemov za spremljanje diplomantov48

viii.   Zagotavljanje storitev za usmerjanje

  • Zagotavljanje kakovostnega usmerjanja49 za mlade in odrasle, da se podprejo njihova poklicna pot, izobraževanje in usposabljanje ter njihova udeležba v vseživljenjskem učenju
  • Zagotavljanje prilagojene podpore ranljivim osebam
  • Omogočanje odraslim, da uveljavljajo svoje pravice do usposabljanja

ix.   Zagotavljanje potrjevanja predhodnega učenja

  • Zagotavljanje potrjevanja znanj in spretnosti, ne glede na to, kako so bili pridobljeni, tudi zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja: na delovnem mestu, doma ali v prostovoljskih aktivnostih50 kot podlaga za zagotavljanje individualiziranega usposabljanja

Sklop 2 - Sodelovanje in partnerstva

x.   Vzpostavitev partnerstev med podjetji in izobraževalnimi institucijami

  • Razvijanje vzajemno koristnih odnosov s poslovnim sektorjem z oblikovanjem dolgoročnih partnerstev med podjetji in izobraževanjem, tudi za predvidevanje inovacij ter znanj in spretnosti
  • Sodelovanje pri stalnem pregledovanju in posodabljanju učnih načrtov, da se zagotovi njihova ustreznost za potrebe učencev in trga dela, zlasti za učenje na delovnem mestu in vajence
  • Podpora podjetjem, zlasti MSP, s prilagojenim usposabljanjem za izpopolnjevanje in preusposabljanje
  • Sodelovanje z javnimi zavodi za zaposlovanje in civilno družbo za izpopolnjevanje in preusposabljanje brezposelnih in neaktivnih
  • Podpora sektorskemu in regionalnemu sodelovanju, vključno s pristopom k paktu za znanja in spretnosti51 , ter podpora njegovemu izvajanju
  • Zagotavljanje tehnične podpore MSP, ocene potreb po znanjih in spretnostih, orodij in metodologij
  • Organizacija priložnosti za učenje na delovnem mestu, vajeništvo in pripravništvo za učence, souporaba opreme ter izmenjave učiteljev in mentorjev med podjetji in centri za poklicno izobraževanje in usposabljanje52

xi.   Uporabne raziskave in inovacije

  • Sodelovanje s podjetji, zlasti MSP, pri projektih uporabnih raziskav53 , ki vključujejo dijake in osebje v poklicnem izobraževanju in usposabljanju 
  • Uporaba ali soustvarjanje inovacijskih središč in centrov za razširjanje tehnologije54 za podporo inovacijskemu procesu MSP ob sodelovanju učečih se in osebja v PIU
  • Prispevanje k ustvarjanju in razširjanju novega znanja55

xii.   Internacionalizacija PIU in mobilnost v tujini

  • Razvoj strateškega načrtovanja za mednarodne aktivnosti, ki so tesno povezane z razvojem institucije poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ter kakovost praks poučevanja in učenja56
  • Oblikovanje podpornih struktur in ukrepov za spodbujanje in zagotavljanje kakovosti izkušenj mobilnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (vključno z virtualno mobilnostjo) med partnerji v mreži centrov poklicne odličnosti v skladu s standardi kakovosti Erasmus57
  • Uvedba pobud za mobilizacijo učečih se, učiteljev in mentorjev (vključno z mentorji v podjetjih) ter strokovnjakov, da bi izkoristili priložnosti, ki jih ponuja program Erasmus+ (Ka1), za udeležbo v mobilnosti v tujini

xiii.   Spodbujanje podjetniških spretnosti in pobud

  • Razvoj podjetniške kulture v organizacijah PIU58 , vključno z vodji, osebjem, učitelji in mentorji ter učečimi se osebami59
  • Sodelovanje z lokalnimi partnerji za razvoj podjetniških spretnosti in odnosov učečih se, ki se odzivajo na izzive resničnega sveta
  • Zagotavljanje ali povezovanje lokalnih podjetniških inkubatorjev za udeležence PIU, da razvijejo svoje podjetniške60 pobude

xiv.   Povečanje privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja

  • Z začetkom komunikacijskih kampanj in aktivnosti61 ,  namenjenih povečanju privlačnosti PIU, ter aktivnim sodelovanjem v njih
  • Obveščanje o zaposlitvenih možnostih prek PIU ter privabljanje mladih in odraslih (vključno z učenci v osnovnih in dijaki v srednjih šolah) v učne poti PIU
  • Vzpostavitev mednarodnega kampusa PIU ali poletnih taborov62 , namenjenih učečim se, učiteljem in mentorjem, vodjem v institucijah PIU, sindikatom ter ljudem, ki razmišljajo o prihodnjih možnostih poklicnega študija. Ti bi se lahko osredotočili na posebna poklicna področja, proizvode ali storitve ter na kompleksne izzive družbenega in gospodarskega pomena

xv.   Tekmovanja v znanju in spretnostih

  • Spodbujanje udeležbe učečih se na sektorskih, nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih v znanju in spretnostih, katerih cilj je povečati privlačnost in odličnost v PIU (npr. tekmovanji World Skills in/ali EuroSkills)

Sklop 3 - Upravljanje in financiranje

xvi.   Avtonomija in učinkovito upravljanje PIU

  • Razvoj zmogljivosti ponudnikov PIU, da neodvisno in odgovorno sprejemajo odločitve o izobraževalnih, organizacijskih, finančnih, kadrovskih in drugih zadevah pri opravljanju aktivnosti, ki se izvajajo na področju, opredeljenem z nacionalnimi pravili in predpisi63
  • Vključevanje ustreznih deležnikov, zlasti podjetij, zbornic, strokovnih in sektorskih združenj, sindikatov, nacionalnih in regionalnih organov ter socialnih partnerjev, vključno s predstavniki učečih se, v upravljanje sistemov PIU

xvii.   Strateški pristop k razvoju znanj in spretnosti ter upravljanju

  • Aktivno sodelovanje v nacionalnih in regionalnih sistemih upravljanja znanj in spretnosti
  • Prispevek z vidika znanj in spretnosti k oblikovanju politike zaposlovanja in socialne politike na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni

xviii.   Soustvarjanje ekosistemov znanj in spretnosti

  • Pritegnitev ustreznih gospodarskih in socialnih partnerjev ter drugih ustanov za izobraževanje in usposabljanje k vključevanju ali ustvarjanju lokalnih ekosistemov znanj in spretnosti, namenjenih podpiranju inovacij, strategij pametne specializacije, grozdov ter sektorjev in vrednostnih verig (industrijski ekosistemi)
  • Omogočanje lokalnih ekosistemov znanj in spretnosti prispeva k privabljanju tujih naložb64 z zagotavljanjem pravočasnega zagotavljanja znanj in spretnosti podjetjem, ki vlagajo na lokalni ravni

xix.   Razvoj trajnostnih finančnih modelov

  • Združevanje javnega in zasebnega financiranja65 ter aktivnosti, ki ustvarjajo prihodek, in polno izkoriščanje shem financiranja na podlagi uspešnosti (če je ustrezno)

xx.   V celoti izkoristiti nacionalne finančne instrumente in finančne instrumente EU

  • Ti lahko vključujejo podporo ukrepom na področju izobraževanja in usposabljanja, mobilnost učencev in osebja, uporabne raziskovalne aktivnosti, naložbe v infrastrukturo za posodobitev centrov PIU z napredno opremo, izvajanje sistemov upravljanja za zagotavljanje odličnosti ter trajnostnosti organizacij PIU in storitev, ki jih zagotavljajo, itd.

Projekt mora jasno opredeliti in pojasniti izbiro vsake od izbranih aktivnosti ter opisati, kako bo delo, ki se bo izvedlo s temi aktivnostmi, konkretno prispevalo k ustreznim delovnim sklopom in splošnim ciljem projekta.

Pri projektih je treba uporabljati instrumente in orodja66 na ravni EU vedno, kadar je to primerno.

Projekti morajo vključevati oblikovanje dolgoročnega akcijskega načrta za postopno uvajanje rezultatov projekta po njegovem dokončanju. Ta načrt temelji na stalnih partnerstvih med ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter ključnimi deležniki iz industrije na ustrezni ravni. Vključevati bi moral opredelitev ustreznih upravljavskih struktur ter načrte za nadgradljivost in finančno vzdržnost.

Prav tako bi moral zagotavljati ustrezno prepoznavnost in obsežno razširjanje dela mreže centrov odličnosti, med drugim tudi na politični ravni EU in nacionalni politični ravni, ter vključevati podroben opis, kako bo uvajanje izvedeno na evropski, nacionalni in/ali regionalni ravni z zadevnimi partnerji. V akcijskem načrtu je navedeno tudi, kako lahko druge možnosti financiranja EU, nacionalno in regionalno financiranje ter zasebno financiranje podprejo izvajanje projekta.

Pričakovani učinek

Pričakuje se, da bosta postopna vzpostavitev in razvoj evropskih mrež centrov poklicne odličnosti povečala odzivnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja za prilagajanje znanj in spretnosti spreminjajočim se ekonomskim in socialnim potrebam ter zagotovila, da bo to v ospredju zagotavljanja rešitev za izzive, ki jih prinašajo hitro spreminjajoče se potrebe po spretnostih.

Centri poklicne odličnosti naj bi s tem, da tvorijo bistven del „trikotnika znanja“ – tesnega sodelovanja med poslovnimi subjekti ter izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami – ter da igrajo temeljno vlogo pri zagotavljanju spretnosti za podpiranje inovacij in pametne specializacije, zagotavljali visokokakovostne spretnosti in kompetence, ki vodijo v kakovostno zaposlitev in priložnosti skozi celotno poklicno pot, ki izpolnjuje potrebe inovativnega, vključujočega in trajnostnega gospodarstva.

Centri poslovne odličnosti bodo s trdno zasidranostjo v regionalnem/lokalnem okolju in sočasnim delovanjem na transnacionalni ravni oblikovali močna in trajna partnerstva med skupnostjo poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter svetom dela na nacionalni ravni in prek meja. Prispevali bodo tudi k internacionalizaciji poklicnega izobraževanja in usposabljanja z združevanjem partnerjev z vsega sveta. Njihov cilj bo „navzgor usmerjena konvergenca“ odličnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ki bi jo bilo težko vzpostaviti brez pobud EU, tehnične podpore in priložnosti za vzajemno učenje.

Z obsežnim razširjanjem rezultatov projekta na transnacionalni, nacionalni in/ali regionalni ravni ter pripravo dolgoročnega akcijskega načrta za postopno uvajanje rezultatov projekta ob upoštevanju nacionalnih in regionalnih razvoja in strategij pametne specializacije naj bi posamezni projekti vključili zadevne deležnike iz sodelujočih organizacij in od drugod ter zagotovili trajni učinek po življenjskem ciklu projekta.

Merila za dodelitev

Uporabljajo se v nadaljevanju navedena merila za dodelitev.

Ustreznost projekta  (največ 35 točk)

  • Povezava s politiko: s predlogom se vzpostavlja in razvija transnacionalna mreža centrov poklicne odličnosti za sodelovanje, katere cilj je spodbujati odličnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja; v predlogu je pojasnjeno, kako bo prispeval k doseganju ciljev prednostnih nalog politike, ki jih zajemata Priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost67 ter deklaracija iz Osnabrücka68 ;
  • doslednost: v kolikšni meri predlog temelji na ustrezni analizi potreb; cilji so jasno opredeljeni in realistični ter obravnavajo vprašanja, pomembna za sodelujoče organizacije in ukrep;
  • aktivnosti: aktivnosti, izbrane iz treh sklopov, so jasno opredeljene, opisane in povezane s splošnimi cilji projekta;
  • inovativnost: predlog obravnava najsodobnejše metode in tehnike ter vodi do inovativnih rezultatov in rešitev na svojem področju na splošno ali v geografskem okviru, v katerem se projekt izvaja (npr. vsebina, doseženi rezultati, uporabljene delovne metode, vključene organizacije in osebe ali organizacije in osebe, katerim je projekt namenjen);
  • regionalna razsežnost: iz predloga je razviden njegov prispevek k strategijam regionalnega razvoja, inovacij in pametne specializacije, ki temeljijo na opredelitvi lokalnih/regionalnih potreb in izzivov v vsaki od sodelujočih držav;
  • sodelovanje in partnerstva: v kolikšni meri predlog ustrezno opredeljuje in vključuje najpomembnejše partnerje, ki so potrebni za uresničitev ciljev projekta, ter pojasnjuje, kako bo vzpostavil trdne in trajne zveze med skupnostjo poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter podjetji (ki jih lahko zastopajo zbornice ali združenja) na lokalni in transnacionalni ravni, v katerih so interakcije vzajemne in v vzajemno korist;
  • evropska dodana vrednost: iz predloga je jasno razvidna dodana vrednost na individualni (učeči se in/ali osebje), institucionalni in sistemski ravni, ki jo ustvarjajo rezultati, ki bi jih partnerji brez evropskega sodelovanja težko dosegli;
  • internacionalizacija: iz predloga je razviden prispevek k mednarodni razsežnosti odličnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključno z razvojem strategij za spodbujanje transnacionalne mobilnosti učečih se in osebja ter trajnostnih partnerstev;
  • digitalne spretnosti: v kolikšni meri predlog predvideva aktivnosti, povezane z razvojem digitalnih spretnosti (npr. predvidevanje potreb po spretnostih, inovativne učne načrte in metodologije poučevanja, usmerjanje);
  • zelene spretnosti: v kolikšni meri predlog predvideva aktivnosti (npr. predvidevanje spretnosti, inovativnih učnih načrtov in metodologij poučevanja, usmerjanja), povezane s prehodom na krožno in zeleno gospodarstvo;
  • socialna razsežnost: predlog vključuje prečni vidik vseh različnih ukrepov za obravnavo raznolikosti in promocijo skupnih vrednot, enakosti, vključno z enakostjo spolov, ter nediskriminacije in socialne vključenosti, tudi vključenosti ljudi s posebnimi potrebami/manj priložnostmi.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta (največ 25 točk)

  • Skladnost: splošna zasnova projekta zagotavlja usklajenost ciljev, aktivnosti in predlaganega proračuna projekta. V predlogu je predstavljen skladen in celovit nabor ustreznih aktivnosti in storitev za izpolnjevanje opredeljenih potreb in doseganje pričakovanih rezultatov. Obstajajo ustrezne faze za pripravo, izvedbo, spremljanje, uporabo, ocenjevanje in razširjanje;
  • aktivnosti: delo, ki ga je treba opraviti v okviru vsake aktivnosti, izbrane iz treh sklopov, je jasno opisano v smislu pričakovanih izidov/rezultatov, njihovega konkretnega prispevka k ustreznim delovnim sklopom in njihove skladnosti s splošnimi cilji projekta;
  • metodologija: kakovost in izvedljivost predlagane metodologije in njena primernost za doseganje pričakovanih rezultatov;
  • upravljanje: koordinator prikaže visokokakovostno upravljanje, sposobnost za koordiniranje transnacionalnih mrež in vodenje v zahtevnem okolju ter vzpostavlja trdne ureditve upravljanja. Časovni razpored, organizacija, naloge in odgovornosti so dobro opredeljeni in realistični. V predlogu so posameznim aktivnostim dodeljena ustrezna sredstva. Opredeljena sta jasen sklop ključnih kazalnikov smotrnosti ter časovni razpored za njihovo ocenjevanje in doseganje;
  • proračun: proračun zagotavlja ustrezna sredstva, potrebna za uspeh, in ni precenjen niti podcenjen;
  • delovni načrt: kakovost in učinkovitost delovnega načrta, vključno s stopnjo skladnosti sredstev, dodeljenih delovnim sklopom, z njihovimi cilji in rezultati;
  • nadzor sredstev in kakovosti: nadzorni ukrepi (stalno ocenjevanje kakovosti, medsebojni pregledi, aktivnosti primerjalne analize itd.) in kazalniki kakovosti zagotavljajo, da bo izvajanje projekta visokokakovostno in stroškovno učinkovito. Izzivi/tveganja v zvezi s projektom so jasno opredeljeni, blažilni ukrepi pa ustrezno obravnavani. Postopki strokovnega pregleda so načrtovani kot sestavni del projekta. Ti postopki vključujejo neodvisno zunanje ocenjevanje, ki se izvede sredi projekta in ob njegovem zaključku;
  • če projekt vključuje aktivnosti mobilnosti (za učeče se in/ali osebje): 
    • kakovost praktičnih ureditev, načinov upravljanja in podpore;
    • v kolikšni meri te aktivnosti ustrezajo ciljem projekta in vključujejo ustrezno število udeležencev;
    • kakovost ureditev za priznavanje in vrednotenje učnih izidov udeležencev v skladu z evropskimi orodji in načeli za preglednost in priznavanje.

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju (največ 20 točk)

  • Sestava: projekt vključuje ustrezen nabor sodelujočih organizacij, ki se dopolnjujejo in imajo zahtevan profil, kompetence, izkušnje in strokovno znanje za uspešno izvedbo vseh vidikov projekta; Vloga vsakega partnerja mora biti jasno opredeljena, njegova dodana vrednost pa pojasnjena;
  • navzgor usmerjena konvergenca: v kolikšni meri partnerstvo združuje organizacije, dejavne na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ali v svetu dela, ki so na različnih stopnjah razvoja pristopov poklicne odličnosti, ter v kolikšni meri omogoča nemoteno in učinkovito izmenjavo strokovnega znanja med navedenimi partnerji;
  • geografska razsežnost: v kolikšni meri partnerstvo vključuje ustrezne partnerje z različnih geografskih regij, v kolikšni meri je prijavitelj utemeljil geografsko sestavo partnerstva in dokazal njegovo ustreznost za doseganje ciljev centrov poklicne odličnosti ter v kolikšni meri partnerstvo vključuje širok in ustrezen nabor zadevnih akterjev na lokalni in regionalni ravni;
  • sodelovanje tretjih držav, ki niso pridružene programu: kadar je to ustrezno, jasno pojasnite, kako vključenost sodelujočih organizacij iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, projektu prinaša bistveno dodano vrednost;
  • sodelovanje: predlagan je učinkovit mehanizem za zagotavljanje dobre koordinacije, odločanja in obveščanja med sodelujočimi organizacijami, udeleženci in vsemi drugimi zadevnimi deležniki.

Učinek (največ 20 točk)

  • Uporaba: iz predloga je razvidno, kako bodo partnerji in drugi deležniki uporabili rezultate projekta. Zagotavlja načine za merjenje uporabe v življenjskem ciklu projekta in po njem;
  • razširjanje: predlog vsebuje jasen načrt za razširjanje rezultatov, ustrezne cilje, aktivnosti, ustrezno časovno razporeditev, orodja in kanale, ki bodo zagotovili učinkovito razširjanje rezultatov in koristi deležnikom, oblikovalcem politike, poklicnim svetovalcem, podjetjem, mladim učečim se itd. v življenjskem ciklu projekta in po njem; v projektu je navedeno tudi, kateri partnerji bodo odgovorni za razširjanje;
  • učinek: iz predloga je razviden morebitni učinek projekta:  
    • na udeležence in sodelujoče organizacije med življenjskim ciklom projekta in po njem;
    • poleg organizacij in posameznikov, ki neposredno sodelujejo v projektu, ter njegovega potenciala za vključevanje v razvoj spretnosti in znanj na področju PIU na regionalni, nacionalni in/ali evropski ravni.
  • Predlog vključuje ukrepe ter jasno opredeljene cilje in kazalnike za spremljanje napredka in oceno pričakovanega učinka (kratko- in dolgoročnega);
  • trajnostnost: v predlogu je pojasnjeno, kako bo center poklicne odličnosti uveden in nadalje razvit. Predlog vključuje pripravo dolgoročnega akcijskega načrta za postopno uvajanje rezultatov projekta po njegovem dokončanju. Ta načrt temelji na stalnih partnerstvih med ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter ključnimi deležniki iz industrije na ustrezni ravni. Vključevati bi moral opredelitev ustreznih upravljavskih struktur ter načrte za nadgradljivost in finančno vzdržnost, vključno z opredelitvijo finančnih sredstev (evropskih, nacionalnih in zasebnih), da se zagotovi dolgoročna trajnostnost doseženih rezultatov in koristi.

Da bi se vloge upoštevale pri dodeljevanju sredstev, morajo doseči najmanj 70 točk (od skupno 100 točk), doseči pa morajo tudi zahtevano najmanjše število točk za vsako od štirih meril za dodelitev: najmanj 18 točk za kategorijo „Ustreznost projekta“; najmanj 13 točk za kategorijo „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“ ter najmanj 11 točk za kategoriji „Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju“ in „Učinek“. V primeru izenačenih predlogov bodo imeli prednost predlogi z največ točkami v kategoriji „Ustreznost projekta“ in nato v kategoriji „Učinek“.

Kot splošno pravilo in v skladu z obstoječim nacionalnim in evropskim pravnim okvirom bi bilo treba rezultate objaviti kot prosto dostopne učne vire (PDUV) ter na ustreznih platformah stroke, sektorja ali pristojnih organov. V predlogu je opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih podatkov, gradiv, dokumentov ter aktivnosti v avdiovizualnih in družbenih medijih ter kako se bo o njih obveščalo, poleg tega pa predlog ne vsebuje nesorazmernih omejitev.

Pečat odličnosti

Predlogom projektov, ki so ocenjeni nad pragom kakovosti, s skupnim rezultatom, ki je enak ali višji od 75 %, vendar jih zaradi pomanjkanja razpoložljivih proračunskih sredstev v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov ni mogoče financirati v okviru programa Erasmus+, se lahko podeli potrdilo o pečatu odličnosti, s katerim se potrdi kakovost predloga in olajša njegovo alternativno financiranje na nacionalni ali regionalni ravni.

Pečat odličnosti je potrdilo o znaku kakovosti, ki se podeli kakovostnim predlogom projektov, ki jih zaradi nezadostnih sredstev69 ni mogoče financirati v okviru programa Erasmus+. Znak priznava kakovost predloga in olajšuje iskanje alternativnega financiranja. Organi financiranja na nacionalni ali regionalni ravni se lahko odločijo za neposredno financiranje predloga projekta imetnika pečata na podlagi visokokakovostnega postopka ocenjevanja, ki ga izvedejo neodvisni strokovnjaki Komisije, ne da bi izvedli nov celovit postopek ocenjevanja. Podelitev pečata odličnosti lahko v skladu s členom 73(4) uredbe o skupnih določbah70 olajša tudi alternativno financiranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).

Prijavitelje bi bilo treba opozoriti, da podelitev potrdila o pečatu odličnosti ne zagotavlja samodejnega alternativnega financiranja, saj je odločitev o morebitnem financiranju predlogov za projekte imetnika pečata odličnosti v celoti prepuščena organom upravljanja skladov kohezijske politike v okviru ESRR ali ESS+ ali drugim organom financiranja na nacionalni in regionalni ravni.  

Če prijavitelj v prijavnem obrazcu predloži predhodno dovoljenje, se lahko podatki imetnikov pečata za projekt posredujejo organom upravljanja skladov kohezijske politike in drugim potencialno zainteresiranim organom financiranja na nacionalni ali regionalni ravni prek nacionalnih agencij, pri čemer se v celoti upoštevajo pravila, ki urejajo zaupnost predloga in varstvo osebnih podatkov.

Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?

Za ta ukrep se uporablja model financiranja s pavšalnimi zneski. Znesek prispevka v obliki enkratnega pavšalnega zneska bo določen za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi ocenjenega proračuna za ukrep, ki ga predlagajo prijavitelji. Organ, ki dodeli sredstva, bo določil pavšalni znesek za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi predloga, rezultata ocene, stopenj financiranja in najvišjega zneska nepovratnih sredstev, določenega v razpisu.

Najvišji znesek nepovratnih sredstev EU na projekt je 4 milijone EUR.

Kako se določi pavšalni znesek za projekt?

Prijavitelji morajo izpolniti podrobno proračunsko preglednico v skladu s prijavnim obrazcem, pri tem pa upoštevati naslednje točke:

  1. upravičenci bi morali proračun po potrebi podrobno opredeliti in organizirati v skladne delovne sklope (npr. razdeljene na „vodenje projekta“, „usposabljanje“, „organizacija dogodkov“, „priprava in izvajanje mobilnosti“, „obveščanje in razširjanje“, „zagotavljanje kakovosti“ itd.);
  2. v predlogu morajo biti opisane aktivnosti, zajete v posameznem delovnem sklopu;
  3. prijavitelji morajo v svojem predlogu navesti razčlenitev pavšalnega zneska, ki prikazuje deleže za posamezne delovne sklope (in v vsakem delovnem sklopu delež, dodeljen vsakemu upravičencu in povezanemu subjektu);
  4. navedeni stroški lahko zajemajo stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja, stroške opreme in oddaje naročil podizvajalcem ter druge stroške (kot so razširjanje informacij, objave ali prevodi).

Predlogi bodo ocenjeni v skladu s standardnimi postopki ocenjevanja ob pomoči notranjih in/ali zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki bodo ocenili kakovost predlogov glede na zahteve, opredeljene v razpisu, ter pričakovani učinek, kakovost in učinkovitost ukrepa.

Po oceni predloga bo odredbodajalec določil pavšalni znesek ob upoštevanju ugotovitev opravljene ocene. Vrednost pavšalnega zneska bo omejena na največ 80 % predvidenega proračuna, določenega po oceni.

Elementi nepovratnih sredstev (najvišji znesek nepovratnih sredstev, stopnja financiranja, skupni upravičeni stroški itd.) bodo določeni v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Finančna podpora tretjim osebam ni dovoljena. Stroški za prostovoljce ter stroški malih in srednjih podjetij so dovoljeni. Glej del C tega vodnika za prijavitelje, oddelek „Neposredni stroški“.

Dosežki projekta bodo ocenjeni na podlagi dokončanih rezultatov. Shema financiranja bo omogočila osredotočenost na izložke in ne na vložke, zato bi bil poudarek na kakovosti in stopnji doseganja merljivih ciljev.

Predlog mora vključevati stroške za vsaj eno letno srečanje za izmenjavo dobrih praks in vzajemno učenje med centri poklicne odličnosti, ki ga organizira Evropska komisija/Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo (za enega predstavnika vsakega polnopravnega partnerja projekta).

Več podrobnosti je navedenih v vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je na voljo na portalu za financiranje in javne razpise.    

Tagged in:  Osebje in dijaki v poklicnem izobraževanju in usposabljanju