Izvajanje pristopov poklicne odličnosti je pomembno v splošnem programu politike EU za znanja in spretnosti ter poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU). Evropski program znanj in spretnosti, evropski izobraževalni prostor, priporočilo Sveta iz leta 2020 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU)¹ ter izjava iz Osnabrücka² vključujejo zelo jasna sklicevanja na poklicno odličnost kot gonilno silo za reforme v sektorju PIU. 

Namen pobude o centrih poklicne odličnosti je odzvati se na prednostno nalogo politike, ki podpira reforme v sektorju PIU, da se zagotovijo visokokakovostna znanja in spretnosti ter kompetence, ki vodijo v kakovostno zaposlitev in priložnosti za celotno poklicno pot, ter izpolnijo potrebe inovativnega, vključujočega in trajnostnega gospodarstva³ . Pobuda o centrih poklicne odličnosti podpira tudi izvajanje evropskega zelenega dogovora, sporočila Komisije o privabljanju znanj, spretnosti in talentov v EU, nove industrijske strategije ter strategije za mala in srednja podjetja, saj so znanja in spretnosti ključnega pomena za njihov uspeh,pa tudi sporočila o spretnostih in mobilnosti talentov iz leta 2023⁴ , akcijskega načrta za odpravo pomanjkanja delovne sile in spretnosti ter priporočila Sveta z naslovom „Evropa in mobilnost“⁵ . 

Centri poklicne odličnosti delujejo v danem lokalnem okolju ter ustvarjajo ekosisteme znanj in spretnosti za inovacije, regionalni razvoj in socialno vključenost, hkrati pa sodelujejo s centri poklicne odličnosti v drugih državah prek mednarodnih mrež sodelovanja. Vzpostavljajo pristop od spodaj navzgor k poklicni odličnosti, ki vključuje širok razpon lokalnih deležnikov, kar institucijam PIU omogoča hitro prilagajanje zagotavljanja znanj in spretnosti spreminjajočim se ekonomskim in socialnim potrebam. 

Zagotavljajo priložnosti za začetno usposabljanje mladih ter stalno izpopolnjevanje in preusposabljanje odraslih, in sicer s prožno in pravočasno ponudbo usposabljanja, ki ustreza potrebam dinamičnega trga dela, tudi v okviru zelenega in digitalnega prehoda. Delujejo kot katalizatorji lokalnega razvoja in inovacij, saj tesno sodelujejo s podjetji (zlasti MSP) pri projektih uporabnih raziskav, ustvarjajo vozlišča znanja in inovacij ter podpirajo podjetniške pobude učečih se oseb.

Cilj mreže je „navzgor usmerjena konvergenca“ odličnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Omogočale bodo vključenost držav z dobro razvitimi sistemi poklicne odličnosti, pa tudi držav, ki podobne pristope šele razvijajo, njihov cilj pa bo preizkusiti vse možnosti institucij PIU za proaktivno vlogo pri podpiranju gospodarske rasti in inovacij.

Ta pobuda uvaja „evropsko razsežnost“ poklicne odličnosti s podpiranjem izvajanja politike EU na področju PIU ter ukrepov, dogovorjenih z državami članicami, socialnimi partnerji in izvajalci PIU.

Za pojem poklicne odličnosti, ki je predlagan tukaj, je značilen celosten pristop, osredotočen na učečo se osebo, v katerem: 

• je PIU sestavni del ekosistemov znanj in <strong>spretnosti</strong>⁶ ter prispeva k regionalnemu razvoju⁷ , inovacijam⁸ , pametni specializaciji⁹ in strategijam grozdov¹⁰ ter posebnim vrednostnim verigam in industrijskim ekosistemom,
• je PIU del trikotnika <strong>znanja</strong>¹¹ , v okviru katerega poteka tesno sodelovanje z drugimi sektorji izobraževanja in usposabljanja, znanstveno skupnostjo in poslovnimi subjekti,
• PIU učečim se osebam omogoča, da s kakovostno ponudbo, ki temelji na zagotavljanju kakovosti, pridobijo poklicne (specifične) in ključne <strong>kompetence</strong>¹² ,
• PIU vzpostavlja inovativne oblike <strong>partnerstev</strong>¹³ s svetom dela, podpira pa ga stalni poklicni razvoj izobraževalnega osebja in osebja za usposabljanje, inovativnih pedagoških pristopov, mobilnosti učečih se oseb in osebja ter strategij za internacionalizacijo PIU.

Ta ukrep podpira postopno vzpostavitev in razvoj mednarodnih mrež sodelovanja centrov poklicne odličnosti. Centri poklicne odličnosti si prizadevajo doseči naslednje cilje:

• zagotoviti visokokakovostne spretnosti z zagotavljanjem prožnega in na učečega se osredotočenega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki pripelje do kakovostne zaposlitve in priložnosti za celotno poklicno pot ter se hitro odziva na potrebe inovativnega, vključujočega in trajnostnega gospodarstva ter družbe,
• podpirati in delovati kot gibalo lokalnega in regionalnega razvoja, inovacij in socialnega vključevanja v okviru zelenega in digitalnega prehoda,
• prispevati k navzgor usmerjeni konvergenci odličnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter povečati kakovost poklicnega izobraževanja in usposabljanja na sistemski ravni v vse več državah,
• zagotoviti, da se rezultati in dosežki uporabljajo in da učinkujejo tudi onkraj organizacij projektnih partnerjev in po koncu projektnega obdobja.

Centri poklicne odličnosti delujejo na dveh ravneh:

1. na nacionalni ravni z vključevanjem široke palete lokalnih deležnikov, ki ustvarjajo ekosisteme znanj in spretnosti za lokalne inovacije, regionalni razvoj in socialno vključenost, hkrati pa sodelujejo s centri poklicne odličnosti v drugih državah prek mednarodnih mrež sodelovanja,
2. na mednarodni ravni, ki združuje centre poklicne odličnosti, ki imajo skupni interes na področju:

• posebnih sektorjev¹⁴ ali industrijskih ekosistemov¹⁵ ,
• inovativnih pristopov za spoprijemanje z gospodarskimi in družbenimi izzivi (na primer podnebne spremembe, digitalizacija, umetna inteligenca, cilji trajnostnega razvoja¹⁶ , vključevanje migrantov in prikrajšanih skupin, izpopolnjevanje pri osebah z nizko ravnjo kvalifikacij itd.) ali
• inovativnih pristopov za povečanje dosega, kakovosti in učinkovitosti obstoječih centrov poklicne odličnosti.

Mreže bodo združile obstoječe centre poklicne odličnosti ali razvile model poklicne odličnosti s povezovanjem partnerjev iz različnih držav, ki nameravajo z mednarodnim sodelovanjem razviti poklicno odličnost v svojem lokalnem okolju. Prispevale bi lahko na primer k izvedbeni fazi pobude novi evropski Bauhaus¹⁷ s sodelovanjem s skupnostmi, vključenimi v lokalne spremembe, ki jih spodbuja pobuda.

Centri poklicne odličnosti dosegajo svoje cilje z združevanjem in tesnim sodelovanjem s številnimi lokalnimi/regionalnimi partnerji, kot so ponudniki začetnega in nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, terciarne izobraževalne institucije, vključno z univerzami za uporabne znanosti in politehniko, raziskovalne institucije, znanstveni parki, agencije za inovacije, podjetja, drugi delodajalci, zbornice in njihova združenja, socialni partnerji, socialna podjetja, sektorski sveti za znanja in spretnosti, strokovna/sektorska združenja, nacionalni in regionalni organi ter razvojne agencije, zavodi za zaposlovanje, organi za kvalifikacije, organizacije za socialno vključevanje in ponovno vključevanje itd.

Ta razpis bo tako podprl projekte, ki združujejo lokalne ali regionalne partnerje iz različnih držav in razvijajo niz aktivnosti v okviru treh sklopov: (1) poučevanje in učenje, (2) sodelovanje in partnerstva ter (3) upravljanje in financiranje.

Centri poklicne odličnosti morajo uporabljati instrumente in orodja¹⁸ na ravni EU vedno, kadar je to primerno.

Vključevati morajo oblikovanje dolgoročnega akcijskega načrta za postopno uvajanje rezultatov projekta po njegovem dokončanju. Ta načrt temelji na stalnih partnerstvih med ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter ključnimi akterji na trgu dela na ustrezni ravni. Vključevati bi moral opredelitev ustreznih upravljavskih struktur ter načrte za nadgradljivost in finančno vzdržnost. 

Pobuda Erasmus+ o centrih poklicne odličnosti sicer spodbuja evropsko razsežnost odličnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, politika EU o odličnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja pa ima tudi mednarodno razsežnost, ki jo podpira Evropska fundacija za usposabljanje (ETF). Fundacija ETF je razvila orodje za samoocenjevanje (ISATCOVE), koncept oznake odličnosti, in zagotavlja podporne storitve organizacijam, ki jih zanima poklicna odličnost. 

Seznam že financiranih centrov poklicne odličnosti je na voljo na portalu EU za financiranje in javna naročila. Informativni pregledi za financirane projekte so na voljo tudi na spletišču Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje¹⁹ .

Da bi bili predlogi projektov za centre poklicne odličnosti upravičeni do nepovratnih sredstvih Erasmus+, morajo izpolnjevati naslednja merila:

Upravičene sodelujoče organizacije (kdo se lahko prijavi?)

Da bi bili prijavitelji (upravičenci in povezani subjekti, če je ustrezno) upravičeni, morajo:

• biti pravni subjekti (javni ali zasebni organi);
• imeti sedež v eni od upravičenih držav, tj. državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu;
• biti dejavni na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ali v svetu dela.

Organizacije, dejavne na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ali v svetu dela, iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, v regijah od 1 do 3 lahko prav tako sodelujejo – kot upravičenci ali povezani subjekti – vendar ne kot koordinatorji. Organizacije iz drugih tretjih držav, ki niso pridružene programu, lahko sodelujejo kot pridruženi partnerji.

Izjema: organizacije iz Belorusije (regija 2) niso upravičene do sodelovanja v tem ukrepu.

Sodelujoče organizacije so lahko na primer (neizčrpen seznam):

• ponudniki PIU,
• predstavniške organizacije ponudnikov PIU,
• predstavniške organizacije podjetij, industrije, drugih delodajalcev ali sektorja,
• nacionalni/regionalni organi za kvalifikacije,
• raziskovalni inštituti,
• agencije za inovacije,
• organi za regionalni razvoj,
• mednarodne organizacije, dejavne na področju PIU.

Sestava konzorcija (število in profil sodelujočih organizacij)

Partnerstvo mora vključevati najmanj osem prijaviteljev (upravičencev) iz najmanj štirih držav članic EU ali tretjih držav, pridruženih programu.

V vsaki državi članici EU in tretji državi, pridruženi programu, mora biti:

1. najmanj ena predstavniška organizacija podjetij, industrije, drugih delodajalcev ali sektorja in
2. najmanj en ponudnik poklicnega izobraževanja in usposabljanja (na sekundarni in/ali terciarni stopnji).

Povezani subjekti in pridruženi partnerji se ne upoštevajo pri tej minimalni sestavi konzorcija. Ne morejo biti koordinatorska organizacija.

Koordinatorska organizacija mora imeti sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu.

Organizacije iz upravičenih tretjih držav, ki niso pridružene programu, iz regij od 1 do 3 lahko sodelujejo tudi kot upravičenci ali povezani subjekti, če je dokazano, da njihovo sodelovanje k projektu prispeva bistveno dodano vrednost.

Izjema: organizacije iz Belorusije (regija 2) niso upravičene do sodelovanja v tem ukrepu.

Upravičene aktivnosti

Prijavitelj mora obravnavati tri sklope aktivnosti (in navesti podrobnosti o konkretnih ukrepih in rezultatih). Pri vsakem sklopu je treba izbrati vsaj minimalno število aktivnosti s spodnjega seznama:

• vsaj štiri aktivnosti iz sklopa 1 – poučevanje in učenje,
• vsaj tri aktivnosti iz sklopa 2 – sodelovanje in partnerstva ter
• vsaj dve aktivnosti iz sklopa 3 – upravljanje in financiranje.

Sklopi so opisani v nadaljevanju v poglavju „Priprava projekta“.

Upravičene so aktivnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja na kateri koli ravni od 3 do 8 EOK, vključno z višjo sekundarno stopnjo, postsekundarno neterciarno stopnjo in terciarno stopnjo (npr. univerze za uporabne znanosti, politehnični inštituti itd.). Vendar prijave ne smejo vključevati samo aktivnosti, namenjene učečim se na terciarni stopnji; če se osredotočajo na PIU na postsekundarni stopnji (ravni od 6 do 8 EOK), morajo vključevati vsaj še eno drugo stopnjo kvalifikacij PIU med ravnmi od 3 do 5 EOK ter imeti velik poudarek na učenju na delovnem mestu.

Geografska lokacija (kraj izvajanja aktivnosti)

Aktivnosti se morajo izvajati v kateri koli upravičeni državi (glej del A tega vodnika).

Trajanje projekta

Projekti naj bi običajno trajali 48 mesecev (podaljšanja so mogoča s spremembo sporazuma o nepovratnih sredstvih, če so ustrezno utemeljena).

Kje se prijaviti?

Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje in kulturo (EACEA) prek portala EU za financiranje in javna naročila.

Identifikacijska oznaka razpisa: ERASMUS-EDU-2025-PEX-COVE

Pred prijavo si oglejte ustrezna pogosta vprašanja na portalu za financiranje in javne razpise.

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 11. junija do 17. ure (po bruseljskem času).

Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.

Za centre poklicne odličnosti je značilen sistemski pristop, s katerim institucije PIU skupaj s številnimi drugimi lokalnimi/regionalnimi partnerji dejavno prispevajo k soustvarjanju „ekosistemov znanja in spretnosti“. Pričakuje se, da centri poklicne odličnosti ponujajo veliko več od zgolj zagotavljanja kakovostnega poklicnega usposabljanja. 

V nadaljevanju je predstavljen seznam značilnih aktivnosti, ki jih zagotavljajo centri poklicne odličnosti. Projekti bodo svoje cilje dosegli na podlagi kombinacije teh aktivnosti (alinee so okvirni primeri možnih ukrepov v okviru vsake aktivnosti)²⁰ .

Opis sklopov:

Sklop 1 – Poučevanje in učenje

Aktivnost 1. Zagotavljanje znanj in spretnosti, pomembnih za trg dela:

• s predvidevanjem prihodnjih potreb po znanjih in spretnostih z učinkovitimi sredstvi za hitro prepoznavanje spreminjajočih se potreb trga dela²¹ ter usklajevanjem ponudbe znanj in spretnosti z zaposlitvenimi možnostmi, pri čemer se upošteva tudi delo, opravljeno v okviru sektorskega načrta²² , če je to ustrezno in na voljo,
• z osredotočanjem na tehnična znanja in spretnosti ter ključne <strong>kompetence</strong>²³ ,
• z vključitvijo znanj in spretnosti, potrebnih za zeleni in digitalni prehod²⁴ .

Aktivnost 2. Prizadevanje za vseživljenjsko učenje in vključujoč pristop v PIU:

• z zagotavljanjem priložnosti za učenje za ljudi vseh starosti in iz vseh socialno-ekonomskih okolij²⁵ ,
• s kombiniranjem ponudb za začetne kvalifikacije PIU in nadaljnje usposabljanjeza izpopolnjevanje in preusposabljanje, ki temeljijo na zbiranju podatkov o znanjih in spretnostih²⁶ ,
• z zagotavljanjem PIU na višji ravni, razvojem prožnih poti ter mehanizmi sodelovanja med institucijami PIU in terciarnimi izobraževalnimi institucijami²⁷ .

Aktivnost 3. Razvoj učnih načrtov in kvalifikacij PIU, ki omogočajo prožnost in individualizacijo izvajanja:

• z razvojem individualnih učnih načrtov²⁸  ali poti za vsako učečo se osebo²⁹ , tudi za odrasle,
• z vključevanjem mednarodne mobilnosti učečih se³⁰ v učne načrte, zagotavljanjem potrjevanja in priznavanja učnih izidov, pridobljenih v tujini,
• z oblikovanjem kvalifikacij, ki vključujejo komponente učenja v šoli in na delovnem mestu³¹ ,
• z razvojem evropskih ključnih poklicnih profilov³² , ki prispevajo k mobilnosti učečih se in delavcev, hkrati pa zagotavljajo njihovo priznavanje ter preglednost, razumevanje in prenosljivost učnih izidov³³ ,
• z razvojem in/ali uporabo mikrodokazil dela,³⁴ za prepoznavanje izidov kratkotrajnih priložnosti za učenje, prilagojenih hitro spreminjajoči se družbi in trgu
• z uporabo evropskih digitalnih potrdil za učenje, ki omogočajo enostavno avtentikacijo, potrjevanje in priznavanje potrdil vseh velikosti ali oblik,
• z uporabo sektorskih načrtov, kadar je ustrezno in če so na voljo.

Aktivnost 4. Razvoj inovativnega gradiva za poučevanje in učenje ter metodologij, osredotočenih na učeče se:

• z vključevanjem interdisciplinarnega učenja, učenja na podlagi projektov, učenja na podlagi kompetenc, „učnih tovarn“, centrov Makerspaces ,³⁵ in pozitivnega izobraževanja³⁶
• z uporabo evropskih okvirov kompetenc³⁷ in izvedenih orodij, kot so DigComp³⁸ , EntreComp³⁹ , FreenComp, LifeComp⁴⁰ , GreenComp⁴¹ , SELFIE WBL⁴² , Preizkusite svoja digitalna znanja in spretnosti⁴³ ter evropsko potrdilo o digitalnih spretnostih⁴⁴ ,
• z izkoriščanjem inovativne učne opreme in digitalnih tehnologij, kot so MOOC, simulatorji, virtualna in razširjena resničnost, umetna inteligenca, tako za učenje v šoli kot na delovnem mestu,
• s spodbujanjem odličnosti učečih se⁴⁵  z ukrepi, ki učeče se v PIU spodbujajo k raziskovanju svojega inovacijskega in ustvarjalnega potenciala⁴⁶ , kar vodi v uspešen cikel koristi za učeče se, učitelje/mentorje in institucije PIU, ki lahko dobre prakse vključijo v redne programe⁴⁷ .

Aktivnost 5. Vlaganje v začetni in stalni strokovni razvoj učiteljev in mentorjev⁴⁸

• Za pedagoška, tehnična, zelena in digitalna znanja in spretnosti, vključno s tistimi, ki so potrebni za spletno učenje in učenje na daljavo
• Vključevanje mobilnosti učiteljev in mentorjev v strategije učenja, razvoja in internacionalizacije⁴⁹
• Podpora izvajanju kulture kakovosti, ki temelji na opredeljenih sistemih upravljanja⁵⁰

Aktivnost 6. Vzpostavitev trdnih mehanizmov za zagotavljanje kakovosti

• Na podlagi evropskih orodij in instrumentov, kot je EQAVET
• Prizadevanja za certificiranje ponudnikov izobraževanja in usposabljanja na podlagi standardov, ki so jih razvile ustrezne nacionalne in/ali mednarodne organizacije za standardizacijo – na primer ISO 21001 ali Evropska fundacija za upravljanje kakovosti (EFQM) (glej tudi oznako EVTA za odličnost v PIU)

Aktivnost 7. Vzpostavitev učinkovitih povratnih zank in sistemov za spremljanje diplomantov 

• Vzpostavitev postopkov, mehanizmov in instrumentov za učinkovite povratne informacije in pregled v okviru strateškega učnega procesa v organizaciji PIU, da se podpre razvoj visokokakovostnih storitev in izboljšajo priložnosti za učeče se osebe
• Omogočanje pravočasnega prilagajanja zagotavljanja učenja na podlagi učinkovitih sistemov za spremljanje diplomantov⁵¹

Aktivnost 8. Zagotavljanje storitev za usmerjanje

• Zagotavljanje kakovostnega usmerjanja⁵² za mlade in odrasle, da se podprejo njihova poklicna pot, izobraževanje in usposabljanje ter njihova udeležba v vseživljenjskem učenju
• Zagotavljanje prilagojene podpore ranljivim osebam
• Omogočanje odraslim, da uveljavljajo svoje pravice do usposabljanja

Aktivnost 9. Zagotavljanje potrjevanja predhodnega učenja

• Zagotavljanje potrjevanja znanj in spretnosti, ne glede na to, kako so bili pridobljeni, tudi zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja: na delovnem mestu, doma ali v prostovoljskih aktivnostih⁵³ kot podlaga za zagotavljanje individualiziranega usposabljanja

Sklop 2 – Sodelovanje in partnerstva

Aktivnost 10. Vzpostavitev partnerstev med podjetji in izobraževalnimi institucijami

• Razvijanje vzajemno koristnih odnosov s poslovnim sektorjem z oblikovanjem dolgoročnih partnerstev med podjetji in izobraževanjem, tudi za predvidevanje inovacij ter znanj in spretnosti
• Sodelovanje pri stalnem pregledovanju in posodabljanju učnih načrtov, da se zagotovi njihova ustreznost za potrebe učencev in trga dela, zlasti za učenje na delovnem mestu in vajence, v skladu z evropskim okvirom za kakovostna in učinkovita vajeništva ter ustvarjanje sinergij z evropsko koalicijo za vajeništva⁵⁴
• Podpora podjetjem, drugim delodajalcem in zlasti MSP s prilagojenim usposabljanjem za izpopolnjevanje in preusposabljanje
• Sodelovanje z javnimi zavodi za zaposlovanje in civilno družbo za izpopolnjevanje in preusposabljanje brezposelnih in neaktivnih
• Podpora sektorskemu in regionalnemu sodelovanju, vključno s pristopom k paktu za znanja in spretnosti⁵⁵ , ter ustvarjanje sinergij s sektorskim načrtom, kot je ustrezno in če je na voljo
• Zagotavljanje tehnične podpore MSP, ocene potreb po znanjih in spretnostih, orodij in metodologij
• Organizacija priložnosti za učenje na delovnem mestu, vajeništvo in pripravništvo za učeče se, souporaba opreme ter izmenjave učiteljev in mentorjev med podjetji in centri za poklicno izobraževanje in usposabljanje⁵⁶

Aktivnost 11. Uporabne raziskave in inovacije

• Sodelovanje s podjetji, zlasti MSP, pri projektih uporabnih raziskav⁵⁷ , ki vključujejo dijake in osebje v PIU
• Uporaba ali soustvarjanje inovacijskih središč in centrov za razširjanje tehnologije⁵⁸  za podporo inovacijskemu procesu MSP ob sodelovanju dijakov in osebja v PIU
• Prispevanje k ustvarjanju in razširjanju novega znanja⁵⁹

Aktivnost 12. Internacionalizacija PIU in mobilnost v tujini

• Razvoj strateškega načrtovanja za mednarodne aktivnosti, ki so tesno povezane z razvojem institucije poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ter kakovost praks poučevanja in učenja⁶⁰
• Oblikovanje podpornih struktur in ukrepov za spodbujanje in zagotavljanje kakovosti izkušenj mobilnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (vključno z virtualno mobilnostjo) med partnerji v mreži centrov poklicne odličnosti v skladu s standardi kakovosti Erasmus⁶¹
• Uvedba pobud za mobilizacijo učečih se, učiteljev in mentorjev (vključno z mentorji v podjetjih) ter strokovnjakov, da bi izkoristili priložnosti, ki jih ponuja program Erasmus+ (Ka1), za udeležbo v mobilnosti v tujini

Aktivnost 13. Spodbujanje podjetniških spretnosti in pobud

• Razvoj podjetniške kulture v organizacijah PIU⁶² , vključno z vodji, osebjem, učitelji in mentorji ter učečimi se osebami⁶³
• Sodelovanje z lokalnimi partnerji za razvoj podjetniških spretnosti in odnosov učečih se, ki se odzivajo na izzive resničnega sveta
• Zagotavljanje ali povezovanje lokalnih podjetniških inkubatorjev za dijake v PIU, da razvijejo svoje podjetniške⁶⁴  pobude

Aktivnost 14. Povečanje privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja 

• Z začetkom komunikacijskih kampanj in aktivnosti⁶⁵ , namenjenih povečanju privlačnosti PIU, ter aktivnim sodelovanjem v njih
• Obveščanje o zaposlitvenih možnostih prek PIU ter privabljanje mladih in odraslih (vključno z učenci v osnovnih in dijaki v srednjih šolah) v učne poti PIU
• Vzpostavitev mednarodnega kampusa PIU ali poletnih taborov⁶⁶ , namenjenih učečim se, učiteljem in mentorjem, vodjem v institucijah PIU, sindikatom ter ljudem, ki razmišljajo o prihodnjih možnostih poklicnega študija. Ti bi se lahko osredotočili na posebna poklicna področja, proizvode ali storitve ter na kompleksne izzive družbenega in gospodarskega pomena

Aktivnost 15. Tekmovanja v znanju in spretnostih

• Spodbujanje udeležbe učečih se na sektorskih, nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih v znanju in spretnostih, katerih cilj je povečati privlačnost in odličnost v PIU (npr. tekmovanji World Skills in/ali EuroSkills). Upoštevajte, da nagrade niso upravičeni stroški v proračunu.

Sklop 3 – Upravljanje in financiranje

Aktivnost 16. Avtonomija in učinkovito upravljanje PIU

• Razvoj zmogljivosti ponudnikov PIU, da neodvisno in odgovorno sprejemajo odločitve o izobraževalnih, organizacijskih, finančnih, kadrovskih in drugih zadevah pri opravljanju aktivnosti, ki se izvajajo na področju, opredeljenem z nacionalnimi pravili in predpisi⁶⁷
• Vključevanje ustreznih deležnikov, zlasti podjetij, zbornic, strokovnih in sektorskih združenj, sindikatov, nacionalnih in regionalnih organov ter socialnih partnerjev, vključno s predstavniki učečih se, v upravljanje sistemov PIU

Aktivnost 17. Strateški pristop k razvoju znanj in spretnosti ter upravljanju

• Aktivno sodelovanje v nacionalnih in regionalnih sistemih upravljanja znanj in spretnosti
• Prispevek z vidika znanj in spretnosti k oblikovanju politike zaposlovanja in socialne politike na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni

Aktivnost 18. Soustvarjanje ekosistemov znanj in spretnosti

• Pritegnitev ustreznih gospodarskih in socialnih partnerjev ter drugih ustanov za izobraževanje in usposabljanje k vključevanju ali ustvarjanju lokalnih ekosistemov znanj in spretnosti, namenjenih podpiranju inovacij, strategij pametne specializacije, grozdov ter sektorjev in vrednostnih verig (industrijski ekosistemi)
• Omogočanje lokalnih ekosistemov znanj in spretnosti prispeva k privabljanju tujih naložb⁶⁸ z zagotavljanjem pravočasnega zagotavljanja znanj in spretnosti podjetjem, ki vlagajo na lokalni ravni
• Sodelovanje z drugimi projekti centrov poklicne odličnosti Erasmus+, zlasti prek izkustvene skupnosti⁶⁹  centrov poklicne odličnosti z izmenjavo izkušenj in rezultatov, s čimer se prispeva k širšemu učinku pobude za centre poklicne odličnosti. 

Aktivnost 19. Razvoj trajnostnih finančnih modelov

• Združevanje javnega in zasebnega financiranja⁷⁰ ter aktivnosti, ki ustvarjajo prihodek, in polno izkoriščanje shem financiranja na podlagi uspešnosti (če je ustrezno)

Aktivnost 20. V celoti izkoristiti nacionalne finančne instrumente in finančne instrumente EU

• Ti lahko vključujejo podporo ukrepom na področju izobraževanja in usposabljanja, mobilnost učencev in osebja, uporabne raziskovalne aktivnosti, naložbe v infrastrukturo za posodobitev centrov PIU z napredno opremo, izvajanje sistemov upravljanja za zagotavljanje odličnosti ter trajnostnosti organizacij PIU in storitev, ki jih zagotavljajo

Projekt mora jasno opredeliti in pojasniti izbiro vsake od izbranih aktivnosti v prijavnem obrazcu ter opisati, kako bo delo, ki se bo izvedlo s temi aktivnostmi, konkretno prispevalo k ustreznim delovnim sklopom in splošnim ciljem projekta.

Pričakuje se, da bosta postopna vzpostavitev in razvoj evropskih mrež centrov poklicne odličnosti povečala odzivnost sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja za prilagajanje znanj in spretnosti spreminjajočim se ekonomskim in socialnim potrebam ter zagotovila, da bo to v ospredju zagotavljanja rešitev za izzive, ki jih prinašajo hitro spreminjajoče se potrebe po spretnostih.

Centri poklicne odličnosti naj bi s tem, da tvorijo bistven del „trikotnika znanja“ – projekti bi morali spodbujati sodelovanje med poslovnimi subjekti ter izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami – ter da igrajo temeljno vlogo pri zagotavljanju spretnosti za podpiranje inovacij in pametne specializacije, zagotavljali visokokakovostne spretnosti in kompetence, ki vodijo v kakovostno zaposlitev in priložnosti skozi celotno poklicno pot, ki izpolnjuje potrebe inovativnega, vključujočega in trajnostnega gospodarstva. 

Z obsežnim razširjanjem rezultatov projekta na transnacionalni, nacionalni in/ali regionalni ravni ter pripravo dolgoročnega akcijskega načrta za postopno uvajanje rezultatov projekta ob upoštevanju nacionalnih in regionalnih razvoja in strategij pametne specializacije naj bi posamezni projekti vključili zadevne deležnike iz sodelujočih organizacij in od drugod ter zagotovili trajni učinek po življenjskem ciklu projekta. 

Uporabljajo se v nadaljevanju navedena merila za dodelitev.

Ustreznost projekta (največ 35 točk)

• Povezava s politiko: predlog kaže, kako bo transnacionalna mreža centrov poklicne odličnosti za sodelovanje prispevala k doseganju ciljev prednostnih nalog politike, ki jih zajemata Priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost⁷¹ ter deklaracija iz Osnabrücka⁷² ;
• vrednote EU: predlog je pomemben za spoštovanje in spodbujanje skupnih vrednot EU, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanje človekovih pravic, ter boj proti vsem oblikam diskriminacije;
• doslednost: v kolikšni meri predlog obravnava cilje razpisa; cilji so jasno opredeljeni in realistični ter obravnavajo vprašanja, pomembna za sodelujoče organizacije, v kolikšni meri predlog temelji na ustrezni analizi potreb;
• inovativnost: predlog obravnava najsodobnejše metode in tehnike ter vodi do inovativnih rezultatov in rešitev na svojem področju na splošno ali v geografskem okviru, v katerem se projekt izvaja (npr. vsebina, doseženi rezultati, uporabljene delovne metode, vključene organizacije in osebe ali organizacije in osebe, katerim je projekt namenjen);
• regionalna razsežnost: iz predloga je razviden njegov prispevek k strategijam regionalnega razvoja in pametne specializacije, ki temeljijo na opredelitvi lokalnih/regionalnih izzivov v vsaki od sodelujočih držav;
• sodelovanje in partnerstva: v kolikšni meri predlog ustrezno opredeljuje in vključuje najpomembnejše partnerje, ki so potrebni za uresničitev ciljev projekta, ter pojasnjuje, kako bo vzpostavil trdne in trajne zveze med skupnostjo poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter podjetji (ki jih lahko zastopajo zbornice ali združenja) na lokalni in transnacionalni ravni, v katerih so interakcije vzajemne in v vzajemno korist;
• evropska dodana vrednost: iz predloga je jasno razvidna dodana vrednost na individualni (učeči se in/ali osebje), institucionalni in sistemski ravni, ki jo ustvarjajo rezultati, ki bi jih partnerji brez evropskega sodelovanja težko dosegli;
• internacionalizacija: iz predloga je razviden prispevek k mednarodni razsežnosti odličnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključno z razvojem strategij za spodbujanje transnacionalne mobilnosti učečih se in osebja ter trajnostnih partnerstev;
• digitalne spretnosti: v kolikšni meri predlog predvideva aktivnosti, povezane z razvojem digitalnih spretnosti (npr. predvidevanje potreb po spretnostih, inovativne učne načrte in metodologije poučevanja, usmerjanje);
• zelene spretnosti: v kolikšni meri predlog predvideva aktivnosti (npr. predvidevanje spretnosti, inovativnih učnih načrtov in metodologij poučevanja, usmerjanja), povezane s prehodom na krožno in zeleno gospodarstvo;
• socialna razsežnost: predlog vključuje prečni vidik vseh različnih ukrepov za obravnavo raznolikosti in promocijo skupnih vrednot, enakosti, vključno z enakostjo spolov, ter nediskriminacije in socialne vključenosti, tudi vključenosti ljudi s posebnimi potrebami/manj priložnostmi.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta (največ 25 točk)

• Skladnost: splošna zasnova projekta zagotavlja skladnost med cilji in aktivnostmi projekta. V predlogu je predstavljen skladen in celovit nabor ustreznih aktivnosti in storitev za izpolnjevanje opredeljenih potreb in doseganje pričakovanih rezultatov;
• aktivnosti: delo, ki ga je treba opraviti v okviru vsake aktivnosti, izbrane iz treh sklopov, je jasno opisano v smislu pričakovanih izidov/rezultatov ter njihovega konkretnega prispevka k ustreznim delovnim sklopom in splošnim ciljem projekta;
• metodologija: kakovost in izvedljivost predlagane metodologije in njena primernost za doseganje pričakovanih rezultatov;
• upravljanje: koordinator prikaže visokokakovostno upravljanje, sposobnost za koordiniranje transnacionalnih mrež in vodenje v zahtevnem okolju ter vzpostavlja trdne ureditve upravljanja. Časovni razpored, organizacija, naloge in odgovornosti so dobro opredeljeni in realistični.  Opredeljena sta jasen sklop ključnih kazalnikov smotrnosti ter časovni razpored za njihovo ocenjevanje in doseganje;
• proračun: proračun zagotavlja ustrezna sredstva, potrebna za uspeh, in ni precenjen niti podcenjen; predlog je stroškovno učinkovit in dodeljuje ustrezna sredstva posameznim aktivnostim;
• delovni načrt: kakovost in učinkovitost delovnega načrta, vključno s stopnjo skladnosti sredstev, dodeljenih delovnim sklopom, z njihovimi cilji in rezultati; obstajajo ustrezne faze za pripravo, izvedbo, spremljanje, uporabo, ocenjevanje in razširjanje;
• nadzor kakovosti: nadzorni ukrepi (stalno ocenjevanje kakovosti, medsebojni pregledi, aktivnosti primerjalne analize itd.) in kazalniki kakovosti zagotavljajo, da bo izvajanje projekta visokokakovostno. Izzivi/tveganja v zvezi s projektom so jasno opredeljeni, blažilni ukrepi pa ustrezno obravnavani. Postopki strokovnega pregleda so načrtovani kot sestavni del projekta. Ti postopki vključujejo neodvisno zunanje ocenjevanje, ki se izvede sredi projekta in ob njegovem zaključku;
• če projekt vključuje aktivnosti mobilnosti (za učeče se in/ali osebje):
  • kakovost praktičnih ureditev, načinov upravljanja in podpore;
  • v kolikšni meri te aktivnosti ustrezajo ciljem projekta in vključujejo ustrezno število udeležencev;
  • kakovost ureditev za priznavanje in vrednotenje učnih izidov udeležencev v skladu z evropskimi orodji in načeli za preglednost in priznavanje.

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju (največ 20 točk)

• Sestava: projekt vključuje ustrezen nabor sodelujočih organizacij, ki se dopolnjujejo in imajo zahtevan profil, kompetence, izkušnje in strokovno znanje za uspešno izvedbo vseh vidikov projekt, vloga vsakega partnerja je jasno opredeljena, njegova dodana vrednost pa pojasnjena,
• navzgor usmerjena konvergenca: v kolikšni meri partnerstvo združuje organizacije, dejavne na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ali v svetu dela, ki so na različnih stopnjah razvoja pristopov poklicne odličnosti, ter v kolikšni meri omogoča nemoteno in učinkovito izmenjavo strokovnega znanja med navedenimi partnerji,
• geografska razsežnost: v kolikšni meri partnerstvo vključuje ustrezne partnerje z različnih geografskih regij, v kolikšni meri je prijavitelj utemeljil geografsko sestavo partnerstva in dokazal njegovo ustreznost za doseganje ciljev centrov poklicne odličnosti ter v kolikšni meri partnerstvo vključuje širok in ustrezen nabor zadevnih akterjev na lokalni in regionalni ravni, vključno z javnimi organi, če je to mogoče,
• sodelovanje tretjih držav, ki niso pridružene programu: kadar je to ustrezno, vključenost sodelujočih organizacij iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, projektu prinaša bistveno dodano vrednost,
• sodelovanje: odločanje in obveščanje med sodelujočimi organizacijami, udeleženci in vsemi drugimi zadevnimi deležniki sta jasno in razumno podrobno opisana (kot so: število in časovni razpored sestankov, sestava skupin, opis pričakovanih ciljev in dosežkov itd.) ter prikazana v Ganttovem diagramu/časovnici projekta.

Učinek (največ 20 točk)

• Uporaba: iz predloga je razvidno, kako bodo partnerji in drugi deležniki uporabili rezultate projekta. Zagotavlja načine za merjenje uporabe v življenjskem ciklu projekta in po njem;
• razširjanje: predlog vsebuje jasen načrt za razširjanje rezultatov, ustrezne cilje, aktivnosti, ustrezno časovno razporeditev, orodja in kanale, ki bodo zagotovili učinkovito razširjanje rezultatov in koristi deležnikom, oblikovalcem politike, poklicnim svetovalcem, podjetjem, mladim učečim se itd. v življenjskem ciklu projekta in po njem; v projektu je navedeno tudi, kateri partnerji bodo odgovorni za razširjanje;
• učinek: iz predloga je razviden morebitni učinek projekta:
  • na udeležence in sodelujoče organizacije med življenjskim ciklom projekta in po njem;
  • poleg organizacij in posameznikov, ki neposredno sodelujejo v projektu, ter njegovega potenciala za vključevanje v razvoj spretnosti in znanj na področju PIU na regionalni, nacionalni in/ali evropski ravni.
• Predlog vključuje ukrepe ter jasno opredeljene cilje in kazalnike za spremljanje napredka in oceno pričakovanega učinka (kratko- in dolgoročnega);
• trajnostnost: v predlogu je pojasnjeno, kako se bo center poklicne odločnosti nadalje razvijal; predlog vključuje dolgoročni akcijski načrt za postopno uvajanje rezultatov projekta ter trajna partnerstva med ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter ključnimi deležniki iz industrije na ustrezni ravni;  opredeljeni načrt vključuje opredelitev ustreznih upravljavskih struktur ter načrte za nadgradljivost in finančno vzdržnost, vključno z opredelitvijo finančnih sredstev (evropskih, nacionalnih in zasebnih), da se zagotovi dolgoročna trajnostnost doseženih rezultatov in koristi.

Da bi se vloge upoštevale pri dodeljevanju sredstev, morajo doseči najmanj 75 točk (od skupno 100 točk), doseči pa morajo tudi zahtevano najmanjše število točk za vsako od štirih meril za dodelitev: najmanj 18 točk za kategorijo „Ustreznost projekta“, najmanj 13 točk za kategorijo „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“ ter najmanj 11 točk za kategoriji „Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju“ in „Učinek“. 

Izenačeni predlogi bodo prednostno razvrščeni glede na število točk, dodeljenih pri merilu za dodelitev „Ustreznost“. Kadar je to število točk pri predlogih enako, bodo prednostno razvrščeni na podlagi števila točk za merilo „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“. Kadar je to število točk pri predlogih enako, bodo prednostno razvrščeni na podlagi števila točk za merilo „Učinek“.

Če s tem ni mogoče določiti prednosti, se lahko nadaljnja prednostna razvrstitev opravi glede na celotni portfelj projektov ter ustvarjanje pozitivnih sinergij med projekti ali druge dejavnike, povezane s cilji razpisa. Ti dejavniki bodo dokumentirani v poročilu izbirne komisije. 

V skladu z obstoječim nacionalnim in evropskim pravnim okvirom bi bilo treba rezultate objaviti kot prosto dostopne učne vire (PDUV) ter na ustreznih platformah stroke, sektorja ali pristojnih organov. V predlogu je opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih podatkov, gradiv, dokumentov ter aktivnosti v avdiovizualnih in družbenih medijih ter kako se bo o njih obveščalo, poleg tega pa predlog ne vsebuje nesorazmernih omejitev.

Pečat odličnosti

Predlogom projektov, ki so ocenjeni nad pragom kakovosti, s skupnim rezultatom, ki je enak ali višji od 75 %, vendar jih zaradi pomanjkanja razpoložljivih proračunskih sredstev v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov ni mogoče financirati v okviru programa Erasmus+, se lahko podeli potrdilo o pečatu odličnosti, s katerim se potrdi kakovost predloga in olajša njegovo alternativno financiranje na nacionalni ali regionalni ravni. 

Pečat odličnosti je potrdilo o znaku kakovosti, ki se podeli kakovostnim predlogom projektov, ki jih zaradi nezadostnih sredstev⁷³ ni mogoče financirati v okviru programa Erasmus+. Znak priznava kakovost predlogain olajšuje iskanje alternativnega financiranja. Organi financiranja na nacionalni ali regionalni ravni se lahko odločijo za neposredno financiranje predloga projekta imetnika pečata na podlagi visokokakovostnega postopka ocenjevanja, ki ga izvedejo neodvisni strokovnjaki Komisije, ne da bi izvedli nov celovit postopek ocenjevanja. Podelitev pečata odličnosti lahko olajša tudi alternativno financiranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) ali Evropskega socialnega sklada plus (ESS+)⁷⁴ . 

Prijavitelje bi bilo treba opozoriti, da podelitev potrdila o pečatu odličnosti ne zagotavlja samodejnega alternativnega financiranja, saj je odločitev o morebitnem financiranju predlogov za projekte imetnika pečata odličnosti v celoti prepuščena organom upravljanja skladov kohezijske politike v okviru ESRR ali ESS+ ali drugim organom financiranja na nacionalni in regionalni ravni.  

Če prijavitelj v prijavnem obrazcu predloži predhodno dovoljenje, se lahko podatki imetnikov pečata za projekt posredujejo organom upravljanja skladov kohezijske politike in drugim potencialno zainteresiranim organom financiranja na nacionalni ali regionalni ravni prek nacionalnih agencij, pri čemer se v celoti upoštevajo pravila, ki urejajo zaupnost predloga in varstvo osebnih podatkov. 

Za ta ukrep se uporablja model financiranja s pavšalnimi zneski. Znesek prispevka v obliki enkratnega pavšalnega zneska bo določen za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi ocenjenega proračuna za ukrep, ki ga predlaga prijavitelj. Znesek bo določil organ, ki dodeli sredstva, na podlagi predvidenega proračuna projekta, rezultata ocene in stopnje financiranja v višini 80 %.

Finančna podpora tretjim osebam v obliki nepovratnih sredstev ali nagrad ni dovoljena.

Stroški finančnih revizij niso dovoljeni.

Stroški prostovoljcev so dovoljeni. Ti so v obliki stroškov na enoto, kot so opredeljeni v sklepu Komisije o stroških na enoto za prostovoljce⁷⁵ . 

Dovoljeni so stroški MSP na enoto za lastnike MSP. Ti bi morali biti v obliki stroškov na enoto, kot so opredeljeni v sklepu Komisije o stroških na enoto za lastnike MSP⁷⁶ .

Ustrezni delovni sklop bi moral vključevati stroške za vsaj eno letno srečanje za izmenjavo dobrih praks in vzajemno učenje med centri poklicne odličnosti, ki ga priporoči Evropska komisija/Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo (za enega predstavnika vsakega polnopravnega partnerja projekta).

Prijavitelji morajo izpolniti podrobno proračunsko preglednico v skladu s prijavnim obrazcem, pri tem pa upoštevati naslednje točke: 

1. upravičenci bi morali proračun po potrebi podrobno opredeliti in organizirati v skladne delovne sklope (npr. razdeljene na „vodenje projekta“, „usposabljanje“, „organizacija dogodkov“, „priprava in izvajanje mobilnosti“, „obveščanje in razširjanje“, „zagotavljanje kakovosti“ itd.);
2. v predlogu morajo biti opisane aktivnosti, zajete v posameznem delovnem sklopu;
3. prijavitelji morajo v svojem predlogu navesti razčlenitev pavšalnega zneska, ki prikazuje deleže za posamezne delovne sklope (in v vsakem delovnem sklopu delež, dodeljen vsakemu upravičencu in povezanemu subjektu);
4. navedeni stroški lahko zajemajo stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja, stroške opreme in oddaje naročil podizvajalcem ter druge stroške (kot so razširjanje informacij, objave ali prevodi).

Predlogi bodo ocenjeni v skladu s standardnimi postopki ocenjevanja ob pomoči notranjih in/ali zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki bodo ocenili kakovost predlogov glede na zahteve, opredeljene v razpisu, ter pričakovani učinek, kakovost in učinkovitost ukrepa.

Po oceni predloga bo odredbodajalec določil pavšalni znesek ob upoštevanju ugotovitev opravljene ocene. 

Elementi nepovratnih sredstev (najvišji znesek nepovratnih sredstev, stopnja financiranja, skupni upravičeni stroški itd.) bodo določeni v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Glej del C tega vodnika za prijavitelje, poglavje „Neposredni stroški“. 

Dosežki projekta bodo ocenjeni na podlagi dokončanih rezultatov. Shema financiranja bo omogočila osredotočenost na izložke in ne na vložke, zato bi bil poudarek na kakovosti in stopnji doseganja merljivih ciljev.

Več podrobnosti je navedenih v vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je na voljo na portalu EU za financiranje in javna naročila.

Footnote

1. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32020H1202%2801%29 ↩ back
2. https://www.cedefop.europa.eu/files/osnabrueck_declaration_eu2020.pdf ↩ back
3. Glej brošuro o  znanju in spretnostih na področju  poklicnega izobraževanja in usposabljanja za sedanjost in prihodnost . ↩ back
4. https://commission.europa.eu / publications/communication-skills-and-talent-mobility_sl ↩ back
5. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=C E LEX:32018H0502(01) ↩ back
6. Ekosistemi znanj in spretnosti  so opredeljeni kot regionalne ali sektorske družbene formacije, v katerih se človeška sposobnost razvija in uporablja za proizvodne namene (Finegold 1999).   Njihovi osnovni elementi so poslovna okolja in povezani poslovni modeli, institucionalni/politični okviri, načini vključevanja delovne sile, struktura delovnih mest, raven znanj in spretnosti ter sistemi za njihovo oblikovanje  ( Buchanan idr. 2001 ). Glej vodnik po pristopu k ekosistemu znanj in spretnosti za razvoj delovne sile . ↩ back
7. Regionalna razvojna politika  –  regionalni razvoj   je širok pojem, vendar se lahko obravnava kot splošno prizadevanje za zmanjšanje regionalnih razlik s podpiranjem gospodarskih dejavnosti (zaposlovanje in ustvarjanje blaginje) v regijah. ↩ back
8. Inovacija  je uvedba novega ali znatno izboljšanega proizvoda (blaga ali storitve) ali postopka, nove tržne metode ali nove organizacijske metode v poslovni praksi, organizaciji delovnih mest ali zunanjih odnosih. ↩ back
9. Pametna specializacija je krajevni pristop, za katerega je značilna opredelitev strateških področij za posredovanje na podlagi analize prednosti in potenciala gospodarstva ter procesa podjetniškega odkrivanja s širokim sodelovanjem deležnikov. Usmerjena je navzven in zajema širok pogled na inovacije. ↩ back
10. Industrijski grozdi  so skupine specializiranih podjetij, pogosto MSP, in drugih z njimi povezanih podpornih akterjev na lokaciji, ki tesno sodelujejo. V Evropi je približno 3 000 specializiranih grozdov. Prenovljena industrijska strategija EU priznava grozde kot močno orodje za podporo industrijskim inovacijam. Glej  evropsko platformo za sodelovanje grozdov  (ECCP). ↩ back
11. Glej  Izobraževanje v trikotniku znanja . ↩ back
12. Kot je določeno v  priporočilu Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. ↩ back
13. Glej delo Evropske fundacije za usposabljanje (ETF) v zvezi z javno-zasebnimi partnerstvi za vključujoč razvoj znanj in spretnosti . ↩ back
14. Glej na primer  evropsko partnerstvo za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (EIP-AGRI)  za spodbujanje konkurenčnega in trajnostnega kmetijstva in gozdarstva. ↩ back
15. Glej  14 industrijskih ekosistemov, kot so opisani v  sporočilu Komisije z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020 , in  Letno poročilo o enotnem trgu 2021  (SWD(2021) 351). ↩ back
16. Glej Berlinsko izjavo o izobraževanju za cilje trajnostnega razvoja . ↩ back
17. https://new-european-bauhaus.europa.eu/index_en?prefLang=sl ↩ back
18. Kot so EOK, EQAVET, Priporočilo Sveta o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva, Priporočilo Sveta o ključnih kompetencah itd. ↩ back
19. https://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=25692&langId=en ;  https://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=25693&langId=en ;  https://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=26252&langId=en ;  https://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=26951&langId=en ↩ back
20. Lahko se dopolnijo tudi z drugimi aktivnostmi, dogovorjenimi med partnerji. ↩ back
21. Glej delo centra Cedefop na področju  znanj in spretnosti za trg dela  ter      usklajevanja znanj in spretnosti . ↩ back
22. https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1415&langId=sl ↩ back
23. Kot je določeno v  Priporočilu Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje . ↩ back
24. Glej publikaciji centra Cedefop z naslovom „ Digital, greener and more resilient “ (Digitalnejši, okolju prijaznejši in odpornejši) in „ The green employment and skills transformation “ (Zeleno zaposlovanje ter preobrazba znanj in spretnosti) in  taksonomijo znanj in spretnosti  ESCO      za zeleni prehod . ↩ back
25. Priročnik MOD o  vključujočem tehniškem in poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter razvoju znanj in spretnosti za vse . ↩ back
26. Tudi na podlagi obstoječih orodij za  obveščevalne podatke o znanjih in spretnostih , kot so podatki, ki jih zagotavlja  orodje OVATE  centra Cedefop, ter drugih pobud na področju znanj in spretnosti, namenjenih zagotavljanju usposabljanja, pomembnega za trg dela (na primer   pakt za znanja in spretnosti  in sektorski načrti). ↩ back
27. Glej  Process model for the cooperation between VET and HE institutions  (Model procesa za sodelovanje med institucijami PIU in terciarnimi izobraževalnimi institucijami) ter prihodnjo študijo OECD z naslovom „Pathways to Professions: Understanding higher vocational and professional tertiary education systems“ (Poti do poklicev: razumevanje sistemov visokošolskega in poklicnega izobraževanja ter strokovnega terciarnega izobraževanja). ↩ back
28. Glej Michele Schweisfurtha v članku z naslovom  „Learner-Centred Education in International Perspective“  (Na učečega se osredotočeno izobraževanje v mednarodni razsežnosti). ↩ back
29. Glej primer  Finske . ↩ back
30. Vključno z „internacionalizacijo doma“, opredeljeno kot „namensko vključevanje mednarodnih in medkulturnih razsežnosti v formalni in neformalni učni načrt za vse dijake/študente v domačem učnem okolju“.   Glej Beelen in Jones , 2015 . ↩ back
31. Glej publikacijo ETF z naslovom „A handbook for policy makers and social partners“ (Priročnik za oblikovalce politik in socialne partnerje) o   učenju na delovnem mestu . ↩ back
32. Evropski ključni poklicni profili opisujejo sklope ključnih učnih izidov, ki ustrezajo poklicnim profilom, ki so skupni in pomembni za nacionalne programe poklicnega izobraževanja in usposabljanja v državah EU na posebnih poklicnih/zaposlitvenih področjih. ↩ back
33. Glej študijo Cedefop o  primerjavi kvalifikacij poklicnega izobraževanja in usposabljanja . ↩ back
34. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32022H0627%2802%29&qid=1656349729862 ↩ back
35. Centri Makerspaces so sodelovalni delovni prostori za ustvarjanje, učenje, raziskovanje in izmenjavo (glej       poročilo Skupnega raziskovalnega središča ). ↩ back
36. Glej objavo z naslovom „ The state of positive education “ (Stanje pozitivnega izobraževanja) in  mednarodno mrežo za pozitivno izobraževanje IPEN . ↩ back
37. Glej članek Margherite Bacigalupo z naslovom „ Competence frameworks as orienteering tools “ (Okviri kompetenc kot orientacijska orodja). ↩ back
38. Evropski  okvir digitalnih kompetenc . ↩ back
39. Okvir podjetniških kompetenc  EntreComp. ↩ back
40. Evropski okvir za osebnostno, družbeno in učno učenje o ključnih kompetencah . ↩ back
41. Glej  evropski okvir kompetenc za trajnostni razvoj , „GreenComp“ in dokument UNESCO-UNEVOC z naslovom „ Greening Technical and Vocational Education and Training: A Practical Guide for Institutions “ (Okolju prijaznejša tehnično ter poklicno izobraževanje in usposabljanje: praktični vodnik za institucije).  A Practical Guide for Institutions “ (Okolju prijaznejša tehnično ter poklicno izobraževanje in usposabljanje: praktični vodnik za institucije). ↩ back
42. Vse informacije o orodju SELFIE za učenje skozi delo so na voljo  na spletu . ↩ back
43. Glej  Preizkusite svoja digitalna znanja in spretnosti  | Europass. ↩ back
44. Evropsko potrdilo o digitalnih spretnostih je ukrep, predviden v  akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje . ↩ back
45. Glej primer  nizozemske pobude za odličnost MBO . ↩ back
46. Skupno raziskovalno središče je preučilo,      kako se spodbuja ustvarjalnost pri vseživljenjskem učenju , tudi pri PIU. ↩ back
47. Za primere glej tabelo 3 študije Skupnega raziskovalnega središča z naslovom „Creativity – a transversal skill for lifelong learning“ (Ustvarjalnost – prečna znanja in spretnosti za vseživljenjsko učenje). ↩ back
48. Glej delo centra Cedefop v zvezi s poklicnim razvojem učiteljev in mentorjev . ↩ back
49. Glej      Sklepe Sveta  o izboljšanju mobilnosti učiteljev in mentorjev, zlasti evropske mobilnosti, med začetnim in nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem. ↩ back
50. Glej tudi pobudo EU o      učiteljskih akademijah . ↩ back
51. Glej  spremljanje učenja in poklicne poti diplomantov poklicnega izobraževanja in usposabljanja  za izboljšanje kakovosti zagotavljanja PIU,   kartiranje ukrepov za spremljanje diplomantov poklicnega izobraževanja in usposabljanja  in      kartiranje politik in praks spremljanja diplomantov  ter Priporočilo Sveta  o spremljanju diplomantov. ↩ back
52. Glej      mrežo Euroguidance ,      Resolucijo Sveta  o izboljšanju vloge vseživljenjske orientacije v strategijah vseživljenjskega učenja, publikacijo z naslovom „ Investing in career guidance “ (Vlaganje v poklicno usmerjanje) ter delo centra Cedefop o  vseživljenjskem usmerjanju . ↩ back
53. Glej delo centra Cedefop z naslovom „ Validation of non-formal and informal learning “ (Potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja) ter      Priporočilo Sveta  o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja. ↩ back
54. Evropska koalicija za vajeništva – Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje – Evropska komisija (europa.eu) . ↩ back
55. Glej  pakt za znanja in spretnosti . ↩ back
56. Lahko vključuje ustanovitev in delovanje združenj za usposabljanje (glej  avstrijski model ) in centrov za medpodjetniško usposabljanje v okviru premestitev znotraj podjetja (glej  nemški model ). Glej tudi  nizozemski primer partnerstev med podjetji in izobraževanjem v sektorju IKT . ↩ back
57. Glej primer kanadskih akademij in inštitutov, ki      uporabne raziskave      uporabljajo za krepitev svoje zmogljivosti za inovacije in izkoriščanje svojih močnih povezav med industrijo in skupnostjo, ter publikacijo avstralskega centra za raziskave na področju poklicnega izobraževanja NCVER o  razvoju uporabnih raziskav na področju PIU :  koraki v smeri krepitve vloge PIU v sistemu inovacij ter      MSP in tehniško-strokovne izobraževalne institucije, ki sodelujejo z uporabnimi raziskavami za rast . ↩ back
58. Glej primer organizacije Fraunhofer o       prenosu znanja iz raziskav inštitutov na zasebna podjetja . ↩ back
59. Glej  politiko valorizacije EU : zagotavljanje, da rezultati raziskav koristijo družbi, in  priporočilo Komisije o kodeksu ravnanja na področju soustvarjanja med industrijo in akademskimi krogi za valorizacijo znanja . ↩ back
60. Glej GO-international – A practical guide on strategic internationalisation in VET  (Go-international – Praktični vodnik o strateški internacionalizaciji v PIU). ↩ back
61. Glej  standarde kakovosti Erasmus  – projekti mobilnosti – PIU, odrasli, šole in modeli za  sporazume o mobilnosti in učenju . ↩ back
62. Glej  praktični vodnik UNESCO-UNEVOC o podjetniškem učenju za institucije TVET . ↩ back
63. Glej  EntreComp : The entrepreneurship Competence Framework (Okvir podjetniških kompetenc). Glej  JA Europe  o pripravi ljudi na zaposlovanje in podjetništvo . ↩ back
64. Glej končno poročilo o  podjetništvu v poklicnem izobraževanju in usposabljanju,  primer avstrijskega nacionalnega akcijskega načrta  za podjetniško izobraževanje in  A guide for fostering entrepreneurship education (Vodnik za spodbujanje podjetniškega izobraževanja). ↩ back
65. Glej primer nemškega članka z naslovom „ Sommer der Berufsausbildung “ (Poletje poklicnega izobraževanja). ↩ back
66. Glej primer poletnega tabora , tehnološkega tabora in  poletnega tabora za invalidne otroke . ↩ back
67. Ob upoštevanju pedagoške, finančne in operativne avtonomije pri upravljanju, ki je usklajena z učinkovitimi mehanizmi odgovornosti.   Glej tudi delo Georga Spöttla z naslovom „ Autonomy of (Vocational) Schools as an Answer to Structural Changes “ (Avtonomija (poklicnih) šol kot odgovor na strukturne spremembe). ↩ back
68. Glej  primera Kanade in Singapurja. ↩ back
69. Glej  Izkustvena skupnost centrov poklicne odličnosti (copcoves.eu) . ↩ back
70. Glej OECD Education GPS  in  Mehanizme financiranja za financiranje poklicnega usposabljanja :  analitični okvir . ↩ back
71. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32020H1202(01)&from=EN . ↩ back
72. https://www.cedefop.europa.eu/files/osnabrueck_declaration_eu2020.pdf . ↩ back
73. Člen 32(3) uredbe o programu Erasmus+ (Uredba (EU) 2021/817). ↩ back
74. Člen 73(4) uredbe o skupnih določbah (EU) 2021/1060,  EUR-Lex – 32021R1060 – SL – EUR-Lex (europa.eu) . ↩ back
75. https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/docs/2021-2027/common/guidance/unit-cost-decision-volunteers_en.pdf ↩ back
76. unit-cost-decision-sme-owners-natural-persons_en.pdf (europa.eu) ↩ back