Kaj so partnerstva za sodelovanje?

Ta ukrep omogoča sodelujočim organizacijam, da pridobijo izkušnje z mednarodnim sodelovanjem, okrepijo svoje zmogljivosti ter hkrati dosežejo visokokakovostne in inovativne rezultate. Glede na cilje projekta, vključene sodelujoče organizacije, pričakovani učinek ali druge elemente so lahko partnerstva za sodelovanje različnih velikosti in področja ter temu primerno prilagajajo svoje aktivnosti. Ocena kakovosti teh projektov bo sorazmerna s cilji sodelovanja in naravo vključenih organizacij. 

Na podlagi te logike sta organizacijam ponujeni dve vrsti partnerstev za skupno delo, učenje in rast:

• sodelovalna partnerstva in
• manjša partnerstva.

Ti dve vrsti partnerstev sta podrobno predstavljeni na naslednjih straneh. Informacije, ki jih vsebujeta poglavji, vam bodo pomagale pri izbiri vrste partnerstva, ki najbolje ustreza profilu in strukturi vaše organizacije in vašim projektnim idejam.

Katere aktivnosti običajno izvajajo partnerstva za sodelovanje?

V življenjskem ciklu projekta lahko organizacije običajno izvedejo široko paleto aktivnosti. Od tradicionalnih aktivnosti do ustvarjalnejših in inovativnejših – organizacije imajo možnost, da izberejo najboljšo kombinacijo, ki prispeva k doseganju ciljev projekta glede na njegovo področje uporabe in sorazmerno z zmogljivostmi partnerstva. Na primer:

• vodenje projektov: aktivnosti, potrebne za zagotavljanje ustreznega načrtovanja, izvajanja in nadaljnjega spremljanja projektov, vključno z nemotenim in učinkovitim sodelovanjem med projektnimi partnerji. V tej fazi aktivnosti običajno vključujejo organizacijske in administrativne naloge, virtualne sestanke partnerjev, pripravo komunikacijskega gradiva, pripravo in nadaljnje spremljanje udeležencev aktivnosti itd.;  
• aktivnosti izvajanja: lahko vključujejo dogodke mreženja, sestanke in delovna srečanja za izmenjavo praks in doseganje rezultatov. V te aktivnosti so lahko vključeni tudi osebje in učeči se (če njihova udeležba prispeva k doseganju ciljev projekta);
• aktivnosti izmenjave in promocije: organizacija konferenc, sej in dogodkov, namenjenih izmenjavi, pojasnitvi in promociji rezultatov projekta v obliki oprijemljivih rezultatov, sklepov, dobrih praks ali v kakršni koli drugi obliki. 

Prispevek tega ukrepa k doseganju prednostnih nalog politike

Evropska komisija vsako leto določi skupne prednostne naloge in cilje, ki naj bi se dosegli na ravni programa Erasmus+ na različnih področjih izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Poleg razvoja zmogljivosti organizacij, vključenih v projekt, je zato namen partnerstev za sodelovanje z rezultati prispevati k uresničitvi prednostnih nalog.

Delo projektov mora biti zato umeščeno glede na eno ali več teh prednostnih nalog, prednostne naloge projektov pa morajo biti izbrane ob prijavi. Pri oblikovanju predlogov projektov je priporočljivo upoštevati tudi rezultate prejšnjih financiranih projektov, ki temeljijo na podobnih prednostnih nalogah, da se zagotovi usklajenost in prepreči podvajanje, ter postopno graditi na obstoječih rezultatih in prispevati k skupnemu razvoju različnih področij. Uporabne informacije o financiranih projektih so na voljo na platformi Erasmus+ za rezultate projektov: https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/projects_sl.

Poleg tega imajo nacionalne agencije programa Erasmus+ za boljše povezovanje evropskih prednostnih nalog s specifičnimi potrebami na nacionalni ravni možnost, da eno ali več teh evropskih prednostnih nalog opredelijo kot posebno ustrezne v nacionalnem kontekstu in tako organizacije spodbudijo, da se v zadevnem letu s svojimi prispevki osredotočijo na ta izbrana področja.

Leta 2024 morajo partnerstva za sodelovanje obravnavati eno ali več naslednjih prednostnih področij:

Prednostne naloge za vse sektorje Programa Erasmus+

Vključevanje in raznolikost na vseh področjih izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa: program bo podpiral projekte, ki spodbujajo socialno vključevanje in so namenjeni izboljšanju navezovanja stikov z ljudmi z manj priložnostmi, vključno z invalidi in ljudmi z migrantskim ozadjem, ter ljudmi, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, kot so najbolj oddaljene regije, in ljudmi, ki se srečujejo z neenakostjo med spoloma, socialno-ekonomskimi težavami ali drugim morebitnim virom diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Ti projekti bodo pomagali odpraviti ovire, s katerimi se te skupine srečujejo pri dostopu do priložnosti, ki jih ponuja program, prispevali pa bodo tudi k ustvarjanju vključujočih okolij, ki spodbujajo pravičnost in enakost ter se odzivajo na potrebe širše skupnosti. V okviru te prednostne naloge bo program podpiral projekte, ki spodbujajo izobraževalne aktivnosti in olajšujejo vključevanje ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, v nova učna okolja.

Okolje in boj proti podnebnim spremembam: namen programa je v vseh sektorjih podpirati ozaveščanje o zelenem prehodu, okoljskih izzivih in izzivih, povezanih s podnebnimi spremembami. Prednost bodo imeli projekti, usmerjeni v razvijanje kompetenc v različnih sektorjih, pomembnih za trajnostnost, razvijanje zelenih strategij in metodologij sektorskih spretnosti, pa tudi v prihodnost usmerjenih učnih načrtov, ki bolje izpolnjujejo potrebe posameznikov. Program bo podpiral tudi preizkušanje inovativnih praks, da bi učeče se, osebje in mladinske delavce pripravil na prevzem vloge resničnih katalizatorjev sprememb (na primer varčevanje z viri, zmanjševanje porabe energije in odpadkov, nadomeščanje emisij ogljičnega odtisa, izbira trajnostne hrane in možnosti mobilnosti). Prednost bodo imeli tudi projekti, ki s pomočjo izobraževanja, usposabljanja, mladinskih in športnih aktivnosti omogočajo spremembe vedenja pri prednostnih izbirah posameznikov, navadah potrošnikov in načinu življenja, v skladu s pobudo novi evropski Bauhaus¹ ; razvijajo kompetence izobraževalcev in vodij izobraževanja na področju trajnostnosti ter podpirajo načrtovane pristope sodelujočih organizacij v zvezi z okoljsko trajnostnostjo.

Obravnavanje digitalne preobrazbe z razvojem digitalne pripravljenosti, odpornosti in zmogljivosti: program bo podpiral načrte za digitalno preobrazbo ustanov za primarno in sekundarno izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU), terciarno izobraževanje in izobraževanje odraslih. Prednost bodo imeli projekti, katerih cilj je povečati zmogljivost in pripravljenost ustanov za upravljanje učinkovitega prehoda na digitalno izobraževanje. Program bo podpiral namensko uporabo digitalnih tehnologij v izobraževanju, usposabljanju, na področju mladine in v športu za poučevanje, učenje, ocenjevanje in sodelovanje. To vključuje razvoj digitalnih pedagoških pristopov in strokovnega znanja v zvezi z uporabo digitalnih orodij za učitelje, vključno z dostopnimi in podpornimi tehnologijami ter pripravo in inovativno uporabo digitalnih izobraževalnih vsebin. Poleg tega vključuje tudi razvoj digitalnih spretnosti in kompetenc vsega prebivalstva prek ustreznih programov in pobud. Posebna pozornost bo namenjena spodbujanju enakosti spolov ter odpravi razlik v zvezi z dostopom in uporabo s strani slabo zastopanih skupin. Poleg tega bo program podpiral uporabo evropskih okvirov za digitalne kompetence izobraževalcev, državljanov in organizacij.

Skupne vrednote, državljansko udejstvovanje in udeležba: Program podpira aktivno državljanstvo in etiko v vseživljenjskem učenju ter spodbuja razvoj socialnih in medkulturnih kompetenc, kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti. Prednost bodo imeli tudi projekti, ki ponujajo priložnosti za udeležbo ljudi v demokratičnem življenju ter socialno in državljansko udeleževanje v formalnih in tudi neformalnih učnih aktivnostih, kot so na primer aktivnosti ozaveščanja in spodbujanja udeležbe na volitvah v Evropski parlament leta 2024. Poudarek bo tudi na ozaveščanju o okviru Evropske unije in njegovem razumevanju, zlasti v zvezi s skupnimi vrednotami EU, načeli enotnosti in raznolikosti ter kulturno identiteto, kulturno ozaveščenostjo ter družbeno in zgodovinsko dediščino.

Poleg zgoraj navedenih splošnih prednostnih nalog bo v zadevnih sektorjih poudarek na naslednjih posebnih prednostnih nalogah.

Sektorske prednostne naloge

Na področju terciarnega izobraževanja:

Prednost bodo imeli ukrepi, ključni za doseganje ciljev evropskega izobraževalnega prostora. Namen je podpirati sektor terciarnega izobraževanja, da bo postal še bolj medsebojno povezan, inovativen, vključujoč in digitalen. V ta namen bo program spodbujal veliko tesnejše in interdisciplinarno sodelovanje med terciarnimi izobraževalnimi institucijami, pa tudi z inovacijskimi ekosistemi v njihovi okolici, ter krepitev povezav med izobraževanjem, raziskavami in inovacijami. Poudarek bo zlasti na krepitvi vključevanja, mobilnosti, digitalizacije, vseživljenjskega učenja, zagotavljanja kakovosti in samodejnega prepoznavanja. Temeljni cilj je pospešiti preobrazbo terciarnega izobraževanja po vsej Evropi, da bi se prihodnje generacije usposobile za soustvarjanje znanja za odporno, vključujočo in trajnostno družbo.

Spodbujanje medsebojno povezanih terciarnih izobraževalnih sistemov: program si bo prizadeval okrepiti strateško in strukturirano sodelovanje med terciarnimi izobraževalnimi institucijami, in sicer s: (a) podporo za razvoj in preizkušanje različnih vrst modelov sodelovanja, vključno z virtualnim in kombiniranim sodelovanjem ter uporabo različnih digitalnih orodij in spletnih platform; (b) izboljšanjem mobilnosti z izvajanjem avtomatičnega vzajemnega priznavanja kvalifikacij in učnih izidov ter z vključevanjem mobilnosti v učne načrte; (c) podporo terciarnim izobraževalnim institucijam pri izvajanju bolonjskih načel, vključno s spodbujanjem temeljnih akademskih vrednot in smernic za zagotavljanje kakovosti, ter orodji za povečanje mobilnosti za vse; (d) podporo terciarnim izobraževalnim institucijam v tesnem sodelovanju s predstavniki držav članic pri uvajanju inovativnega sodelovanja in ukrepov; (e) podporo izvajanju programa Erasmus brez papirja, uvedbi evropskega študentskega identifikatorja in evropske študentske izkaznice.

Spodbujanje inovativnih praks učenja in poučevanja: reševanje družbenih izzivov ter spodbujanje inovacij in podjetništva s podporo za: (a) razvoj učnih načrtov, usmerjenih v učne izide in osredotočenih na študente, ki bolje izpolnjujejo učne potrebe študentov ter zmanjšujejo neskladja v spretnostih ter spodbujajo podjetništvo, hkrati pa so pomembni tudi za trg dela in širšo družbo, na primer s privabljanjem osebja iz podjetij in sveta dela ali s sooblikovanjem učnih načrtov skupaj z industrijo, vključno z malimi in srednjimi podjetji; (b) razvoj, preizkušanje in uvedba fleksibilnih učnih poti in modularnih oblik študijskih programov (izredni študij, študij prek spleta ali kombinirano učenje) ter ustreznih oblik ocenjevanja, vključno z razvojem spletnega ocenjevanja; (c) spodbujanje razsežnosti vseživljenjskega učenja v okviru visokošolskega izobraževanja, vključno s preučitvijo možnosti za uvajanje, potrjevanje in priznavanje kratkih tečajev učenja, s katerimi se pridobijo mikrodokazila; (d) izvajanje transdisciplinarnih pristopov in inovativnih pedagoških pristopov, kot so obrnjeno učenje, sodelovalno spletno mednarodno učenje, učenje na podlagi raziskav in kombinirani intenzivni programi, ki podpirajo pridobivanje prenosljivih v prihodnost usmerjenih znanja in spretnosti ter podjetništva s pristopom, ki temelji na izzivih.

Razvoj pristopa STEAM v terciarnem izobraževanju in spodbujanje udeležbe žensk na področju STEM: ta prednostna naloga podpira razvoj in izvajanje učnih načrtov terciarnega izobraževanja na področju STEM (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika), ki ustrezajo svojemu namenu, pri čemer upošteva pristop STEAM (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo, umetnost in matematika), spodbuja udeležbo žensk na študijskih področjih STEM, zlasti na področju inženirstva, IKT in naprednih digitalnih spretnosti, podpira razvoj programov usmerjanja in mentorstva za dijake in študente, zlasti za dekleta in ženske, da bi izbrali študijska področja in poklice na področju STEM in IKT, spodbuja prakse izobraževanja in usposabljanja, ki upoštevajo vidik spola, v izobraževanju na področju STEM ter odpravlja spolne stereotipe na področju STEM.

Nagrajevanje odličnosti pri učenju, poučevanju ter razvoju znanj in spretnosti z (a) razvojem in izvajanjem strategij in kulture kakovosti za nagrajevanje in spodbujanje odličnosti pri poučevanju, vključno s spletnim poučevanjem, večjo kakovostjo študentskih izkušenj in poučevanja za učeče se z manj priložnostmi, učenja, osredotočenega na učeče se, ter poučevanja v terciarnem izobraževanju, pa tudi s podporo prožnim in privlačnim akademskim karieram z vrednotenjem poučevanja, raziskav, podjetništva, upravljanja in aktivnosti vodenja; (b) usposabljanjem akademikov na področju novih in inovativnih pedagoških pristopov, vključno s poučevanjem v spletnem ali kombiniranem okolju, transdisciplinarnimi pristopi, oblikovanjem novih učnih načrtov ter metodami izvajanja in ocenjevanja, ki po potrebi izobraževanje povezujejo z raziskavami in inovacijami; (c) razvojem novih praks pri načrtovanju poučevanja, ki temeljijo na izobraževalnih raziskavah in ustvarjalnosti.

Podpiranje digitalnih in zelenih zmogljivosti v sektorju terciarnega izobraževanja: s podporo za (a) za digitalno preobrazbo terciarnih izobraževalnih institucij (vključno z interoperabilnostjo) in digitalizacijo mobilnosti študentov, povezano s pobudo za evropsko študentsko izkaznico, (b) razvoj digitalnih spretnosti študentov in osebja ter (c) podatkovne zbirke za spremljanje diplomantov. Kar zadeva zeleni prehod, bo program podpiral (a) celostne institucionalne pristope, (b) transdisciplinarne pristope v povezavi z močnim disciplinarnim ozadjem in vseživljenjskim učenjem, tudi z mikrodokazili, (c) oblikovanje učnih načrtov v skladu z zahtevanimi zelenimi znanji in spretnostmi, (d) transnacionalna partnerstva med študenti, akademiki, univerzami, delodajalci, skupnostmi in drugimi deležniki o podnebnih izzivih, da bi ustvarili resnično vodilno vlogo v terciarnem izobraževanju na področju podnebja.

Vzpostavljanje vključujočih terciarnih izobraževalnih sistemov: program bo spodbujal vključujoče pristope k aktivnostim mobilnosti in sodelovanja, kot so (a) podpora izobraževanju begunskih študentov in osebja ter podpora institucijam in osebju držav gostiteljic pri izvajanju teh prizadevanj; (b) večji dostop, sodelovanje in stopnja dokončanja šolanja oseb z manj priložnostmi, vključno s premalo zastopanimi skupinami, tudi z razvojem prostovoljnih količinsko opredeljenih ciljev; (c) aktivna podpora udeležencem vhodne mobilnosti v celotnem postopku iskanja nastanitve, tudi s sodelovanjem z ustreznimi deležniki za zagotavljanje ustreznih in cenovno dostopnih stanovanj; (d) podpora duševnemu zdravju študentov in akademikov; (e) spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov v terciarnih izobraževalnih institucijah, na različnih študijskih področjih in na vodstvenih položajih; (f) spodbujanje državljanskega udejstvovanja s promoviranjem priložnostnega učenja in obšolskih aktivnosti ter priznavanjem prostovoljskega dela in dela v korist skupnosti pri študijskih rezultatih študentov.

Podpiranje inovacijskih in podjetniških znanj in spretnosti študentov: program bo zagotavljal podporo za inovacije in podjetništvo v terciarnem izobraževanju, med drugim na primer z (a) podporo za vzpostavitev in delovanje živih laboratorijev in inkubatorjev v terciarnih izobraževalnih institucijah v tesnem sodelovanju s podjetniškim sektorjem in drugimi ustreznimi akterji, da bi podprli inovativno učenje in poučevanje ter študentom podjetnikom pomagali pri razvoju njihovih zamisli v posel, (b) podporo za učenje in poučevanje s komercialnimi in nekomercialnimi organizacijami v zasebnem sektorju, ki spodbujajo izpostavljanje študentom inovacijam in podjetništvu.

Podpiranje terciarnih izobraževalnih institucij pri sodelovanju z njihovimi ukrajinskimi partnericami kot odziv na vojno v Ukrajini: namen tega ukrepa je podpora Ukrajini pri preoblikovanju in ponovni vzpostavitvi terciarnega izobraževalnega sistema prek sodelovanja s terciarnimi izobraževalnimi institucijami v Evropi, med drugim glede kakovosti in relevantnosti poučevanja in učenja, dostopnega širokemu krogu študentov, inovativnih pedagoških pristopov, interdisciplinarnih pristopov, osredotočenih na študente in temelječih na izzivih, digitalnih in zelenih spretnosti, praks vseživljenjskega učenja, sistema kvalifikacij, praks učinkovitega upravljanja, ohranjanja akademskih vrednot, sodelovanja z inovacijskimi ekosistemi ter razvoja in izvajanja skupnih izobraževalnih aktivnosti in programov.

Na področju šolskega izobraževanja:

Odpravljanje prikrajšanosti pri učenju, zgodnjega opuščanja šolanja in slabega obvladovanja osnovnih znanj: cilj te prednostne naloge je pomagati omogočiti uspeh vsem učencem, zlasti tistim z manj priložnostmi. Prednostna naloga vključuje spremljanje, zgodnje prepoznavanje učencev, izpostavljenih tveganjem, preventivne pristope in pristope za zgodnje posredovanje za učence s težavami, spodbujanje pristopov, bolj osredotočenih na učence, spodbujanje dobrega počutja in duševnega zdravja učencev in učiteljev ter zaščito pred ustrahovanjem v šoli. Na ravni šol ta prednostna naloga podpira celovite pristope k poučevanju in učenju ter sodelovanje med vsemi akterji v šolah, pa tudi z družinami in drugimi zunanjimi deležniki. Nazadnje, na strateški ravni je poudarek na izboljšanju prehodov med različnimi stopnjami izobraževanja, izboljšanju ocenjevanja in razvoju močnih sistemov zagotavljanja kakovosti;

Podpora učiteljem, ravnateljem in drugim učiteljskim poklicem: ta prednostna naloga podpira strokovne delavce, ki opravljajo učiteljske poklice (vključno z izobraževalci učiteljev), v vseh fazah njihove poklicne poti. Projekti v okviru te prednostne naloge so lahko usmerjeni v izboljšanje začetnega izobraževanja učiteljev, pa tudi njihovega stalnega poklicnega razvoja, zlasti z izboljšanjem okvira politike in konkretnih priložnosti za mobilnost učiteljev. Poleg tega je ta prednostna naloga osredotočena na povečanje privlačnosti in raznolikosti poklicnih poti učiteljev ter krepitev izbora, zaposlovanja in ocenjevanja za učiteljske poklice. Nazadnje lahko projekti tudi neposredno podpirajo razvoj močnejšega vodenja šol ter inovativnih metod poučevanja in ocenjevanja;

Razvoj ključnih kompetenc: projekti v okviru te prednostne naloge bodo osredotočeni na spodbujanje medpredmetnega sodelovanja, uporabo inovativnih učnih pristopov, razvoj ustvarjalnosti, podporo učiteljem pri poučevanju, ki temelji na kompetencah, ter razvoj ocenjevanja in vrednotenja ključnih kompetenc;

Spodbujanje celovitega pristopa k poučevanju in učenju jezikov: ta prednostna naloga vključuje projekte, ki podpirajo vključevanje jezikovne razsežnosti v učne načrte in si prizadevajo zagotoviti, da učenci do konca obveznega izobraževanja dosežejo ustrezne ravni znanja jezikov. Prizadevanja v okviru te prednostne naloge obsegajo tudi vključevanje uporabe novih tehnologij za učenje jezikov. Nazadnje prednostna naloga podpira projekte, ki lahko prispevajo k jezikovni ozaveščenosti šol in gradijo na vse večji jezikovni raznolikosti v šolah, na primer s spodbujanjem zgodnjega učenja jezikov in jezikovne ozaveščenosti ter razvojem možnosti dvojezičnega poučevanja (zlasti v obmejnih regijah in na območjih, kjer prebivalci uporabljajo več kot en jezik);

Spodbujanje zanimanja in odličnosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) ter pristopa STEAM in spodbujanje zanimanja deklet na področju STEM: ta prednostna naloga podpira projekte, ki spodbujajo pristop STEM k izobraževanju z interdisciplinarnim poučevanjem v kulturnem, okoljskem in gospodarskem okviru, okviru projektiranja in drugih okvirih, pri čemer spodbuja zlasti zanimanje deklet na področju STEM. Vključuje razvoj in spodbujanje učinkovitih in inovativnih pedagoških pristopov in metod ocenjevanja. V tem okviru je posebej koristno razvijanje partnerstev med šolami, podjetji, terciarnimi izobraževalnimi institucijami, raziskovalnimi ustanovami in širšo družbo. Na strateški ravni je prednostna naloga namenjena spodbujanju razvoja nacionalnih strategij na področju STEM;

Razvoj visokokakovostnih sistemov vzgoje in izobraževanja v zgodnjem otroštvu: ta prednostna naloga je osredotočena na spodbujanje izvajanja okvira kakovosti EU za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, ki je priložen Priporočilu Sveta o visokokakovostnih sistemih vzgoje in varstva predšolskih otrok²  iz leta 2019. Vključuje projekte, ki zagotavljajo podporo za začetni in nadaljnji poklicni razvoj osebja, ki sodeluje pri organizaciji, vodenju in zagotavljanju vzgoje in izobraževanja v zgodnjem otroštvu. Poleg tega prednostna naloga podpira tudi oblikovanje, preizkušanje in izvajanje strategij in praks za spodbujanje udeležbe vseh otrok, vključno z otroki z manj priložnostmi, v vzgoji in izobraževanju v zgodnjem otroštvu;

Priznavanje učnih izidov za udeležence čezmejne učne mobilnosti: namen te prednostne naloge je pomagati pri izvajanju priporočila Sveta o avtomatičnem vzajemnem priznavanju v praksi. Podpira vključevanje čezmejne izmenjave razredov v šolske programe, krepitev zmogljivosti šol za organizacijo obdobij učenja v tujini za svoje učence in vzpostavljanje dolgoročnih partnerstev med šolami v različnih državah. Na strateški ravni je ta prednostna naloga namenjena večji vključenosti šolskih organov na vseh ravneh v prizadevanja za zagotovitev priznavanja, poleg tega podpira razvoj in izmenjavo orodij in praks za pripravo, spremljanje in priznavanje obdobij v tujini;

Podpiranje inovatorjev v šolah: v skladu s sporočilom Komisije o evropski strategiji za univerze³  je cilj te prednostne naloge vključiti vodilne osebnosti iz zagonskih podjetij, ki bodo delovale kot ambasadorji in mentorji ter navdihovale mlade in jih spodbujale k razvoju novih idej in rešitev;

Podpiranje odziva evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja na vojno v Ukrajini: v okviru te prednostne naloge so podprti projekti, katerih cilj je izvajanje, izmenjava in spodbujanje vključujočih pedagoških pristopov in praks učenja na delovnem mestu ter ki so usmerjeni na učeče se in osebje, ki bežijo pred vojno v Ukrajini. Projekti v okviru te prednostne naloge bi morali temeljiti na visokokakovostnih standardih in obsežnih izkušnjah pri vključevanju novih učencev in osebja v učno okolje. Njihovi cilji so lahko zagotavljanje jezikovne pomoči, uporaba in razširjanje raziskav, izmenjave z ukrajinskimi institucijami, preučevanje dobrih praks, ki podpirajo psihosocialno blaginjo učencev in osebja, ki bežijo pred vojno, itd.

V (začetnem in nadaljnjem) poklicnem izobraževanju in usposabljanju:

Prilagajanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja potrebam trga dela: to vključuje podporo razvoju programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU), ki ponujajo uravnoteženo kombinacijo poklicnih spretnosti in ustvarjajo možnosti za učenje na delovnem mestu, ki so dobro usklajene z vsemi gospodarskimi cikli, spreminjajočimi se delovnimi mesti in delovnimi metodami ter ključnimi kompetencami. Ta prednostna naloga spodbuja tudi razvoj učnih načrtov PIU, ponudb programov in kvalifikacij, ki se redno posodabljajo na podlagi podatkov o spretnostih. Projekti bodo ponudnike PIU podpirali pri prilagajanju njihove ponudbe usposabljanja spreminjajočim se potrebam po spretnostih, prehodu na zeleno gospodarstvo in digitalno tehnologijo ter gospodarskim ciklom;

Povečanje prilagodljivosti možnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju: ta prednostna naloga podpira pobude, s katerimi se razvijajo prilagodljivi programi PIU, usmerjeni v dijake, in ki prispevajo k odpravi obstoječih vrzeli v dostopu delovno sposobnih odraslih do usposabljanja za uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela. Projekti v okviru te prednostne naloge prispevajo tudi k razvoju programov nadaljnjega poklicnega usposabljanja, zasnovanih tako, da jih je mogoče prilagoditi trgu dela, pa tudi programov, ki omogočajo prenos, priznavanje in zbiranje učnih izidov, s katerimi se pridobijo nacionalne kvalifikacije;

Prispevanje k inovacijam na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja: ta prednostna naloga podpira projekte, katerih glavni cilj je bistveno spremeniti način izvajanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja, tako da bolj ustreza sedanjim in prihodnjim potrebam gospodarstva in družbe. Te spremembe so lahko organizacijske (načrtovanje, financiranje, upravljanje človeških virov, spremljanje in komuniciranje). Lahko pa tudi obravnavajo procese poučevanja in učenja z razvojem in izvajanjem novih in ustreznejših pristopov k poučevanju in učenju. Te spremembe se lahko nanašajo na ekosistem ponudnikov PIU in način njihovega sodelovanja s partnerji, na primer prek razširjanja tehnologije in uporabnih raziskav, zagovorništva, mreženja in internacionalizacije. Usmerjene so lahko tudi v razvoj gradiv in storitev PIU (npr. razvoj spretnosti, uporabne raziskave in svetovanje) ter njihovo zagotavljanje zunanjim akterjem, kot so dijaki, podjetja in vlade;

Povečanje privlačnosti PIU: prednost bodo imeli projekti, ki prispevajo k večji privlačnosti PIU na različnih ravneh. Primeri so projekti, ki si prizadevajo za lažje prehajanje med različnimi stopnjami izobraževanja, spodbujajo odprta in sodelovalna učna okolja, podpirajo poklicni razvoj učiteljev in trenerjev v PIU ali lajšajo priznavanje učnih izidov ter uporabo orodja Europass in drugih digitalnih storitev. Ta prednostna naloga podpira tudi projekte, ki oblikujejo dolgoročna partnerstva za vzpostavitev ali krepitev mednarodnih, nacionalnih, regionalnih in sektorskih tekmovanj v znanju in spretnostih. Učinek teh aktivnosti je mogoče optimizirati s tesnim sodelovanjem s podjetji, ponudniki PIU, gospodarskimi zbornicami in drugimi ustreznimi deležniki v različnih fazah cikla projekta;

Izboljšanje zagotavljanja kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju: ta prednostna naloga je osredotočena na merjenje in izboljšanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja z razvojem nacionalnih sistemov zagotavljanja kakovosti za začetno in nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje v vseh učnih okoljih in vseh oblikah učenja, ki jih zagotavljajo javni in zasebni ponudniki. To vključuje zlasti vzpostavitev in preizkušanje ureditev za spremljanje diplomantov v skladu s priporočilom Sveta o spremljanju diplomantov in priporočilom o evropskem referenčnem okviru za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET)⁴  ter proučevanje temeljnih profilov EU na podlagi PIU in mikrodokazil;

Oblikovanje in izvajanje strategij internacionalizacije za ponudnike PIU: cilj te prednostne naloge je vzpostaviti podporne mehanizme in pogodbene okvire za spodbujanje kakovostne mobilnosti osebja in dijakov v PIU. Med posebno pomembnimi vidiki so avtomatično vzajemno priznavanje kvalifikacij in učnih izidov, pa tudi razvoj podpornih storitev za dijake v zvezi z mobilnostjo dijakov. Take storitve lahko vključujejo obveščanje, motiviranje in pripravo dijakov v PIU ter lajšanje njihovega socialnega vključevanja v državi gostiteljici, pa tudi krepitev njihove medkulturne zavesti in aktivnega državljanstva;

Podpiranje odziva evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja na vojno v Ukrajini: v okviru te prednostne naloge so podprti projekti, katerih cilj je izvajanje, izmenjava in spodbujanje vključujočih pedagoških pristopov in praks učenja na delovnem mestu, vključno z vajeništvi, ter ki so usmerjeni na učeče se in osebje v PIU, ki bežijo pred vojno v Ukrajini. Projekti v okviru te prednostne naloge bi morali temeljiti na visokokakovostnih standardih in obsežnih izkušnjah pri vključevanju novih učencev in osebja v učno okolje. Osredotočeni so lahko na zagotavljanje jezikovne pomoči, vključevanje učečih se v PIU, tudi s shemami učenja na delovnem mestu in vajeništva (če je mogoče, s pomočjo ukrajinskih učiteljev, ki bežijo pred vojno), postopke za priznavanje spretnosti in kvalifikacij v sodelovanju z ukrajinskimi institucijami, prakse, ki podpirajo psihosocialno blaginjo učencev in osebja, ki bežijo pred vojno, itd.

Na področju izobraževanja odraslih:

Povečanje udeležbe ter izboljšanje vključevalnosti in dostopnosti izobraževanja odraslih: prednost bodo imeli projekti, ki opolnomočajo odrasle in jim omogočajo udeležbo v usposabljanju, da bi zmanjšali vrzeli v spretnostih ter pomanjkanje delovne sile na trgu dela ter spodbujali in olajšali udeležbo odraslih v izobraževanju. Zlasti projekti, ki temeljijo na individualnih izobraževalnih računih in omogočitvenih okvirih (vključno s priložnostmi za potrjevanje in usmerjanje ter učinkovitimi strategijami motivacije);

Izboljšanje razpoložljivosti visokokakovostnih, prožnih in priznanih priložnosti za učenje za odrasle: ta prednostna naloga zagotavlja podporo za oblikovanje in razvoj prilagodljivih ponudb učnih možnosti, prilagojenih učnim potrebam odraslih, na primer z razvojem digitalnih in kombiniranih učnih možnosti. Prednost imajo tudi projekti, ki obravnavajo vrednotenje znanj in spretnosti, potrjenih z mikrodokazili ali pridobljenih s priložnostnim in neformalnim učenjem;

Spodbujanje lokalnih učnih centrov in inovativnih učnih prostorov: namen te prednostne naloge je podpirati lokalna učna okolja, spodbujati socialno vključevanje, državljansko udejstvovanje in demokracijo ter vsem v skupnosti ponujati priložnosti za vseživljenjsko učenje na vseh področjih in jih pritegniti k njim, tudi z izkoriščanjem digitalnih tehnologij ter vključevanjem ukrepov za ozaveščanje in vključevanje učečih se oseb. Projekti bi lahko na primer spodbujali lokalne centre za učenje, knjižnice, muzeje, zapore, civilno družbo in širšo skupnost (nevladne organizacije, lokalni organi, zdravstvo, kultura itd.) k sodelovanju, da bi skupaj motivirali odrasle vseh starosti ter jim omogočali, da se naučijo življenjskih veščin in ključnih kompetenc, ki jih potrebujejo, da bi bili odporni in sposobni se prilagajati glede na spremembe in negotovost;

Ustvarjanje poti izpopolnjevanja in preusposabljanja: namen te prednostne naloge je spodbujati nove priložnosti za izobraževanje odraslih, zlasti za odrasle z nizko ravnjo spretnosti, znanja in kompetenc. Z ustvarjanjem novih poti izpopolnjevanja naj bi se učečim se odraslim omogočilo, da izboljšajo ključne kompetence in napredujejo pri doseganju višjih kvalifikacij. Dopolnilno delo, zajeto v tej prednostni nalogi, vključuje razvoj usmerjanja kot storitve, ki zagotavlja, da imajo odrasli skozi vse življenje dostop do ustreznega učenja, ter izboljšanje opredeljevanja in pregleda spretnosti, oblikovanje prilagojenih učnih možnosti in razvoj učinkovitih strategij doseganja, usmerjanja in motiviranja;

Izboljšanje kompetenc izobraževalcev in drugega osebja v izobraževanju odraslih: prednost imajo zlasti projekti za razvoj kompetenc osebja, ki na splošno izboljšajo ponudbo izobraževanja v skladu z zelenim in digitalnim prehodom. Prednost bodo imeli zlasti projekti, ki podpirajo izobraževalce, vključno z vodstvenimi ekipami, pri poučevanju in delovanju za trajnostnost ter razvoju digitalnih kompetenc izobraževalcev, npr. prek pripravništev na področju digitalnih spretnosti, ter izboljšanju metod in orodij poučevanja z učinkovito uporabo inovativnih rešitev in digitalnih tehnologij. Prednost bodo imeli projekti, ki so usmerjeni v razvoj znanj in spretnosti za prepoznavanje individualnih učnih potreb in odzivanje nanje, npr. oblikovanje poti ali načrtov, prilagojenih ozadju in okoliščinam učečih se, ocenjevanje predhodnega znanja ter znanja in spretnosti učečih se odraslih, boljše in učinkovitejše metode poučevanja ter krepitev podporne vloge izobraževalnega osebja v izobraževanju odraslih pri motiviranju, usmerjanju in svetovanju učečim se v težavnih učnih razmerah;

Ustvarjanje in spodbujanje priložnosti za učenje med vsemi državljani in generacijami: prednost imajo projekti, ki ustvarjajo in spodbujajo medgeneracijsko učenje, vključno s priložnostmi za učenje ter izmenjavo izkušenj vseh starostnih skupin, vključno s starejšimi, da bi izboljšali razumevanje Evropske unije in njenih vrednot ter okrepili evropsko identiteto;

Izboljšanje zagotavljanja kakovosti v priložnostih za izobraževanje odraslih: ta prednostna naloga podpira razvoj boljših mehanizmov za zagotavljanje kakovosti politik in zagotavljanja izobraževanja odraslih. To vključuje zlasti razvoj in prenos metodologij spremljanja za merjenje učinkovitosti zagotavljanja izobraževanja odraslih in spremljanje napredka učečih se odraslih;

Podpiranje odziva evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja na vojno v Ukrajini: v okviru te prednostne naloge so podprti projekti, katerih cilj je izvajanje, izmenjava in spodbujanje vključujočih pedagoških pristopov in praks učenja na delovnem mestu ter ki so usmerjeni na učeče se odrasle in osebje, ki bežijo pred vojno v Ukrajini. Projekti v okviru te prednostne naloge bi morali temeljiti na visokokakovostnih standardih in obsežnih izkušnjah pri vključevanju novih učencev in osebja v učno okolje. Njihovi cilji so lahko zagotavljanje jezikovne pomoči, uporaba in razširjanje raziskav, izmenjave z ukrajinskimi institucijami, preučevanje dobrih praks, ki podpirajo psihosocialno blaginjo učencev in osebja, ki bežijo pred vojno, itd.

Na področju mladine:

Prednost bodo imeli ukrepi, ki prispevajo k osrednjim področjem strategije EU za mlade za obdobje 2019–2027: angažiranje, povezovanje in opolnomočenje mladih. Poseben poudarek bo na krepitvi medsektorskega sodelovanja, ki omogoča večje sinergije na različnih področjih ukrepov, pomembnih za mlade, spodbujanju udejstvovanja mladih v različnih obsegih in oblikah ter podpiranju aktivnega državljanstva mladih, zlasti tistih, ki jim grozi socialna izključenost. Med posebnimi prednostnimi nalogami na področju mladine so:

Spodbujanje aktivnega državljanstva, samoiniciativnosti in podjetništva mladih, vključno s socialnim podjetništvom: namen te prednostne naloge je spodbujati aktivno državljanstvo med mladimi, zlasti s prostovoljstvom in solidarnostnimi dejanji, ter s tem okrepiti samoiniciativnost mladih, zlasti na socialnem področju, in podpirati njihove skupnosti. Projekti v okviru te prednostne naloge lahko spodbujajo tudi podjetništvo, ustvarjalno učenje in socialno podjetništvo med mladimi. Medkulturni dialog, poznavanje in prepoznavanje raznolikosti ter spodbujanje strpnosti so ključni za to prednostno nalogo;

Povečanje kakovosti, inovacij in priznavanja mladinskega dela: povečanje kakovosti, inovacij in priznavanja mladinskega dela: cilj te prednostne naloge je spodbujati priznavanje in vrednotenje mladinskega dela in neformalnega učenja na vseh ravneh ter podpirati kakovosten razvoj in inovacije na področju mladinskega dela v skladu s prednostnimi nalogami iz evropske agende za mladinsko delo in bonske deklaracije iz decembra 2020. To vključuje krepitev zmogljivosti mladinskih delavcev pri njihovem delu prek spleta in brez spletne povezave, podporo razvoju in izmenjavi metod za doseganje marginaliziranih mladih in preprečevanje rasizma in nestrpnosti med mladimi ter tveganja, priložnosti in posledice digitalizacije;

Izboljšanje zaposljivosti mladih: cilj prednostne naloge je okrepiti ključne kompetence in osnovna znanja in spretnosti mladih. Mladinski sektor ima pomembno vlogo pri lajšanju prehoda mladih iz mladosti v odraslost, tudi s podporo pri njihovem vključevanju na trg dela. V središču te prednostne naloge so aktivnosti, osredotočene na vključevanje in zaposljivost mladih z manj priložnostmi (vključno z mladimi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo), pri čemer je poseben poudarek na mladih, ki jim grozi marginalizacija, in mladih z migrantskim ozadjem;

Krepitev povezav med politiko, raziskavami in prakso: ta prednostna naloga obravnava potrebo po močnejših povezavah med politiko, raziskavami in prakso na področju mladine, da bi se zagotovili boljši dokazi o potrebah in olajšalo oblikovanje politike. Za to prednostno nalogo bodo pomembne aktivnosti za spodbujanje boljšega poznavanja položaja mladih in mladinskih politik v Evropi in drugod po svetu;

Podpiranje odziva na področju mladine v Evropi na vojno v Ukrajini: v okviru te prednostne naloge so podprti projekti, katerih cilj je izvajanje, izmenjava in spodbujanje vključujočih pristopov in praks, ki so usmerjeni na mladinske delavce, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, in ponudnike mladinskega dela v državah gostiteljicah, ki so dejavno vključeni v te aktivnosti. Aktivnosti bi morale upoštevati načela mladinskega dela, vključno z neformalnim in medkulturnim učenjem, prispevati k spodbujanju in razumevanju človekovih pravic in demokracije ter povečati zmogljivost sodelujočih organizacij. Njihovi cilji so lahko zagotavljanje jezikovne pomoči, uporaba in razširjanje raziskav, krepitev sinergij in dopolnjevanj z organizacijami, dejavnimi na področju mladine, preučevanje dobrih praks, ki podpirajo psihosocialno blaginjo mladih beguncev in mladinskih delavcev, ki bežijo pred vojno, izgradnja zmogljivosti mladinskih organizacij v Ukrajini in državah gostiteljicah itd.

Na področju športa:

Prednost bodo imela partnerstva, ki prispevajo k izvajanju ključnih dokumentov politike, kot je delovni načrt EU za šport (2021–2024) ali priporočilo Sveta o zdravju koristnih telesnih dejavnostih. Med posebnimi prednostnimi nalogami na področju športa so:

Spodbujanje zdravih načinov življenja za vse: projekti v okviru te prednostne naloge bodo osredotočeni predvsem na: (a) izvajanje treh stebrov pobude HealthyLifeStyle4All, (b) izvajanje priporočila Sveta o zdravju koristnih telesnih dejavnostih; (c) podporo izvajanju evropskega tedna športa; (d) spodbujanje športa in telesne dejavnosti kot orodja za zdravje; (e) promocijo vseh aktivnosti, ki spodbujajo udejstvovanje v športu in telesni dejavnosti; (f) promocijo tradicionalnih športov in iger.

Spodbujanje integritete in vrednot v športu: projekti v okviru te prednostne naloge bodo osredotočeni predvsem na (a) boj proti uživanju prepovedanih poživil; (b) boj proti vnaprejšnjim dogovorom o rezultatih tekmovanj in korupciji v športu; (c) izboljšanje dobrega upravljanja v športu in (d) spodbujanje pozitivnih vrednot v športu;

Spodbujanje izobraževanja v športu in prek njega: projekti v okviru te prednostne naloge bodo osredotočeni predvsem na (a) podpiranje razvoja spretnosti v športu; (b) spodbujanje dvojne poklicne poti športnikov; (c) spodbujanje kakovosti treniranja in osebja; (d) uporabo mobilnosti kot orodja za izboljšanje kvalifikacij ter (e) spodbujanje zaposljivosti prek športa;

Spodbujanje enakosti in evropskih vrednot v športu in prek njega: projekti v okviru te prednostne naloge bodo osredotočeni predvsem na spodbujanje (a) enakosti v športu, vključno z enakostjo spolov⁵ , (b) evropskih vrednot, vključno z uporabo športa kot sredstva za mir in vključevanje, (c) vrednot nediskriminacije na vseh področjih, boja proti rasizmu, odprtosti in strpnosti do drugih.

Footnote

1. https://europa.eu/new-european-bauhaus/index_sl ↩ back
2. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32019H0605%2801%29&qid=1638446515934 ↩ back
3. https://education.ec.europa.eu/document/commission-communication-on-a-european-strategy-for-universities ↩ back
4. https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/2aeac659-5ef4-4f95-aa7d-7e867fa8b0d2 ↩ back
5. Izvajanje priporočil in akcijskega načrta skupine na visoki ravni za enakost spolov v športu „Večji enakosti spolov v športu naproti“ iz leta 2022: https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/684ab3af-9f57-11ec-83e1-01aa75ed71a1. ↩ back