V okviru tega ukrepa¹ lahko organizacije prejmejo podporo za izvajanje projektov, ki obsegajo eno ali več aktivnosti učenja za poklicni razvoj in krepitev zmogljivosti mladinskih delavcev in njihove organizacije.

Ta ukrep prek izkušenj, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem v okviru aktivnosti mobilnosti, podpira poklicni razvoj mladinskih delavcev in s tem razvoj kakovostnega mladinskega dela na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni. Ukrep prispeva k ciljem strategije EU za mlade za obdobje 2019–2027, zlasti k evropski agendi za mladinsko delo² za kakovost, inovacije in priznavanje mladinskega dela.

Natančneje, namen projektov mobilnosti za mladinske delavce je:

• zagotavljati priložnosti za neformalno in priložnostno učenje za vzgojni in poklicni razvoj mladinskih delavcev ter s tem prispevati k visokokakovostni individualni praksi in razvoju organizacij in sistemov za mladinsko delo,
• ustvariti skupnost mladinskih delavcev, ki bo lahko podpirala kakovost projektov in aktivnosti za mlade v programih EU in širše,
• razviti lokalne prakse mladinskega dela in prispevati h krepitvi zmogljivosti za kakovostno mladinsko delo udeležencev in njihove organizacije, kar bo jasno vplivalo na redno delo sodelujočih mladinskih delavcev z mladimi. 

Strategija Evropske unije za mlade za obdobje 2019–2027 je okvir za sodelovanje EU na področju mladine, ki temelji na resoluciji Sveta iz leta 2018³ . Strategija spodbuja udeležbo mladih v demokratičnem življenju, podpira družbeno in državljansko udejstvovanje ter si prizadeva zagotoviti, da imajo vsi mladi potrebna sredstva za sodelovanje v družbi. Strategija EU za mlade vključuje 11 evropskih ciljev mladih, pri čemer ti cilji opredeljujejo medsektorska področja, ki vplivajo na življenje mladih. 

V okviru osrednjega področja „povezovanje“ strategija omogoča povezave in izmenjavo izkušenj med mladimi kot ključno prednost prihodnjega razvoja EU. Te povezave je najbolje spodbujati z različnimi oblikami mobilnosti, kot so mladinske izmenjave in pobuda DiscoverEU. Strategija v okviru področja „angažiranje“ omogoča udeležbo mladih, na primer z aktivnostmi udejstvovanja mladih in mladinskim dialogom EU. Strategija v okviru področja „opolnomočenje“ spodbuja kakovost mladinskega dela, na primer z mobilnostjo mladinskih delavcev ter njihovim sodelovanjem, usposabljanjem in mreženjem. 

Projekti in aktivnosti v vseh oblikah in sektorjih se lahko zgledujejo po strategiji EU za mlade in prispevajo k njej. To je mogoče doseči tako, da se ugotovi, ali in kako projekt prispeva k uresničevanju: 

• Evropskih ciljev mladih⁴ ,
• politike EU na področju mladinskega dela⁵ ,⁶ ,
• politike EU na področju učne mobilnosti⁷ ,⁸ ,
• zapuščine evropskega leta mladih⁹ . 

Za podporo glede tega, kako je mogoče projekte povezati s strategijo EU za mlade, se obrnite na svojo nacionalno agencijo ali podporne centre SALTO.

Strategija EU za mlade je na voljo na: https://youth.europa.eu/strategy_sl.

Tematske strategije na področju mladine

Program Erasmus+ si prizadeva spodbujati udejstvovanje mladih, izboljševanje kakovosti procesov priložnostnega in neformalnega učenja ter razvoj kakovostnega mladinskega dela. Dodatna podpora na teh področjih je zagotovljena prek posebnih tematskih strategij, kot so strategija za udeležbo mladih (Youth Participation Strategy), Youthpass in evropska strategija usposabljanja (European Training Strategy – ETS)¹⁰ .

Aktivnosti za poklicni razvoj

Aktivnosti za poklicni razvoj so transnacionalne ali mednarodne aktivnosti učne mobilnosti, ki podpirajo poklicni razvoj mladinskih delavcev. Lahko so v obliki: 

• študijskih obiskov in različnih vrst nalog, kot so sledenje na delovnem mestu, izmenjave mladinskih delavcev in vzajemno učenje v organizacijah za mladinsko delo in organizacijah v tujini, dejavnih na področju mladine;
• mreženja in ustvarjanja skupnosti med mladinskimi delavci, ki sodelujejo v ukrepu in podpirajo njegove cilje;
• tečajev usposabljanja, ki podpirajo razvoj kompetenc (na primer na podlagi ustreznih obstoječih modelov kompetenc), za izvajanje kakovostnih praks mladinskega dela ali obravnavo in preizkušanje inovativnih metod (povezanih na primer z digitalnim in pametnim mladinskim delom¹¹ );
• seminarjev in delavnic, ki podpirajo zlasti krepitev znanja in izmenjavo najboljših praks v zvezi s cilji, vrednotami in prednostnimi nalogami strategije EU za mlade in programov EU, ki prispevajo k njenemu izvajanju. 

Naslednje aktivnosti niso upravičene do nepovratnih sredstev v okviru projektov mobilnosti za mladinske delavce: akademski študijski obiski, aktivnosti, katerih cilj je finančni dobiček, aktivnosti, ki se lahko štejejo za turizem, festivali, počitniška potovanja, turneje, zakonsko določena srečanja.

Aktivnosti za razvoj sistemov in ozaveščanje

Projekti mobilnosti za mladinske delavce lahko vključujejo aktivnosti za razvoj sistemov in ozaveščanje, ki so dopolnilne aktivnosti, namenjene krepitvi učinkov projekta mobilnosti na terenu. Vključujejo vse tiste aktivnosti, ki prispevajo k evropski agendi za mladinsko delo¹² za kakovost, inovacije in priznavanje mladinskega dela, organizacijam, vključenim v projekte, in drugim pa zagotavljajo pridobljena spoznanja in orodja. Te dopolnilne aktivnosti predstavljajo priložnost za bolj izkušene in domiselne upravičence, da preizkusijo inovativne metode in odzive na skupne izzive, s čimer ustvarjajo nekakšen prostor „evropskega laboratorija za mladinsko delo“, ki izhaja iz aktivnosti za poklicni razvoj, ki se izvajajo v okviru projektov, in katerega pomen presega njihov okvir. 

Nekateri primeri so priprava orodij in izmenjava praks, ki prispevajo k razvoju organizacij mladinskih delavcev in sistemov za mladinske delavce, aktivnosti za ozaveščanje in ustvarjanje skupnosti ter seznanjanje z inovativnimi metodami, vključno z uporabo digitalnih tehnologij, prek mladinskega dela. Te aktivnosti presegajo aktivnosti razširjanja v okviru nadaljnjega spremljanja, ki so del običajnega življenjskega cikla projekta, vendar lahko med te dopolnilne aktivnosti spadajo tudi bolj ciljno usmerjene in strateške aktivnosti razširjanja.

Aktivnost za razvoj sistemov in ozaveščanje se lahko izvaja na transnacionalni, mednarodni ali nacionalni ravni.

Pripravljalni obiski

Namen pripravljalnih obiskov je zagotoviti visokokakovostne aktivnosti z olajšanjem in pripravo upravnih ureditev, krepitvijo zaupanja in razumevanja ter vzpostavitvijo trdnega partnerstva med vključenimi organizacijami in osebami. Pripravljalni obiski se opravijo v državi ene od organizacij gostiteljic pred začetkom aktivnosti za poklicni razvoj.

Projekt, podprt s tem ukrepom, mora vključevati eno ali več aktivnosti za poklicni razvoj. Te se lahko prilagodljivo kombinirajo, odvisno od ciljev projekta ter potreb sodelujočih organizacij in sodelujočih mladinskih delavcev.

Projekt izvajata vsaj dve organizaciji. V fazi prijave morajo biti opredeljene vse vključene organizacije, saj je trdno partnerstvo temeljni pogoj za visokokakovostno izvedbo projektov. Za zagotovitev, da imajo vključene organizacije koristi od svojega sodelovanja, bi moral biti projekt pomemben za redno delo organizacij z mladimi ter v skladu z njihovimi cilji in potrebami. Vključene organizacije prevzamejo vlogo „pošiljateljice“ udeležencev in/ali njihove „gostiteljice“, ki gosti aktivnost. Ena od organizacij prevzame tudi vlogo koordinatorja in se v imenu partnerstva prijavi za celoten projekt.

Projekt ima štiri faze: 

• Načrtovanje (opredelitev potreb, ciljev, učnih izidov, oblik aktivnosti, razvoja programa dela, razporeda aktivnosti itd.),
• priprava (praktične ureditve, izbor udeležencev, sklepanje sporazumov s partnerji, jezikovna/medkulturna/učna/z nalogami povezana priprava udeležencev pred odhodom itd.),
• izvajanje aktivnosti,
• nadaljnje spremljanje (ocenjevanje aktivnosti, opredelitev in dokumentiranje učnih izidov udeležencev ter razširjanje in izkoriščanje rezultatov projekta).

Kakovosten projekt mobilnosti za mladinske delavce:

• jasno vpliva na redno delo sodelujočih mladinskih delavcev z mladimi in na njihovo organizacijo;
• temelji na aktivnem vključevanju sodelujočih organizacij in mladinskih delavcev, ki bi morali aktivno sodelovati v vseh fazah projekta ter tako izboljšati svoje učne in razvojne izkušnje;
• temelji na jasno opredeljenih potrebah mladinskih delavcev po izobraževanju in poklicnem razvoju¹³ , predvsem na področju kakovosti, inovacij in priznavanja, spremljajo pa ga ustrezni ukrepi za izbor, pripravo in nadaljnje spremljanje;
• zagotavlja, da se učni izidi, ki so jih udeleženci dosegli z neformalnim in priložnostnim učenjem, ustrezno priznajo in da so rezultati projekta, vključno z vsemi metodami, gradivi in orodji, prenosljivi ter se uporabljajo v sodelujočih organizacijah, kar prispeva k razvoju organizacij za mladinsko delo, in nadalje široko razširjajo na področju mladine;
• spodbuja udeležence k razmisleku o evropskih temah in vrednotah ter mladinskim delavcem zagotavlja orodja in metode za spodbujanje spoštovanja in obvladovanje raznolikosti pri njihovem vsakdanjem delu;
• spodbuja uporabo inovativnih praks in metod, kot je vključevanje digitalnih aktivnosti mladinskega dela, da bi bile instrument za preprečevanje kakršnih koli oblik spletnih dezinformacij in lažnih novic.

Učni proces

Projekt mobilnosti za mladinske delavce mora predvideti podporo za razmislek, opredelitev in dokumentiranje učnih izidov, zlasti prek orodja Youthpass, za podporo priznavanju in vplivu rezultatov projekta, posledičnih praks mladinskega dela, metodologij in gradiv na področju mladine.

Zaščita in varnost udeležencev

Med načrtovanjem in pripravo projekta bi bilo treba obravnavati vprašanje zaščite in varnosti udeležencev ter predvideti vse potrebne ukrepe za preprečevanje/zmanjšanje tveganj. 

Standardi kakovosti Erasmus na področju mladine

Pri izvajanju vseh projektov, podprtih v okviru tega ukrepa, je treba upoštevati standarde kakovosti Erasmus+ na področju mladine za organizacijo visokokakovostnih aktivnosti učne mobilnosti. Standardi kakovosti Erasmus+ na področju mladine zajemajo osnovna načela ukrepa in konkretne prakse izvajanja za projektne naloge, kot so izbor in priprava udeležencev, opredelitev, ocenjevanje in priznavanje učnih izidov, izmenjava rezultatov projektov itd. Standardi kakovosti Erasmus na področju mladine so na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/resources/documents/erasmus-quality-standards-mobility-projects-youth_sl. 

Horizontalne razsežnosti

Pri načrtovanju projekta mobilnosti je treba upoštevati naslednje horizontalne razsežnosti. 

Vključevanje in raznolikost

Namen programa Erasmus+ je spodbujati enake možnosti in dostop, vključevanje in pravičnost v vseh njegovih ukrepih. Organizacije bi morale načrtovati dostopne in vključujoče projektne aktivnosti, pri tem pa upoštevati stališča udeležencev z manj priložnostmi in jih vključiti v postopek odločanja. 

• Projekti mobilnosti so zlasti primerni za povečanje ozaveščenosti mladinskih delavcev o raznolikosti ter za izboljšanje spretnosti in kompetenc, potrebnih za uspešno vključevanje udeležencev z manj priložnostmi v prakso mladinskega dela. Vključevanje mladinskih delavcev, ki sodelujejo v vseh fazah projekta, spodbuja skrbno usmerjanje v procesu učenja in razvoja ter omogoča natančnejše spremljanje;
• prisotnost trenerjev in olajševalcev pri večini aktivnosti zagotavlja bolj oseben pristop, prilagojen potrebam udeležencev;
• v celotnem projektu se mora uporabljati ozaveščen pristop k vključevanju in raznolikosti. Ta vidika je treba upoštevati pri načrtovanju, pripravi, izvedbi in nadaljnjem spremljanju. Posebej pomembno je, kako se s projektom poveča sposobnost sodelujočih organizacij, da v okviru svojih rednih dejavnosti obravnavajo vprašanja vključevanja in raznolikosti;
• ta oblika je primerna tudi za vključitev udeležencev z manj priložnostmi. Zaradi prožnosti, ki jo omogoča ukrep v obliki aktivnosti (na primer trajanje, vrsta itd.), se lahko prilagodi potrebam udeležencev. Projekti mobilnosti za mladinske delavce so primerni tudi za delo na področju vključevanja in raznolikosti kot teme projekta, na primer za izmenjavo vključujočih praks in metod. 

Okoljska trajnostnost

V okviru projekta bi bilo treba med udeleženci spodbujati okoljsko trajnostno in odgovorno vedenje ter ozaveščati o pomenu ukrepov za zmanjšanje ali nadomestitev okoljskega odtisa aktivnosti mobilnosti. Projekt bi bilo treba načrtovati in izvesti ob upoštevanju okoljskega vidika, na primer z vključitvijo trajnostnih praks, kot so izbira materialov za večkratno uporabo ali okolju prijaznih materialov, zmanjšanje količine odpadkov in recikliranje ter trajnostna prevozna sredstva. 

Digitalna preobrazba

Program Erasmus+ vse sodelujoče organizacije podpira pri vključevanju uporabe digitalnih orodij in učnih metod za dopolnitev njihovih fizičnih aktivnosti, izboljšanje sodelovanja med partnerskimi organizacijami in za izboljšanje kakovosti aktivnosti. Spodbuja se uvedba digitalnih in spletnih elementov za znižanje praga za udejstvovanje udeležencev z manj priložnostmi. S projekti in aktivnostmi, katerih cilj je okrepiti digitalne spretnosti, spodbujati digitalno pismenost in/ali razvijati razumevanje tveganj in priložnosti digitalne tehnologije, lahko program spremeni miselnost in prispeva k razvoju digitalnih in kombiniranih pristopov v mladinskih aktivnostih. 

Glede na zasnovo in cilje aktivnosti se lahko razvoj kompetenc in ozaveščenosti o digitalnih vprašanjih ter uporaba novih tehnologij uvedejo v učne mobilnosti. 

Nacionalne agencije ponujajo vrsto priložnosti za usposabljanje mladinskih delavcev in mladinskih voditeljev prek njihovih aktivnosti usposabljanja in sodelovanja, vključno s podporo digitalni preobrazbi na področju mladine. Te ponudbe so objavljene v evropskem koledarju usposabljanj: https://www.salto-youth.net/tools/european-training-calendar/. Navdih je mogoče najti tudi na spletišču orodij SALTO: https://www.salto-youth.net/tools/.

Program Erasmus+ podpira vse razsežnosti udeležbe mladih. Aktivnosti mobilnosti za mladinske delavce bi morale okrepiti participativna znanja in spretnosti udeležencev, socialne in medkulturne kompetence, kritično razmišljanje in medijsko pismenost ter njihove strokovne kompetence za podporo udeležbe mladih. Kjer je to mogoče, bi morali projekti mladinskim delavcem ponujati priložnosti za demokratično udeležbo, vključno z državljanskim udejstvovanjem, ter možnost vplivanja na odločanje oziroma sodelovanja pri odločanju o zadevah, ki se nanašajo nanje. Vključena bi morala biti tudi sodelovalna razsežnost, in sicer da se mladinskim delavcem nudijo ustrezne priložnosti za dejavno vključevanje v snovanje in izvajanje projektnih aktivnosti ter sodelovanje pri tem¹⁴ . Prav tako bi morali projekti izboljšati razumevanje Evropske unije in skupnih vrednot EU med udeleženci, vključno s spoštovanjem demokratičnih načel, človekovega dostojanstva, enotnosti in raznolikosti, medkulturnega dialoga ter evropske družbene, kulturne in zgodovinske dediščine.

Kdo se lahko prijavi?

Prijavi se lahko vsaka upravičena sodelujoča organizacija, ustanovljena v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu. Ta organizacija se prijavi v imenu vseh sodelujočih organizacij, vključenih v projekt¹⁵ .

Upravičene sodelujoče organizacije

Sodelujoča organizacija je lahko:

• neprofitna organizacija, združenje, nevladna organizacija; evropska mladinska nevladna organizacija, javni organ na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni, socialno podjetje, profitna organizacija, dejavna na področju družbene odgovornosti podjetij,
• skupina mladih, dejavna na področju mladinskega dela, vendar ne nujno v okviru mladinske organizacije (tj. neformalna skupina mladih)¹⁶ ,

ustanovljena v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ali tretji državi, ki ni pridružena programu, ki meji na EU (regije od 1 do 4; glej poglavje „Upravičene države“ v delu A tega vodnika).

Število sodelujočih organizacij

Sodelovati morata vsaj dve sodelujoči organizaciji (vsaj ena pošiljateljica in vsaj ena gostiteljica) iz različnih držav.

Ista organizacija (ena oznaka OID) kot prijavitelj ali kot partner pri tem ukrepu ne more sodelovati pri več kot 5 prijavah na rok.

Trajanje projekta

Od 3 do 24 mesecev.

Kje se prijaviti?

Pri nacionalni agenciji države, kjer ima organizacija prijaviteljica sedež.

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do naslednjih datumov:

do 12. februarja do 12. ure (opoldne po bruseljskem času) za projekte, ki se začnejo med 1. junijem in 31. decembrom istega leta,

do 1. oktobra do 12. ure (opoldne po bruseljskem času) za projekte, ki se začnejo med 1. januarjem in 31. majem naslednjega leta.

Morebitni dodatni prijavni rok:

za nacionalne agencije, ki se odločijo za dodaten prijavni rok. Nacionalne agencije bodo prijavitelje o dodatnem prijavnem roku obvestile na svojem spletnem mestu.

Če je organiziran dodaten prijavni rok, morajo prijavitelji svojo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 7. maja do 12. ure (opoldne po bruseljskem času) za projekte, ki se začnejo med 1. avgustom in 31. decembrom istega leta.

Kako se prijaviti?

Za podrobnosti o postopku prijave glej del C tega vodnika.

Priloge

Vsak projekt mora vključevati vsaj eno aktivnost za poklicni razvoj.

Prijavnemu obrazcu mora biti priložen časovni razpored za vsako aktivnost za poklicni razvoj, pripravljalne obiske ter aktivnosti za razvoj sistemov in ozaveščanje, načrtovane v projektu.

Minimalne zahteve za aktivnosti za poklicni razvoj

Trajanje aktivnosti

Od 2 do 60 dni, v kar niso zajeti dnevi potovanja.

Od tega morata biti najmanj dva zaporedna dneva.

Kraji izvajanja aktivnosti

Aktivnosti se morajo izvajati v državi ene (ali več, če gre za potujoče aktivnosti) od organizacij, ki sodelujejo v aktivnosti.

Izjema: aktivnosti ne smejo potekati v Belorusiji ali Rusiji.

Število sodelujočih organizacij

Sodelovati morata vsaj dve sodelujoči organizaciji (vsaj ena pošiljateljica in vsaj ena gostiteljica) iz različnih držav.

Aktivnosti v državah članicah EU in tretjih državah, pridruženih programu: vse sodelujoče organizacije morajo imeti sedež v isti državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu.

Aktivnosti s tretjimi državami, ki niso pridružene programu, ki mejijo na EU: pri aktivnosti mora biti udeležena vsaj ena sodelujoča organizacija iz države članice EU ali tretje države, pridružene programu, in ena sodelujoča organizacija iz tretje države, ki ni pridružena programu, ki meji na EU (regije od 1 do 4).

Upravičeni udeleženci

Ni starostnih omejitev.

Udeleženci morajo imeti stalno prebivališče v državi svoje organizacije pošiljateljice ali gostiteljice.

Trenerji, spremljevalne osebe in olajševalci se ne štejejo za udeležence aktivnosti, vendar so upravičeni do podpore v okviru nekaterih proračunskih kategorij.

Število udeležencev

Število udeležencev: največ 50 udeležencev v posamezni aktivnosti, načrtovani za projekt.

Trenerji, spremljevalne osebe in olajševalci se ne upoštevajo pri številu udeležencev.

Udeleženci iz države organizacije gostiteljice morajo biti udeleženi v vsaki aktivnosti.

Druga merila

Vsaj ena od organizacij pošiljateljic ali organizacij gostiteljic za aktivnost mora imeti sedež v državi nacionalne agencije, ki prejme prijavo.

Minimalne zahteve za pripravljalne obiske

Kraji izvajanja aktivnosti

Aktivnost je treba opraviti v državi ene od organizacij gostiteljic aktivnosti za poklicni razvoj.

Izjema: aktivnosti ne smejo potekati v Belorusiji ali Rusiji.

Upravičeni udeleženci

Predstavniki sodelujočih organizacij, trenerji in olajševalci¹⁷ .

Predložene prijave bodo točkovane z največ 100 točkami glede na spodaj navedena merila in število točk. Za dodelitev morajo prijave doseči vsaj naslednje število točk:

• najmanj 60 od skupno 100 točk in
• najmanj polovico vseh možnih točk pri vsakem od treh spodaj navedenih meril za dodelitev.

Ustreznost, utemeljitev in učinki (največ 30 točk)

V kolikšni meri:

• so prijaviteljev profil, izkušnje in aktivnosti ustrezni za področje mladinskega dela;
• bo projekt obravnaval eno ali več prednostnih nalog mladinskega dialoga EU ali ciljev mladih;
• je projekt primeren za prispevanje k vključevanju in raznolikosti ter zeleni, digitalni in sodelovalni razsežnosti programa;
• predlog projekta ustreza ciljem ukrepa;
• je projekt pomemben za spoštovanje in spodbujanje skupnih vrednot EU, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanje človekovih pravic, ter boj proti vsem oblikam diskriminacije;
• projekt in predlagane aktivnosti obravnavajo potrebe sodelujočih mladinskih delavcev in organizacij za mladinsko delo po razvoju;
• je projekt primeren za:
• krepitev ali preoblikovanje prakse sodelujočih organizacij v zvezi s kakovostjo, inovacijami in priznavanjem mladinskega dela, pa tudi njihovega dometa, in sicer z lokalne ravni na svetovno, če je ustrezno;
• doseganje visokokakovostnih učnih izidov za sodelujoče mladinske delavce;
  • vključevanje udeležencev, dejavnih na področju mladinskega dela v sodelujočih organizacijah, ter organizacij, ki opravljajo konkretno mladinsko delo in redno delajo z mladimi na lokalni ravni;
  • ustvarjanje učinka na sodelujoče mladinske delavce in sodelujoče organizacije med življenjskim ciklom projekta in po njem;
  • ustvarjanje učinka na druga področja zunaj organizacij in na posameznike, ki ne sodelujejo neposredno v projektu, na lokalni, regionalni, nacionalni in/ali evropski ali svetovni ravni;
  • (če je ustrezno) predlagane aktivnosti za razvoj sistemov in ozaveščanje prispevajo k razvoju okolja mladinskega dela;
• projekt v ukrep uvaja nove udeležence in manj izkušene organizacije.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta (največ 40 točk)

V kolikšni meri:

• predlog kaže usklajenost prepoznanih potreb, ciljev projekta, profilov udeležencev in predlaganih aktivnosti;
• predlog jasno in prepričljivo opisuje vse faze projekta (priprava, izvajanje in nadaljnje spremljanje) ter dejavno sodelovanje udeležencev v vseh fazah;
• se spoštuje uravnotežena zastopanost udeležencev glede na države in spol;
• so ukrepi za izbor mladinskih delavcev ustrezni in v skladu z opredelitvijo mladinskih delavcev v pravni podlagi;
• so aktivnosti zasnovane na dostopen in vključujoč način ter dostopne udeležencem iz različnih okolij in z različnimi sposobnostmi;
• aktivnosti vključujejo trajnostne in okolju prijazne prakse;
• so predlagane učne metode, vključno z digitalnimi orodji ali virtualnimi komponentami, primerne za aktivnosti;
• so podporni ukrepi za razmislek, opredelitev in dokumentiranje učnih izidov udeležencev ter uporaba orodij za preglednost in priznavanje, zlasti orodja Youthpass, ustrezni;
• (če je ustrezno) so orodja in prakse, predlagani v okviru „aktivnosti za razvoj sistemov in ozaveščanje“, ustrezni ter jih je mogoče ponoviti in navdihniti druge organizacije.

Kakovost vodenja projekta (največ 30 točk)

V kolikšni meri:

• je kakovost praktičnih ureditev ter načinov upravljanja in podpore zadovoljiva;
• so ukrepi, predvideni za zagotavljanje varnosti in zaščite udeležencev, ustrezni in učinkoviti;
• so naloge in odgovornosti za aktivnosti jasno opredeljene v skladu s standardi kakovosti Erasmus;
• načrt za sodelovanje in obveščanje med udeleženci skupin, sodelujočimi organizacijami in drugimi pomembnimi deležniki zagotavlja podporni okvir za vodenje projekta;
• je prijavitelj predlagal ustrezen način ocenjevanja različnih faz in rezultatov projekta glede na njegove cilje;
• je prijavitelj predlagal ustrezen način razširjanja rezultatov projekta v sodelujočih organizacijah in zunaj njih;
• projekt vključuje ukrepe, katerih namen je zagotoviti trajnostnost rezultatov tudi po koncu življenjskega cikla projekta.

Preglednica A2.2 Individualna podpora za aktivnosti za poklicni razvoj

Footnote

1. Največ proračunskih sredstev za ta ukrep je dodeljenih za podporo transnacionalnih aktivnosti, ki vključujejo organizacije in udeležence iz držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu. Vendar se lahko iz zneska do 25 % razpoložljivih proračunskih sredstev financirajo mednarodne aktivnosti mobilnosti, v katere so vključeni organizacije in udeleženci iz tretjih držav, ki niso pridružene programu in mejijo na EU (regije od 1 do 4; glej oddelek „Upravičene države“ v delu A tega vodnika). ↩ back
2. Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za vzpostavitev evropske agende za mladinsko delo:  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:42020Y1201(01)&from=SL . Več informacij o izvajanju evropske agende za mladinsko delo je na voljo na www.bonn-process.net. ↩ back
3. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=uriserv%3AOJ.C_.2018.456.01.0001.01.ENG&toc=OJ%3AC%3A2018%3A456%3AFULL ↩ back
4. https://youth.europa.eu/strategy/european-youth-goals_sl ↩ back
5. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv%3AOJ.C_.2020.415.01.0001.01.SLV&toc=OJ%3AC%3A2020%3A415%3AFULL ↩ back
6. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:C_202403526 ↩ back
7. https://eur-lex.europa.eu/eli/C/2024/3364 ↩ back
8. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32022H0411%2801%29 ↩ back
9. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=COM:2024:1:FIN ↩ back
10. Strategije so na voljo na:  https://www.salto-youth.net/. ↩ back
11. Sklepi Sveta o pametnem mladinskem delu:  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52017XG1207(01) . ↩ back
12. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:42020Y1201(01)&from=SL  in  https://www.bonn-process.net/ ↩ back
13. European Training Strategy Competence model for Youth Workers to work internationally (Model kompetenc za evropsko strategijo usposabljanja za mednarodno delo mladinskih delavcev), https://www.salto-youth.net/rc/training-and-cooperation/trainingstrategy/ . ↩ back
14. Za vire in navdih si oglejte modul 12 (Načrtovanje udeležbe) zbirke orodij za sodelovanje mladih, pripravljene v okviru projekta SALTO PI in cilj katere je zagotoviti strokovno znanje, priporočila, orodja ter praktične smernice in razmislek za mladinske delavce o tem, kako spodbujati udeležbo mladih:  https://participationpool.eu/toolkit/ . ↩ back
15. Sodelujoče organizacije bodo morale podpisati obrazec za pristop k organizaciji prijaviteljici. Obrazce za pristop je treba predložiti v fazi prijave in najpozneje do podpisa sporazuma o nepovratnih sredstvih. Za več informacij glej del C tega vodnika. ↩ back
16. Skupina najmanj štirih mladih, starih od 13 do 30 let. Eden od članov skupine, ki je star najmanj 18 let, prevzame vlogo predstavnika in odgovornost v imenu skupine. Za opredelitev neformalne skupine glej glosar. ↩ back
17. Pričakuje se, da bodo pri glavni aktivnosti sodelovale tudi osebe, ki se udeležujejo pripravljalnih obiskov. ↩ back
18. Na  primer, če oseba iz Madrida (Španija) sodeluje pri aktivnosti, ki se izvaja v Rimu (Italija), prijavitelj izračuna razdaljo od Madrida do Rima (1 365,28 km) in nato izbere ustrezen razpon potovalne razdalje (tj.  od  500 do 1 999 km). ↩ back
19. https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/resources/distance-calculator_sl . ↩ back
20. Na primer, če udeleženec iz Madrida (Španija) sodeluje pri potujoči aktivnosti, ki se najprej izvede v Rimu (Italija), nato pa v Ljubljani (Slovenija), prijavitelj (a) najprej izračuna razdaljo od Madrida do Rima (1 365,28 km) in nato razdaljo od Rima do Ljubljane (489,75 km) ter sešteje obe razdalji (1 855,03 km), (b) izbere ustrezen razpon potovalne razdalje (tj. od 500 do 1 999 km) ter (c) izračuna nepovratna sredstva EU za kritje stroškov poti udeleženca iz Madrida do Ljubljane (prek Rima) in nazaj (275 EUR). ↩ back