Skip to main content

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport

Ta spletna stran še ne odraža vsebine Vodnika za prijavitelje Erasmus+ za leto 2022. Vendar lahko vodnik za leto 2022 prenesete v formatu PDF v izbranem jeziku, tako da kliknete gumb „Download“ na desni strani.

Centri poklicne odličnosti

V pobudi za centre poklicne odličnosti je opredeljen pristop k odličnosti po načelu „od spodaj navzgor“, pri katerem so institucije za poklicno izobraževanje in usposabljanje sposobne hitro prilagajati posredovanje znanj in spretnosti spreminjajočim se gospodarskim in družbenim potrebam. Namenjena je spodbujanju transnacionalnih platform za sodelovanje, ki bi jih posamezne države članice brez pobud EU, tehnične podpore in skupnih priložnosti za učenje težko vzpostavile.

Za predlagani koncept poklicne odličnosti je značilen celovit pristop, usmerjen v učečega se, v katerem:

  • sta poklicno izobraževanje in usposabljanje integrativni del ekosistema spretnosti, ki prispeva k regionalnemu razvoju, inovacijam, vključevanju in strategijam pametne specializacije;
  • sta poklicno izobraževanje in usposabljanje del trikotnika znanja, v okviru katerega poteka tesno sodelovanje z drugimi sektorji izobraževanja in usposabljanja, znanstveno skupnostjo in poslovnimi subjekti;
  • poklicno izobraževanje in usposabljanje omogočata učečim se pridobitev poklicnih in ključnih kompetenc z visokokakovostnim posredovanjem, ki temelji na zagotavljanju kakovosti, oblikujeta inovativne oblike partnerstev s svetom dela, podpirajo pa ju stalni poklicni razvoj osebja v izobraževanju in usposabljanju, inovativne in vključujoče pedagogike ter strategije mobilnosti in internacionalizacije.

CILJI UKREPA

Ta ukrep podpira postopno vzpostavitev in razvoj evropskih platform centrov poklicne odličnosti, ki prispevajo k regionalnemu razvoju, inovacijam, vključevanju, strategijam pametne specializacije in mednarodnim platformam za sodelovanje.

Centri poklicne odličnosti bodo delovali na dveh ravneh:

  1. na nacionalni ravni v danem lokalnem okolju s testnim vključevanjem centrov poklicne odličnosti v lokalne inovacijske ekosisteme in njihovim povezovanjem na evropski ravni;
  2. na transnacionalni ravni prek platform centrov poklicne odličnosti za vzpostavitev vrhunskih referenčnih točk za poklicno usposabljanje z združevanjem centrov odličnosti, ki jim je skupno naslednje:
  • skupni interes v določenih sektorjih (npr. aeronavtika, električna mobilnost, zelene in krožne tehnologije, IKT, zdravstveno varstvo);
  • inovativni pristopi za spopadanje z družbenimi izzivi (npr. podnebne spremembe, izčrpavanje in pomanjkanje virov, digitalizacija, umetna inteligenca, cilji trajnostnega razvoja, vključevanje migrantov, nadgrajevanje znanja pri osebah z nizko stopnjo izobrazbe).

Cilj platform je „navzgor usmerjena konvergenca“ odličnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Omogočale bodo vključenost držav z dobro razvitimi sistemi poklicne odličnosti, pa tudi držav, ki podobne pristope šele razvijajo, njihov cilj pa bo preizkusiti vse možnosti institucij PIU za proaktivno vlogo pri podpiranju gospodarske rasti in inovacij.

Centri poklicne odličnosti so namenjeni organizacijam, ki izvajajo poklicno izobraževanje in usposabljanje na kateri koli ravni od 3 do 8 EOK, vključno z višjo sekundarno stopnjo, postsekundarno neterciarno stopnjo in terciarno stopnjo (npr. univerze za uporabne znanosti, politehnični inštituti).

Vendar pa prijave ne smejo vključevati samo aktivnosti, namenjene učečim se na terciarni stopnji; prijave, ki se osredotočajo na PIU na terciarni stopnji (ravni od 6 do 8 EOK), morajo vključevati vsaj še eno drugo stopnjo kvalifikacij PIU med ravnmi od 3 do 5 EOK ter imeti velik poudarek na učenju na delovnem mestu[1].

MERILA ZA UPRAVIČENOST

Da bi bili predlogi projektov za centre poklicne odličnosti upravičeni do nepovratnih sredstev Erasmus+, morajo izpolnjevati naslednja merila:

Kdo se lahko prijavi?

Prijavitelj je lahko katera koli sodelujoča organizacija z zakonitim sedežem v državi programa. Ta organizacija se prijavi v imenu vseh sodelujočih organizacij, vključenih v projekt.

Katere vrste organizacij so upravičene do sodelovanja v projektu?

Kot polnopravni partner, povezani subjekt ali pridruženi partner je lahko vključena katera koli javna ali zasebna organizacija, dejavna na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ali v svetu dela, ki je zakonito ustanovljena v državi programa ali kateri koli partnerski državi (glej poglavje „Upravičene države“ v delu A tega vodnika).

Take organizacije so lahko na primer (neizčrpen seznam):

  • ponudniki PIU,
  • predstavniške organizacije podjetij, industrije ali sektorja,
  • nacionalni/regionalni organi za kvalifikacije,
  • raziskovalni inštituti,
  • agencije za inovacije,
  • organi za regionalni razvoj.

Število in profil sodelujočih organizacij

Partnerstvo mora vključevati najmanj osem polnopravnih partnerjev iz najmanj štirih držav programa Erasmus+ (vključno z vsaj dvema državama članicama EU), med katerimi je:

(a) najmanj ena predstavniška organizacija podjetij, industrije ali sektorja in

(b) najmanj en ponudnik poklicnega izobraževanja in usposabljanja (na sekundarni in/ali terciarni stopnji).

Nadaljnja sestava partnerstva bi morala odražati posebno naravo predloga.

Trajanje projekta

Štiri leta.

Kje se prijaviti?

Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).

ID razpisa: ERASMUS-EDU-2021-PEX-COVE.

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 7. septembra do 17. ure (po bruseljskem času).

Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.

PRIPRAVA PROJEKTA

Za centre poklicne odličnost je značilen sistemski pristop. Pričakuje se, da ponujajo veliko več od zgolj zagotavljanja kakovostnega poklicnega usposabljanja. Za transnacionalne platforme za sodelovanje je značilno, da izvajajo nabor različnih aktivnosti, razvrščenih v tri sklope, navedene v nadaljevanju:

  1. poučevanje in učenje vključno s posredovanjem spretnosti, pomembnih za trg dela, s pristopom neprekinjenega vseživljenjskega učenja; razvojem inovativnih metodologij poučevanja in učenja, usmerjenih v učečega se, vključno z viri za učenje na daljavo, razvojem modularnega in v učečega se usmerjenega transnacionalnega PIU (učni načrti in/ali kvalifikacije), s čimer se omogoča mobilnost (vključno z virtualno mobilnostjo) učečih se in osebja ter priznavanje na regionalni in/ali nacionalni ravni;
  2. sodelovanje in partnerstvo vključno s prispevanjem k ustvarjanju in razširjanju novega znanja v partnerstvu z drugimi deležniki ter vzpostavitvijo partnerstev med podjetji in izobraževalnimi ustanovami za vajeništvo, delovno prakso, souporabo opreme, vključno z viri za učenje na daljavo, izmenjavo osebja in učiteljev med podjetji in centri PIU itd.;
  3. upravljanje in financiranje vključno z zagotavljanjem učinkovitega upravljanja na vseh stopnjah, v katere so vključeni zadevni deležniki, in polnim koriščenjem finančnih instrumentov in sredstev EU.

Neizčrpen seznam aktivnosti, ki ustrezajo posamezni skupini, je naveden na prijavnem obrazcu.

Aktivnosti, predlagane v vlogah projektov, bi morale prispevati dodano vrednost in bodo imele neposreden učinek na doseganje rezultatov projekta.

Projekt mora vključevati ustrezne rezultate, povezane z:

  • vsaj tremi aktivnostmi iz prijavnega obrazca, navedenimi v 1. sklopu – poučevanje in učenje,
  • vsaj tremi aktivnostmi iz prijavnega obrazca, navedenimi v 2. sklopu – sodelovanje in partnerstvo, ter
  • vsaj dvema aktivnostma iz prijavnega obrazca, navedenima v 3. sklopu – upravljanje in financiranje.

Prijavitelj lahko vključi aktivnosti, ki niso navedene v zgornjih treh sklopih. Pri tem mora dokazati, da so te aktivnosti še posebno primerne za doseganje ciljev razpisa in opredeljenih potreb, obravnavati in predstaviti pa jih je treba kot del skladnega nabora aktivnosti.

Cilj centrov poklicne odličnosti ni zgraditi popolnoma novih institucij in infrastrukture za poklicno izobraževanje in usposabljanje (čeprav lahko storijo tudi to), temveč nasprotno združiti več lokalnih/regionalnih parterjev, kot so ponudniki začetnega in nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, institucije za terciarno izobraževanje, vključno z univerzami za uporabne znanosti in politehnikami, raziskovalne institucije, podjetja, zbornice, socialni partnerji, nacionalni in regionalni organi ter razvojne agencije, javni zavodi za zaposlovanje itd.

Pri projektih je treba uporabljati instrumente in orodja na ravni EU[2] vedno, kadar je to primerno.

Projekti morajo vključevati oblikovanje dolgoročnega akcijskega načrta za postopno uvajanje rezultatov projekta po njegovem dokončanju. Ta načrt temelji na stalnih partnerstvih med ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter ključnimi deležniki iz industrije na ustrezni ravni. Vključevati bi moral opredelitev ustreznih upravljavskih struktur ter načrte za nadgradljivost in finančno vzdržnost. Prav tako bi moral zagotavljati ustrezno prepoznavnost in obsežno razširjanje dela platform, med drugim tudi na politični ravni EU in nacionalni politični ravni, ter vključevati podroben opis, kako bo uvajanje izvedeno na evropski, nacionalni in/ali regionalni ravni z zadevnimi partnerji. V akcijskem načrtu je navedeno tudi, kako lahko možnosti financiranja EU (npr. evropski strukturni skladi, Evropski sklad za strateške naložbe, Erasmus+, COSME, sektorski programi) ter nacionalno in regionalno financiranje (pa tudi zasebno financiranje) podpirajo uvedbo projekta. Pri tem bi bilo treba upoštevati nacionalne in regionalne strategije pametne specializacije.

PRIČAKOVANI UČINEK

Pričakuje se, da bosta postopna vzpostavitev in razvoj evropskih platform centrov poklicne odličnosti povečala privlačnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter zagotovila, da bo to v ospredju zagotavljanja rešitev za izzive, ki jih prinašajo hitro spreminjajoče se potrebe po spretnostih.

Centri poklicne odličnosti naj bi s tem, da tvorijo bistven del „trikotnika znanja“ – tesnega sodelovanja med poslovnimi subjekti ter izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami – ter da igrajo temeljno vlogo pri zagotavljanju spretnosti za podpiranje inovacij in pametne specializacije, zagotavljali visokokakovostne spretnosti in kompetence, ki vodijo v kakovostno zaposlitev in priložnosti skozi celotno poklicno pot, ki izpolnjuje potrebe inovativnega, vključujočega in trajnostnega gospodarstva. Ta pristop naj bi utrl pot za do poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki bo potekalo v bolj celoviti in vključujoči konceptualizaciji zagotavljanja spretnosti in pri tem obravnavalo inovativnost, pedagogiko, socialno pravičnost, vseživljenjsko učenje, prečne spretnosti, organizacijsko učenje in stalno strokovno izpopolnjevanje ter potrebe skupnosti.

Centri poslovne odličnosti bodo s trdno zasidranostjo v regionalnem/lokalnem okolju in sočasnim delovanjem na transnacionalni ravni oblikovali močna in trajna partnerstva med skupnostjo poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter svetom dela na nacionalni ravni in prek meja. S tem bodo zagotavljali stalno ustreznost zagotavljanja spretnosti in dosegali rezultate, ki bi jih bilo brez izmenjave znanja in stalnega sodelovanja težko doseči.

Z obsežnim razširjanjem rezultatov projekta na transnacionalni, nacionalni in/ali regionalni ravni ter pripravo dolgoročnega akcijskega načrta za postopno uvajanje rezultatov projekta ob upoštevanju nacionalnih in regionalnih strategij pametne specializacije naj bi posamezni projekti vključili zadevne deležnike iz sodelujočih organizacij in od drugod ter zagotovili trajni učinek po življenjskem ciklu projekta.

MERILA ZA DODELITEV

Uporabljajo se v nadaljevanju navedena merila za dodelitev.

Ustreznost projekta

(največ 35 točk)

  • Povezava s politiko: s predlogom se vzpostavlja in razvija transnacionalna platforma centrov poklicne odličnosti za sodelovanje, katere cilj je spodbujati odličnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja; v predlogu je pojasnjeno, kako bo prispeval k doseganju ciljev prednostnih nalog politike, ki jih zajemata Priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost[3] ter deklaracija iz Osnabrücka[4];
  • doslednost: v kolikšni meri predlog temelji na ustrezni analizi potreb; cilji so jasno opredeljeni in realistični ter obravnavajo vprašanja, pomembna za sodelujoče organizacije in ukrep;
  • inovativnost: predlog obravnava najsodobnejše metode in tehnike ter vodi do inovativnih rezultatov in rešitev na svojem področju na splošno ali v geografskem okviru, v katerem se projekt izvaja (npr. vsebina, doseženi rezultati, uporabljene delovne metode, vključene organizacije in osebe ali organizacije in osebe, katerim je projekt namenjen);
  • regionalna razsežnost: iz predloga je razvidno, da na podlagi opredelitve lokalnih/regionalnih potreb in izzivov vključuje regionalni razvoj, inovativnost in strategije pametne specializacije ter k njim prispeva;
  • sodelovanje in partnerstva: v kolikšni meri je predlog primeren za uresničitev močne in trajne zveze med skupnostjo poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter podjetji (ki jih lahko zastopajo zbornice ali združenja) na lokalni in transnacionalni ravni, v katerih so interakcije vzajemne in v vzajemno korist;
  • evropska dodana vrednost: iz predloga je jasno razvidna dodana vrednost na individualni (učeči se in/ali osebje), institucionalni in sistemski ravni, ki jo ustvarjajo rezultati, ki bi jih partnerji brez evropskega sodelovanja težko dosegli;
  • internacionalizacija: iz predloga je razviden prispevek k mednarodni razsežnosti odličnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključno z razvojem strategij za spodbujanje transnacionalne mobilnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja in trajnih partnerstev;
  • digitalne spretnosti: v kolikšni meri predlog predvideva aktivnosti, povezane z razvojem digitalnih spretnosti (npr. predvidevanje potreb po spretnostih, inovativne učne načrte in metodologije poučevanja, usmerjanje);
  • zelene spretnosti: v kolikšni meri predlog predvideva aktivnosti (npr. predvidevanje spretnosti, inovativne učne načrte in metodologije poučevanja, usmerjanje), povezane s prehodom na krožno in bolj zeleno gospodarstvo;
  • socialna razsežnost: predlog vključuje prečni vidik vseh različnih ukrepov za obravnavo raznolikosti in promocijo skupnih vrednot, enakosti, vključno z enakostjo spolov, ter nediskriminacije in socialne vključenosti, tudi vključenosti ljudi s posebnimi potrebami/manj priložnostmi.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta

(največ 25 točk)

  • Skladnost: splošna zasnova projekta zagotavlja usklajenost ciljev, aktivnosti in predlaganega proračuna projekta. V predlogu je predstavljen skladen in celovit nabor ustreznih aktivnosti in storitev za izpolnjevanje opredeljenih potreb in doseganje pričakovanih rezultatov. Obstajajo ustrezne faze za pripravo, izvedbo, spremljanje, uporabo, ocenjevanje in razširjanje;
  • metodologija: kakovost in izvedljivost predlagane metodologije in njena primernost za doseganje pričakovanih rezultatov;
  • upravljanje: predvidene so trdne ureditve upravljanja. Časovni razpored, organizacija, naloge in odgovornosti so dobro opredeljeni in realistični. V predlogu so posameznim aktivnostim dodeljena ustrezna sredstva. Opredeljena sta jasen sklop ključnih kazalnikov smotrnosti ter časovni razpored za njihovo ocenjevanje in doseganje;
  • proračun: proračun zagotavlja ustrezna sredstva, potrebna za uspeh, in ni precenjen niti podcenjen;
  • delovni načrt: kakovost in učinkovitost delovnega načrta, vključno s stopnjo skladnosti sredstev, dodeljenih delovnim sklopom, z njihovimi cilji in rezultati;
  • nadzor sredstev in kakovosti: nadzorni ukrepi (stalno ocenjevanje kakovosti, medsebojni pregledi, aktivnosti primerjalne analize itd.) in kazalniki kakovosti zagotavljajo, da bo izvajanje projekta visokokakovostno in stroškovno učinkovito. Izzivi/tveganja v zvezi s projektom so jasno opredeljeni, blažilni ukrepi pa ustrezno obravnavani. Postopki strokovnega pregleda so načrtovani kot sestavni del projekta. Ti postopki vključujejo neodvisno zunanje ocenjevanje, ki se izvede sredi projekta in ob njegovem zaključku;
  • če projekt vključuje aktivnosti mobilnosti (za učeče se in/ali osebje):
  • kakovost praktičnih ureditev, načinov upravljanja in podpore;
  • v kolikšni meri te aktivnosti ustrezajo ciljem projekta in vključujejo ustrezno število udeležencev;
  • kakovost ureditev za priznavanje in vrednotenje učnih izidov udeležencev v skladu z evropskimi orodji in načeli za preglednost in priznavanje.

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju

(največ 20 točk)

  • Sestava: projekt vključuje ustrezen nabor sodelujočih organizacij, ki se dopolnjujejo in imajo zahtevan profil, kompetence, izkušnje in strokovno znanje za uspešno izvedbo vseh vidikov projekta;
  • navzgor usmerjena konvergenca: v kolikšni meri partnerstvo združuje organizacije, dejavne na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ali v svetu dela, ki so na različnih stopnjah razvoja pristopov poklicne odličnosti, ter v kolikšni meri omogoča nemoteno in učinkovito izmenjavo strokovnega znanja med navedenimi partnerji;
  • geografska razsežnost: v kolikšni meri partnerstvo vključuje ustrezne partnerje z različnih geografskih območij, v kolikšni meri je prijavitelj utemeljil geografsko sestavo partnerstva in dokazal njegovo ustreznost za doseganje ciljev centrov poklicne odličnosti ter v kolikšni meri partnerstvo vključuje širok in ustrezen nabor zadevnih akterjev na lokalni in regionalni ravni;
  • vključenost partnerskih držav: kadar je to ustrezno, vključenost sodelujočih organizacij iz partnerskih držav projektu prinaša bistveno dodano vrednost;
  • zavezanost: koordinator prikaže visokokakovostno upravljanje, sposobnost za koordiniranje transnacionalnih mrež in vodenje v zahtevnem okolju; porazdelitev odgovornosti in nalog je jasna in ustrezna, iz nje pa sta razvidna zavezanost in aktivno prispevanje vseh sodelujočih organizacij glede na njihovo posebno strokovno znanje in zmogljivost;
  • sodelovanje: predlagan je učinkovit mehanizem za zagotavljanje dobre koordinacije, odločanja in obveščanja med sodelujočimi organizacijami, udeleženci in vsemi drugimi zadevnimi deležniki.

Učinek

(največ 20 točk)

  • Uporaba: iz predloga je razvidno, kako bodo partnerji in drugi deležniki uporabili rezultate projekta. Zagotavlja načine za merjenje uporabe v življenjskem ciklu projekta in po njem;
  • razširjanje: predlog vsebuje jasen načrt za razširjanje rezultatov, ustrezne cilje, aktivnosti, ustrezno časovno razporeditev, orodja in kanale, ki bodo zagotovili učinkovito razširjanje rezultatov in koristi deležnikom, oblikovalcem politike, poklicnim svetovalcem, podjetjem, mladim učečim se itd. v življenjskem ciklu projekta in po njem; v projektu je navedeno tudi, kateri partnerji bodo odgovorni za razširjanje;
  • učinek: iz predloga je razviden morebitni učinek projekta:
  • na udeležence in sodelujoče organizacije med življenjskim ciklom projekta in po njem;
  • na druge, ki niso organizacije in posamezniki, neposredno udeleženi v projektu, na lokalni, regionalni, nacionalni in/ali evropski ravni.

Predlog vključuje ukrepe ter jasno opredeljene cilje in kazalnike za spremljanje napredka in oceno pričakovanega učinka (kratko- in dolgoročnega);

  • trajnost: v predlogu je pojasnjeno, kako bo center poklicne odličnosti uveden in nadalje razvit. Predlog vključuje pripravo dolgoročnega akcijskega načrta za postopno uvajanje rezultatov projekta po njegovem dokončanju. Ta načrt temelji na stalnih partnerstvih med ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter ključnimi deležniki iz industrije na ustrezni ravni. Vključevati bi moral opredelitev ustreznih upravljavskih struktur ter načrte za nadgradljivost in finančno vzdržnost, vključno z opredelitvijo finančnih sredstev (evropskih, nacionalnih in zasebnih), da se zagotovi dolgoročna trajnost doseženih rezultatov in koristi.

Da bi se vloge upoštevale pri dodeljevanju sredstev, morajo doseči najmanj 70 točk (od skupno 100 točk), doseči pa morajo tudi zahtevano najmanjše število točk za vsako od štirih meril za dodelitev: najmanj 18 točk za kategorijo „Ustreznost projekta“; najmanj 13 točk za kategorijo „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“ ter najmanj 11 točk za kategoriji „Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju“ in „Učinek“. V primeru izenačenih predlogov bodo imeli prednost predlogi z največ točkami v kategoriji „Ustreznost projekta“ in nato v kategoriji „Učinek“.

Kot splošno pravilo in v skladu z obstoječim nacionalnim in evropskim pravnim okvirom bi bilo treba rezultate objaviti kot prosto dostopne učne vire (PDUV) ter na ustreznih platformah stroke, sektorja ali pristojnih organov. V predlogu je opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih podatkov, gradiv, dokumentov ter aktivnosti v avdiovizualnih in družbenih medijih ter kako se bo o njih obveščalo, poleg tega pa predlog ne vsebuje nesorazmernih omejitev.

KAKŠNA SO PRAVILA ZA DODELITEV SREDSTEV?

Za ta ukrep se uporablja model financiranja s pavšalnimi zneski. Znesek prispevka v obliki enkratnega pavšalnega zneska bo določen za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi ocenjenega proračuna za ukrep, ki ga predlaga prijavitelj. Organ, ki dodeli sredstva, bo določil pavšalni znesek za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi predloga, rezultata ocene, stopenj financiranja in najvišjega zneska nepovratnih sredstev, določenega v razpisu.

Najvišji znesek nepovratnih sredstev EU na projekt je 4 milijone EUR.

Kako se določi pavšalni znesek za projekt?

Prijavitelji morajo izpolniti podrobno proračunsko preglednico v skladu s prijavnim obrazcem, pri tem pa upoštevati naslednje točke:

  1. upravičenci bi morali proračun po potrebi podrobno opredeliti in organizirati v skladne delovne sklope (npr. razdeljene na „vodenje projekta“, „usposabljanje“, „organizacija dogodkov“, „priprava in izvajanje mobilnosti“, „obveščanje in razširjanje“, „zagotavljanje kakovosti“ itd.);
  2. v predlogu morajo biti opisane aktivnosti, zajete v posameznem delovnem sklopu;
  3. prijavitelji morajo v svojem predlogu navesti razčlenitev pavšalnega zneska, ki prikazuje deleže za posamezne delovne sklope (in v vsakem delovnem sklopu delež, dodeljen vsakemu upravičencu in povezanemu subjektu);
  4. navedeni stroški lahko zajemajo stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja, stroške opreme in oddaje naročil podizvajalcem ter druge stroške (kot so razširjanje informacij, objave ali prevodi).

Predlogi bodo ocenjeni v skladu s standardnimi postopki ocenjevanja ob pomoči notranjih in/ali zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki bodo ocenili kakovost predlogov glede na zahteve, opredeljene v razpisu, ter pričakovani učinek, kakovost in učinkovitost ukrepa.

Po oceni predloga bo odredbodajalec določil vrednost pavšalnega zneska ob upoštevanju ugotovitev opravljene ocene. Vrednost pavšalnega zneska bo omejena na največ 80 % ocenjenega proračuna, določenega po oceni.

Elementi nepovratnih sredstev (najvišji znesek nepovratnih sredstev, stopnja financiranja, skupni upravičeni stroški itd.) bodo določeni v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Dosežki projekta bodo ocenjeni na podlagi doseženih rezultatov. Shema financiranja bi omogočila osredotočenost na izložke in ne na vložke, zato bi bil poudarek na kakovosti in stopnji doseganja merljivih ciljev.

Več podrobnosti je navedenih v vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je na voljo na portalu za financiranje in javne razpise.

  1. Glede na opredelitev, ki jo je določil center Cedefop, se učenje na delovnem mestu nanaša na znanje in spretnosti, pridobljene z izvajanjem nalog v poklicnem okviru, bodisi na delovnem mestu […] bodisi v instituciji za poklicno izobraževanje in usposabljanje, ter poglobljenim proučevanjem teh nalog. Glede na poročilo Komisije iz leta 2013 (Učenje na delovnem mestu v Evropi: prakse in usmeritve politike) v začetnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju obstajajo tri oblike učenja na delovnem mestu: (1) sistemi izmeničnega usposabljanja ali vajeništva, običajno znani kot „dvojni sistemi“, (2) učenje na delovnem mestu kot poklicno izobraževanje in usposabljanje v šoli, ki vključuje obdobja usposabljanja na delovnem mestu v podjetjih, ter (3) učenje na delovnem mestu, vključeno v program učenja v šoli, in sicer v šolskih laboratorijih, delavnicah, kuhinjah, restavracijah, mladinskih ali učnih podjetjih ali prek simulacij ali dejanskih poslovnih/industrijskih projektnih nalog.

    Za vso terminologijo na področju PIU, vključno z učenjem na delovnem mestu, uporabljajte uradno publikacijo centra Cedefop na spletnem naslovu:

    https://www.cedefop.europa.eu/sl/publications-and-resources/publications/4117.

  2. Kot so EOK, EQAVET, Priporočilo Sveta o evropskem okviru za kakovostna in učinkovita vajeništva, Priporočilo Sveta o ključnih kompetencah itd.

  3. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32020H1202(01)&from=EN.

  4. https://www.cedefop.europa.eu/files/osnabrueck_declaration_eu2020.pdf.

.foot {font-size: 0.8em; margin-left: 2.5em; border-top: 1px solid black;} table, td, tr{border: 1px solid black; cellpadding="1"; cellspacing="1";} table{margin-bottom: 30px;}