Skip to main content
Erasmus+ home page Erasmus+ home page

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport
Search the guide

Centri Poklicne Odličnosti

Izvajanje pristopov poklicne odličnosti je pomembno v splošnem programu politike EU za znanja in spretnosti ter poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU). Evropski program znanj in spretnosti, evropski izobraževalni prostor, priporočilo Sveta iz leta 2020 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU)1  ter izjava iz Osnabrücka2  vključujejo zelo jasna sklicevanja na poklicno odličnost kot gonilno silo za reforme v sektorju PIU.

Namen pobude o centrih poklicne odličnosti je odzvati se na prednostno nalogo politike, ki podpira reforme v sektorju PIU, da se zagotovijo visokokakovostna znanja in spretnosti ter kompetence, ki vodijo v kakovostno zaposlitev in priložnosti za celotno poklicno pot, ter izpolnijo potrebe inovativnega, vključujočega in trajnostnega gospodarstva3 . Pobuda o centrih poklicne odličnosti podpira tudi izvajanje evropskega zelenega dogovora, nove digitalne strategije, sporočila Komisije o privabljanju znanj, spretnosti in talentov v EU, nove industrijske strategije ter strategije za mala in srednja podjetja, saj so znanja in spretnosti ključnega pomena za njihov uspeh.

Centri poklicne odličnosti delujejo v danem lokalnem okolju ter ustvarjajo ekosisteme znanj in spretnosti za inovacije, regionalni razvoj in socialno vključenost, hkrati pa sodelujejo s centri poklicne odličnosti v drugih državah prek mednarodnih mrež sodelovanja. Vzpostavljajo pristop od spodaj navzgor k poklicni odličnosti, ki vključuje širok razpon lokalnih deležnikov, kar institucijam PIU omogoča hitro prilagajanje zagotavljanja znanj in spretnosti spreminjajočim se ekonomskim in socialnim potrebam.

Zagotavljajo priložnosti za začetno usposabljanje mladih ter stalno izpopolnjevanje in preusposabljanje odraslih, in sicer s prožno in pravočasno ponudbo usposabljanja, ki ustreza potrebam dinamičnega trga dela, v okviru zelenega in digitalnega prehoda. Delujejo kot katalizatorji lokalnega razvoja in inovacij, saj tesno sodelujejo s podjetji (zlasti MSP) pri projektih uporabnih raziskav, ustvarjajo vozlišča znanja in inovacij ter podpirajo podjetniške pobude učečih se oseb.

Cilj mreže je „navzgor usmerjena konvergenca“ odličnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Omogočale bodo vključenost držav z dobro razvitimi sistemi poklicne odličnosti, pa tudi držav, ki podobne pristope šele razvijajo, njihov cilj pa bo preizkusiti vse možnosti institucij PIU za proaktivno vlogo pri podpiranju gospodarske rasti in inovacij.

Ta pobuda uvaja „evropsko razsežnost“ poklicne odličnosti s podpiranjem izvajanja politike EU na področju PIU ter ukrepov, dogovorjenih z državami članicami, socialnimi partnerji in izvajalci PIU.

Za pojem poklicne odličnosti, ki je predlagan tukaj, je značilen celosten pristop, osredotočen na učečo se osebo, v katerem je PIU:

  • sestavni del ekosistemov znanj in spretnosti4  ter prispeva k regionalnemu razvoju5 , inovacijam6 , pametni specializaciji7  in strategijam grozdov8  ter posebnim vrednostnim verigam in industrijskim ekosistemom;
  • sta poklicno izobraževanje in usposabljanje del trikotnika znanja9 , v okviru katerega poteka tesno sodelovanje z drugimi sektorji izobraževanja in usposabljanja, znanstveno skupnostjo in poslovnimi subjekti;
  • učečim se osebam omogoča, da s kakovostno ponudbo, ki temelji na zagotavljanju kakovosti, pridobijo poklicne (specifične) in ključne kompetence10 ;
  • vzpostavlja inovativne oblike partnerstev11  s svetom dela, podpira pa ga stalni strokovni razvoj izobraževalnega osebja in osebja za usposabljanje, inovativnih pedagoških pristopov, mobilnosti učečih se oseb in osebja ter strategij za internacionalizacijo PIU.

Cilji ukrepa

Ta ukrep podpira postopno vzpostavitev in razvoj mednarodnih mrež sodelovanja centrov poklicne odličnosti.

Centri poklicne odličnosti bodo delovali na dveh ravneh:

  1. na nacionalni ravni z vključevanjem široke palete lokalnih deležnikov, ki ustvarjajo ekosisteme znanj in spretnosti za lokalne inovacije, regionalni razvoj in socialno vključenost, hkrati pa sodelujejo s centri poklicne odličnosti v drugih državah prek mednarodnih mrež sodelovanja;
  2. na mednarodni ravni, ki združuje centre poklicne odličnosti, ki imajo skupni interes na področju:
  • posebnih sektorjev12  ali industrijskih ekosistemov13 ;
  • inovativnih pristopov za spoprijemanje z gospodarskimi in družbenimi izzivi (na primer podnebne spremembe, digitalizacija, umetna inteligenca, cilji trajnostnega razvoja14 , vključevanje migrantov in prikrajšanih skupin, izpopolnjevanje pri osebah z nizko ravnjo kvalifikacij itd.) ali
  • inovativnih pristopov za povečanje dosega, kakovosti in učinkovitosti obstoječih centrov poklicne odličnosti.

Mreže bodo združile obstoječe centre poklicne odličnosti ali razvile model poklicne odličnosti s povezovanjem partnerjev iz različnih držav, ki nameravajo z mednarodnim sodelovanjem razviti poklicno odličnost v svojem lokalnem okolju. Prispevale bi lahko na primer k izvedbeni fazi pobude novi evropski Bauhaus s sodelovanjem s skupnostmi, vključenimi v lokalne spremembe, ki jih spodbuja pobuda.

Centri poklicne odličnosti so lahko obstoječe šole/izvajalci PIU, ki si prizadevajo doseči odličnost z vključitvijo v sklop aktivnosti, predlaganih v tej evropski pobudi. Lahko so tudi na novo ustanovljeni centri za zagotavljanje odličnih ponudb in storitev usposabljanja, ki se odzivajo na potrebe trga dela.

Centri poklicne odličnosti dosegajo svoje cilje z združevanjem in tesnim sodelovanjem s številnimi lokalnimi/regionalnimi partnerji, kot so ponudniki začetnega in nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, terciarne izobraževalne institucije, vključno z univerzami za uporabne znanosti in politehniko, raziskovalne institucije, znanstveni parki, agencije za inovacije, podjetja, drugi delodajalci, zbornice in njihova združenja, socialni partnerji, socialna podjetja, sektorski sveti za znanja in spretnosti, strokovna/sektorska združenja, nacionalni in regionalni organi ter razvojne agencije, zavodi za zaposlovanje, organi za kvalifikacije, organizacije za socialno vključevanje in ponovno vključevanje itd.

Ta razpis bo tako podprl projekte, ki združujejo lokalne ali regionalne partnerje iz različnih držav in razvijajo niz aktivnosti v okviru treh sklopov: (1) poučevanje in učenje, (2) sodelovanje in partnerstva ter (3) upravljanje in financiranje.

Centri poklicne odličnosti morajo uporabljati instrumente in orodja15  na ravni EU vedno, kadar je to primerno.

Vključevati morajo oblikovanje dolgoročnega akcijskega načrta za postopno uvajanje rezultatov projekta po njegovem dokončanju. Ta načrt temelji na stalnih partnerstvih med ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter ključnimi akterji na trgu dela na ustrezni ravni. Vključevati bi moral opredelitev ustreznih upravljavskih struktur ter načrte za nadgradljivost in finančno vzdržnost.

Prav tako bi moral zagotavljati ustrezno prepoznavnost in obsežno razširjanje dela mreže centrov poklicne odličnosti, med drugim tudi na politični ravni EU in nacionalni politični ravni, ter vključevati podroben opis, kako bo uvajanje izvedeno na evropski, nacionalni in/ali regionalni ravni z zadevnimi partnerji. V akcijskem načrtu je navedeno tudi, kako lahko druge možnosti financiranja EU, nacionalno in regionalno financiranje ter zasebno financiranje podprejo izvajanje projekta.

Seznam že financiranih centrov poklicne odličnosti je na voljo na portalu za financiranje in javne razpise (FTOP). Informativni pregledi za financirane projekte so na voljo tudi na spletišču Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje16 .

Merila za upravičenost

Da bi bili predlogi projektov za centre poklicne odličnosti upravičeni do nepovratnih sredstvih Erasmus+, morajo izpolnjevati naslednja merila:

Upravičene sodelujoče organizacije (kdo se lahko prijavi?)

Da bi bili prijavitelji (upravičenci in povezani subjekti, če je ustrezno) upravičeni, morajo:

  • biti pravni subjekti (javni ali zasebni organi);
  • imeti sedež v eni od upravičenih držav, tj. državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu;
  • biti dejavni na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ali v svetu dela.
  • Organizacije, dejavne na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ali v svetu dela, iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, lahko prav tako sodelujejo – kot upravičenci, povezani subjekti ali pridruženi partnerji –, vendar ne kot koordinatorji.

Izjema: organizacije iz Belorusije (regija 2) in Ruske federacije (regija 4) niso upravičene do sodelovanja v tem ukrepu.

Sodelujoče organizacije so lahko na primer (neizčrpen seznam):

  • ponudniki PIU,
  • predstavniške organizacije ponudnikov PIU,
  • predstavniške organizacije podjetij, industrije, drugih delodajalcev ali sektorja,
  • nacionalni/regionalni organi za kvalifikacije,
  • raziskovalni inštituti,
  • agencije za inovacije,
  • organi za regionalni razvoj,
  • mednarodne organizacije, dejavne na področju PIU.

Sestava konzorcija (število in profil sodelujočih organizacij)

Partnerstvo mora vključevati najmanj osem prijaviteljev (upravičencev) iz najmanj štirih držav članic EU ali tretjih držav, pridruženih programu.

V vsaki državi članici EU in tretji državi, pridruženi programu, mora biti:

  1. najmanj ena predstavniška organizacija podjetij, industrije, drugih delodajalcev ali sektorja in
  2. najmanj en ponudnik poklicnega izobraževanja in usposabljanja (na sekundarni in/ali terciarni stopnji).

Povezani subjekti in pridruženi partnerji se ne upoštevajo pri tej minimalni sestavi konzorcija. Ne morejo biti koordinatorska organizacija.

Koordinatorska organizacija mora imeti sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu.

Organizacije iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, lahko sodelujejo tudi kot upravičenci ali povezani subjekti, če je dokazano, da njihovo sodelovanje projektu prinaša bistveno dodano vrednost. Sodelujejo lahko tudi kot pridruženi partnerji.

Upravičene aktivnosti

Prijavitelj mora obravnavati tri sklope aktivnosti (in navesti podrobnosti o konkretnih ukrepih in rezultatih). Pri vsakem sklopu je treba izbrati vsaj minimalno število aktivnosti s spodnjega seznama:

  • vsaj štiri aktivnosti iz sklopa 1 – poučevanje in učenje,
  • vsaj tri aktivnosti iz sklopa 2 – sodelovanje in partnerstva ter
  • vsaj dve aktivnosti iz sklopa 3 – upravljanje in financiranje.

Sklopi so opisani v nadaljevanju v poglavju „Priprava projekta“.

Upravičene so aktivnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja na kateri koli ravni od 3 do 8 EOK, vključno z višjo sekundarno stopnjo, postsekundarno neterciarno stopnjo in terciarno stopnjo (npr. univerze za uporabne znanosti, politehnični inštituti itd.). Vendar pa prijave ne smejo vključevati samo aktivnosti, namenjene učečim se na terciarni stopnji; če so osredotočene na PIU na postsekundarni stopnji (ravni od 6 do 8 EOK), morajo vključevati vsaj še eno drugo stopnjo kvalifikacij PIU med ravnmi od 3 do 5 EOK ter imeti velik poudarek na učenju na delovnem mestu.

Geografska lokacija (kraj izvajanja aktivnosti)

Aktivnosti morajo potekati v kateri koli upravičeni državi (glej del A tega vodnika).

Trajanje projekta

Projekti naj bi običajno trajali 48 mesecev (podaljšanja so mogoča s spremembo sporazuma o nepovratnih sredstvih, če so ustrezno utemeljena).

Kje se prijaviti?

Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje in kulturo (EACEA) prek portala za financiranje in javne razpise (FTOP).

ID razpisa: ERASMUS-EDU-2024-PEX-COVE.

Pred prijavo si oglejte ustrezna pogosta vprašanja na portalu za financiranje in javne razpise.

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 7. maja do 17. ure (po bruseljskem času).

Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.

Priprava projekta

Za centre poklicne odličnosti je značilen sistemski pristop, s katerim institucije PIU skupaj s številnimi drugimi lokalnimi/regionalnimi partnerji dejavno prispevajo k soustvarjanju „ekosistemov znanja in spretnosti“. Pričakuje se, da centri poklicne odličnosti ponujajo veliko več od zgolj zagotavljanja kakovostnega poklicnega usposabljanja.

V nadaljevanju je predstavljen seznam značilnih aktivnosti, ki jih zagotavljajo centri poklicne odličnosti. Projekti bodo svoje cilje dosegli na podlagi kombinacije teh aktivnosti (alinee so okvirni primeri možnih ukrepov v okviru vsake aktivnosti)17 .

Opis sklopov:

Sklop 1 – Poučevanje in učenje

Aktivnost 1. Zagotavljanje znanj in spretnosti, pomembnih za trg dela
Aktivnost 2. Prizadevanje za vseživljenjsko učenje in vključujoč pristop v PIU
  • Z zagotavljanjem priložnosti za učenje za ljudi vseh starosti in iz vseh socialno-ekonomskih okolij22 .
  • S kombiniranjem ponudb za začetne kvalifikacije PIU in nadaljnje usposabljanje za izpopolnjevanje in preusposabljanje, ki temeljijo na zbiranju podatkov o znanjih in spretnostih23 .
  • Z zagotavljanjem PIU na višji ravni, razvojem prožnih poti ter mehanizmi sodelovanja med institucijami PIU in terciarnimi izobraževalnimi institucijami24 .
Aktivnost 3. Razvoj učnih načrtov in kvalifikacij PIU, ki omogočajo prožnost in individualizacijo izvajanja
  • Razvoj individualnih učnih načrtov25  ali poti za vsako učečo se osebo26 , tudi za odrasle
  • Vključevanje mednarodne mobilnosti učečih se27  v učne načrte, zagotavljanje potrjevanja in priznavanja učnih izidov, pridobljenih v tujini
  • Oblikovanje kvalifikacij, ki vključujejo komponente učenja v šoli in na delovnem mestu28
  • Razvoj evropskih ključnih poklicnih profilov29 ​​​​​​​, ki prispevajo k mobilnosti učečih se in delavcev, hkrati pa zagotavljajo njihovo priznavanje ter preglednost, razumevanje in prenosljivost učnih izidov30
  • Razvoj in/ali uporaba mikrodokazil31  za prepoznavanje izidov kratkotrajnih priložnosti za učenje, prilagojenih hitro spreminjajoči se družbi in trgu dela
  • Uporaba evropskih digitalnih potrdil za učenje, ki omogočajo enostavno avtentikacijo, potrjevanje in priznavanje potrdil vseh velikosti ali oblik
Aktivnost 4. Razvoj inovativnega gradiva za poučevanje in učenje ter metodologij, osredotočenih na učeče se
Aktivnost 5. Vlaganje v začetni in stalni strokovni razvoj učiteljev in mentorjev45
  • Za pedagoška, tehnična, zelena in digitalna znanja in spretnosti, vključno s tistimi, ki so potrebni za spletno učenje in učenje na daljavo
  • Vključevanje mobilnosti učiteljev in mentorjev v strategije učenja, razvoja in internacionalizacije46
  • Podpora izvajanju kulture kakovosti, ki temelji na opredeljenih sistemih upravljanja47
Aktivnost 6. Vzpostavitev trdnih mehanizmov za zagotavljanje kakovosti
Aktivnost 7. Vzpostavitev učinkovitih povratnih zank in sistemov za spremljanje diplomantov
  • Vzpostavitev postopkov, mehanizmov in instrumentov za učinkovite povratne informacije in pregled v okviru strateškega učnega procesa v organizaciji PIU, da se podpre razvoj visokokakovostnih storitev in izboljšajo priložnosti za učeče se osebe
  • Omogočanje pravočasnega prilagajanja zagotavljanja učenja na podlagi učinkovitih sistemov za spremljanje diplomantov48
Aktivnost 8. Zagotavljanje storitev za usmerjanje
  • Zagotavljanje kakovostnega usmerjanja49  za mlade in odrasle, da se podprejo njihova poklicna pot, izobraževanje in usposabljanje ter njihova udeležba v vseživljenjskem učenju
  • Zagotavljanje prilagojene podpore ranljivim osebam
  • Omogočanje odraslim, da uveljavljajo svoje pravice do usposabljanja
Aktivnost 9. Zagotavljanje potrjevanja predhodnega učenja
  • Zagotavljanje potrjevanja znanj in spretnosti, ne glede na to, kako so bili pridobljeni, tudi zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja: na delovnem mestu, doma ali v prostovoljskih aktivnostih50  kot podlaga za zagotavljanje individualiziranega usposabljanja

Sklop 2 – Sodelovanje in partnerstva

Aktivnost 10. Vzpostavitev partnerstev med podjetji in izobraževalnimi institucijami
  • Razvijanje vzajemno koristnih odnosov s poslovnim sektorjem z oblikovanjem dolgoročnih partnerstev med podjetji in izobraževanjem, tudi za predvidevanje inovacij ter znanj in spretnosti
  • Sodelovanje pri stalnem pregledovanju in posodabljanju učnih načrtov, da se zagotovi njihova ustreznost za potrebe učencev in trga dela, zlasti za učenje na delovnem mestu in vajence
  • Podpora podjetjem, drugim delodajalcem in zlasti MSP s prilagojenim usposabljanjem za izpopolnjevanje in preusposabljanje
  • Sodelovanje z javnimi zavodi za zaposlovanje in civilno družbo za izpopolnjevanje in preusposabljanje brezposelnih in neaktivnih
  • Podpora sektorskemu in regionalnemu sodelovanju, vključno s pristopom k paktu za znanja in spretnosti51 , ter ustvarjanje sinergij s sektorskim načrtom, kot je ustrezno in če je na voljo
  • Zagotavljanje tehnične podpore MSP, ocene potreb po znanjih in spretnostih, orodij in metodologij
  • Organizacija priložnosti za učenje na delovnem mestu, vajeništvo in pripravništvo za učeče se, souporaba opreme ter izmenjave učiteljev in mentorjev med podjetji in centri za poklicno izobraževanje in usposabljanje52
Aktivnost 11. Uporabne raziskave in inovacije
  • Sodelovanje s podjetji, zlasti MSP, pri projektih uporabnih raziskav53 , ki vključujejo dijake in osebje v PIU
  • Uporaba ali soustvarjanje inovacijskih središč in centrov za razširjanje tehnologije54  za podporo inovacijskemu procesu MSP ob sodelovanju dijakov in osebja v PIU
  • Prispevanje k ustvarjanju in razširjanju novega znanja55
Aktivnost 12. Internacionalizacija PIU in mobilnost v tujini
  • Razvoj strateškega načrtovanja za mednarodne aktivnosti, ki so tesno povezane z razvojem institucije poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ter kakovost praks poučevanja in učenja56
  • Oblikovanje podpornih struktur in ukrepov za spodbujanje in zagotavljanje kakovosti izkušenj mobilnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (vključno z virtualno mobilnostjo) med partnerji v mreži centrov poklicne odličnosti v skladu s standardi kakovosti Erasmus57
  • Uvedba pobud za mobilizacijo učečih se, učiteljev in mentorjev (vključno z mentorji v podjetjih) ter strokovnjakov, da bi izkoristili priložnosti, ki jih ponuja program Erasmus+ (Ka1), za udeležbo v mobilnosti v tujini
Aktivnost 13. Spodbujanje podjetniških spretnosti in pobud
  • Razvoj podjetniške kulture v organizacijah PIU58 ​​​​​​​, vključno z vodji, osebjem, učitelji in mentorji ter učečimi se osebami59
  • Sodelovanje z lokalnimi partnerji za razvoj podjetniških spretnosti in odnosov učečih se, ki se odzivajo na izzive resničnega sveta
  • Zagotavljanje ali povezovanje lokalnih podjetniških inkubatorjev za dijake v PIU, da razvijejo svoje podjetniške60  pobude
Aktivnost 14. Povečanje privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja
  • Z začetkom komunikacijskih kampanj in aktivnosti61 , namenjenih povečanju privlačnosti PIU, ter aktivnim sodelovanjem v njih
  • Obveščanje o zaposlitvenih možnostih prek PIU ter privabljanje mladih in odraslih (vključno z učenci v osnovnih in dijaki v srednjih šolah) v učne poti PIU
  • Vzpostavitev mednarodnega kampusa PIU ali poletnih taborov62 , namenjenih učečim se, učiteljem in mentorjem, vodjem v institucijah PIU, sindikatom ter ljudem, ki razmišljajo o prihodnjih možnostih poklicnega študija. Ti bi se lahko osredotočili na posebna poklicna področja, proizvode ali storitve ter na kompleksne izzive družbenega in gospodarskega pomena
Aktivnost 15. Tekmovanja v znanju in spretnostih
  • Spodbujanje udeležbe učečih se na sektorskih, nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih v znanju in spretnostih, katerih cilj je povečati privlačnost in odličnost v PIU (npr. tekmovanji World Skills in/ali EuroSkills). Upoštevajte, da nagrade niso upravičeni stroški v proračunu.

Sklop 3 – Upravljanje in financiranje

Aktivnost 16. Avtonomija in učinkovito upravljanje PIU
  • Razvoj zmogljivosti ponudnikov PIU, da neodvisno in odgovorno sprejemajo odločitve o izobraževalnih, organizacijskih, finančnih, kadrovskih in drugih zadevah pri opravljanju aktivnosti, ki se izvajajo na področju, opredeljenem z nacionalnimi pravili in predpisi63
  • Vključevanje ustreznih deležnikov, zlasti podjetij, zbornic, strokovnih in sektorskih združenj, sindikatov, nacionalnih in regionalnih organov ter socialnih partnerjev, vključno s predstavniki učečih se, v upravljanje sistemov PIU
Aktivnost 17. Strateški pristop k razvoju znanj in spretnosti ter upravljanju
  • Aktivno sodelovanje v nacionalnih in regionalnih sistemih upravljanja znanj in spretnosti 
  • Prispevek z vidika znanj in spretnosti k oblikovanju politike zaposlovanja in socialne politike na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni
Aktivnost 18. Soustvarjanje ekosistemov znanj in spretnosti
  • Pritegnitev ustreznih gospodarskih in socialnih partnerjev ter drugih ustanov za izobraževanje in usposabljanje k vključevanju ali ustvarjanju lokalnih ekosistemov znanj in spretnosti, namenjenih podpiranju inovacij, strategij pametne specializacije, grozdov ter sektorjev in vrednostnih verig (industrijski ekosistemi)
  • Omogočanje lokalnih ekosistemov znanj in spretnosti prispeva k privabljanju tujih naložb64  z zagotavljanjem pravočasnega zagotavljanja znanj in spretnosti podjetjem, ki vlagajo na lokalni ravni
Aktivnost 19. Razvoj trajnostnih finančnih modelov
  • Združevanje javnega in zasebnega financiranja65  ter aktivnosti, ki ustvarjajo prihodek, in polno izkoriščanje shem financiranja na podlagi uspešnosti (če je ustrezno)
Aktivnost 20. V celoti izkoristiti nacionalne finančne instrumente in finančne instrumente EU
  • Ti lahko vključujejo podporo ukrepom na področju izobraževanja in usposabljanja, mobilnost učencev in osebja, uporabne raziskovalne aktivnosti, naložbe v infrastrukturo za posodobitev centrov PIU z napredno opremo, izvajanje sistemov upravljanja za zagotavljanje odličnosti ter trajnostnosti organizacij PIU in storitev, ki jih zagotavljajo, itd.

Projekt mora jasno opredeliti in pojasniti izbiro vsake od izbranih aktivnosti v prijavnem obrazcu ter opisati, kako bo delo, ki se bo izvedlo s temi aktivnostmi, konkretno prispevalo k ustreznim delovnim sklopom in splošnim ciljem projekta.

Pričakovani učinek

Pričakuje se, da bosta postopna vzpostavitev in razvoj evropskih mrež centrov poklicne odličnosti povečala odzivnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja za prilagajanje znanj in spretnosti spreminjajočim se ekonomskim in socialnim potrebam ter zagotovila, da bo to v ospredju zagotavljanja rešitev za izzive, ki jih prinašajo hitro spreminjajoče se potrebe po spretnostih.

Centri poklicne odličnosti naj bi s tem, da tvorijo bistven del „trikotnika znanja“ – tesnega sodelovanja med poslovnimi subjekti ter izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami – ter da igrajo temeljno vlogo pri zagotavljanju spretnosti za podpiranje inovacij in pametne specializacije, zagotavljali visokokakovostne spretnosti in kompetence, ki vodijo v kakovostno zaposlitev in priložnosti skozi celotno poklicno pot, ki izpolnjuje potrebe inovativnega, vključujočega in trajnostnega gospodarstva.

Centri poslovne odličnosti bodo s trdno zasidranostjo v regionalnem/lokalnem okolju in sočasnim delovanjem na transnacionalni ravni oblikovali močna in trajna partnerstva med skupnostjo poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter svetom dela na nacionalni ravni in prek meja. Prispevali bodo tudi k internacionalizaciji poklicnega izobraževanja in usposabljanja z združevanjem partnerjev z vsega sveta. Njihov cilj bo „navzgor usmerjena konvergenca“ odličnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ki bi jo bilo težko vzpostaviti brez pobud EU, tehnične podpore in priložnosti za vzajemno učenje.

Z obsežnim razširjanjem rezultatov projekta na transnacionalni, nacionalni in/ali regionalni ravni ter pripravo dolgoročnega akcijskega načrta za postopno uvajanje rezultatov projekta ob upoštevanju nacionalnih in regionalnih razvoja in strategij pametne specializacije naj bi posamezni projekti vključili zadevne deležnike iz sodelujočih organizacij in od drugod ter zagotovili trajni učinek po življenjskem ciklu projekta.

Merila za dodelitev

Uporabljajo se v nadaljevanju navedena merila za dodelitev.

Ustreznost projekta (največ 35 točk)

  • Povezava s politiko: predlog kaže, kako bo transnacionalna mreža centrov poklicne odličnosti za sodelovanje prispevala k doseganju ciljev prednostnih nalog politike, ki jih zajemata Priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost66  ter deklaracija iz Osnabrücka67 ​​​​​​​;
  • vrednote EU: predlog je pomemben za spoštovanje in spodbujanje skupnih vrednot EU, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanje človekovih pravic, ter boj proti vsem oblikam diskriminacije;
  • doslednost: v kolikšni meri predlog obravnava cilje razpisa; cilji so jasno opredeljeni in realistični ter obravnavajo vprašanja, pomembna za sodelujoče organizacije; v kolikšni meri predlog zagotavlja ustrezno analizo potreb;
  • aktivnosti: v kolikšni meri so aktivnosti, izbrane iz treh sklopov, jasno opredeljene, opisane in povezane s splošnimi cilji projekta;
  • inovativnost: predlog obravnava najsodobnejše metode in tehnike ter vodi do inovativnih rezultatov in rešitev na svojem področju na splošno ali v geografskem okviru, v katerem se projekt izvaja (npr. vsebina, doseženi rezultati, uporabljene delovne metode, vključene organizacije in osebe ali organizacije in osebe, katerim je projekt namenjen);
  • regionalna razsežnost: iz predloga je razviden njegov prispevek k strategijam regionalnega razvoja in pametne specializacije, ki temeljijo na opredelitvi lokalnih/regionalnih izzivov v vsaki od sodelujočih držav;
  • sodelovanje in partnerstva: v kolikšni meri predlog ustrezno opredeljuje in vključuje najpomembnejše partnerje, ki so potrebni za uresničitev ciljev projekta, ter pojasnjuje, kako bo vzpostavil trdne in trajne zveze med skupnostjo poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter podjetji (ki jih lahko zastopajo zbornice ali združenja) na lokalni in transnacionalni ravni, v katerih so interakcije vzajemne in v vzajemno korist;
  • evropska dodana vrednost: iz predloga je jasno razvidna dodana vrednost na individualni (učeči se in/ali osebje), institucionalni in sistemski ravni, ki jo ustvarjajo rezultati, ki bi jih partnerji brez evropskega sodelovanja težko dosegli;
  • internacionalizacija: iz predloga je razviden prispevek k mednarodni razsežnosti odličnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključno z razvojem strategij za spodbujanje transnacionalne mobilnosti učečih se in osebja ter trajnostnih partnerstev;
  • digitalne spretnosti: v kolikšni meri predlog predvideva aktivnosti, povezane z razvojem digitalnih spretnosti (npr. predvidevanje potreb po spretnostih, inovativne učne načrte in metodologije poučevanja, usmerjanje);
  • zelene spretnosti: v kolikšni meri predlog predvideva aktivnosti (npr. predvidevanje spretnosti, inovativnih učnih načrtov in metodologij poučevanja, usmerjanja), povezane s prehodom na krožno in zeleno gospodarstvo;
  • socialna razsežnost: predlog vključuje prečni vidik vseh različnih ukrepov za obravnavo raznolikosti in promocijo skupnih vrednot, enakosti, vključno z enakostjo spolov, ter nediskriminacije in socialne vključenosti, tudi vključenosti ljudi s posebnimi potrebami/manj priložnostmi.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta (največ 25 točk)

  • Skladnost: splošna zasnova projekta zagotavlja skladnost med cilji in aktivnostmi projekta. V predlogu je predstavljen skladen in celovit nabor ustreznih aktivnosti in storitev za izpolnjevanje opredeljenih potreb in doseganje pričakovanih rezultatov;
  • aktivnosti: delo, ki ga je treba opraviti v okviru vsake aktivnosti, izbrane iz treh sklopov, je jasno opisano v smislu pričakovanih izidov/rezultatov ter njihovega konkretnega prispevka k ustreznim delovnim sklopom in splošnim ciljem projekta;
  • metodologija: kakovost in izvedljivost predlagane metodologije in njena primernost za doseganje pričakovanih rezultatov;
  • upravljanje: koordinator prikaže visokokakovostno upravljanje, sposobnost za koordiniranje transnacionalnih mrež in vodenje v zahtevnem okolju ter vzpostavlja trdne ureditve upravljanja. Časovni razpored, organizacija, naloge in odgovornosti so dobro opredeljeni in realistični. V predlogu so posameznim aktivnostim dodeljena ustrezna sredstva. Opredeljena sta jasen sklop ključnih kazalnikov smotrnosti ter časovni razpored za njihovo ocenjevanje in doseganje;
  • proračun: proračun zagotavlja ustrezna sredstva, potrebna za uspeh, in ni precenjen niti podcenjen; predlog je stroškovno učinkovit in dodeljuje ustrezna sredstva posameznim aktivnostim;
  • delovni načrt: kakovost in učinkovitost delovnega načrta, vključno s stopnjo skladnosti sredstev, dodeljenih delovnim sklopom, z njihovimi cilji in rezultati; obstajajo ustrezne faze za pripravo, izvedbo, spremljanje, uporabo, ocenjevanje in razširjanje;
  • nadzor kakovosti: nadzorni ukrepi (stalno ocenjevanje kakovosti, medsebojni pregledi, aktivnosti primerjalne analize itd.) in kazalniki kakovosti zagotavljajo, da bo izvajanje projekta visokokakovostno. Izzivi/tveganja v zvezi s projektom so jasno opredeljeni, blažilni ukrepi pa ustrezno obravnavani. Postopki strokovnega pregleda so načrtovani kot sestavni del projekta. Ti postopki vključujejo neodvisno zunanje ocenjevanje, ki se izvede sredi projekta in ob njegovem zaključku;
  • če projekt vključuje aktivnosti mobilnosti (za učeče se in/ali osebje): 
    • kakovost praktičnih ureditev, načinov upravljanja in podpore;
    • v kolikšni meri te aktivnosti ustrezajo ciljem projekta in vključujejo ustrezno število udeležencev;
    • kakovost ureditev za priznavanje in vrednotenje učnih izidov udeležencev v skladu z evropskimi orodji in načeli za preglednost in priznavanje.

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju (največ 20 točk)

  • Sestava: projekt vključuje ustrezen nabor sodelujočih organizacij, ki se dopolnjujejo in imajo zahtevan profil, kompetence, izkušnje in strokovno znanje za uspešno izvedbo vseh vidikov projekta; vloga vsakega partnerja je jasno opredeljena, njegova dodana vrednost pa pojasnjena; 
  • navzgor usmerjena konvergenca: v kolikšni meri partnerstvo združuje organizacije, dejavne na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ali v svetu dela, ki so na različnih stopnjah razvoja pristopov poklicne odličnosti, ter v kolikšni meri omogoča nemoteno in učinkovito izmenjavo strokovnega znanja med navedenimi partnerji;
  • geografska razsežnost: v kolikšni meri partnerstvo vključuje ustrezne partnerje z različnih geografskih regij, v kolikšni meri je prijavitelj utemeljil geografsko sestavo partnerstva in dokazal njegovo ustreznost za doseganje ciljev centrov poklicne odličnosti ter v kolikšni meri partnerstvo vključuje širok in ustrezen nabor zadevnih akterjev na lokalni in regionalni ravni;
  • sodelovanje tretjih držav, ki niso pridružene programu: kadar je to ustrezno, vključenost sodelujočih organizacij iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, projektu prinaša bistveno dodano vrednost;
  • sodelovanje: odločanje in obveščanje med sodelujočimi organizacijami, udeleženci in vsemi drugimi zadevnimi deležniki sta jasno in razumno podrobno opisani (kot so: število in časovni razpored sestankov, sestava skupin, opis pričakovanih ciljev in dosežkov itd.) ter prikazani v Ganttovem diagramu/časovnici projekta.

Učinek (največ 20 točk)

  • Uporaba: iz predloga je razvidno, kako bodo partnerji in drugi deležniki uporabili rezultate projekta. Zagotavlja načine za merjenje uporabe v življenjskem ciklu projekta in po njem;
  • razširjanje: predlog vsebuje jasen načrt za razširjanje rezultatov, ustrezne cilje, aktivnosti, ustrezno časovno razporeditev, orodja in kanale, ki bodo zagotovili učinkovito razširjanje rezultatov in koristi deležnikom, oblikovalcem politike, poklicnim svetovalcem, podjetjem, mladim učečim se itd. v življenjskem ciklu projekta in po njem; v projektu je navedeno tudi, kateri partnerji bodo odgovorni za razširjanje;
  • učinek: iz predloga je razviden morebitni učinek projekta:  
    • na udeležence in sodelujoče organizacije med življenjskim ciklom projekta in po njem;
    • poleg organizacij in posameznikov, ki neposredno sodelujejo v projektu, ter njegovega potenciala za vključevanje v razvoj spretnosti in znanj na področju PIU na regionalni, nacionalni in/ali evropski ravni.
  • Predlog vključuje ukrepe ter jasno opredeljene cilje in kazalnike za spremljanje napredka in oceno pričakovanega učinka (kratko- in dolgoročnega);
  • trajnostnost: v predlogu je pojasnjeno, kako se bo center poklicne odličnosti nadalje razvijal; predlog vključuje dolgoročni akcijski načrt za postopno uvajanje rezultatov projekta ter trajna partnerstva med ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter ključnimi deležniki iz industrije na ustrezni ravni; opredeljeni načrt vključuje opredelitev ustreznih upravljavskih struktur ter načrte za nadgradljivost in finančno vzdržnost, vključno z opredelitvijo finančnih sredstev (evropskih, nacionalnih in zasebnih), da se zagotovi dolgoročna trajnostnost doseženih rezultatov in koristi.

Da bi se vloge upoštevale pri dodeljevanju sredstev, morajo doseči najmanj 70 točk (od skupno 100 točk), doseči pa morajo tudi zahtevano najmanjše število točk za vsako od štirih meril za dodelitev: najmanj 18 točk za kategorijo „Ustreznost projekta“; najmanj 13 točk za kategorijo „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“ ter najmanj 11 točk za kategoriji „Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju“ in „Učinek“.

Izenačeni predlogi bodo prednostno razvrščeni glede na število točk, dodeljenih pri merilu za dodelitev „Ustreznost“. Kadar je to število točk pri predlogih enako, bodo prednostno razvrščeni na podlagi števila točk za merilo „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“. Kadar je to število točk pri predlogih enako, bodo prednostno razvrščeni na podlagi števila točk za merilo „Učinek“.

Če s tem ni mogoče določiti prednosti, se lahko nadaljnja prednostna razvrstitev opravi glede na celotni portfelj projektov ter ustvarjanje pozitivnih sinergij med projekti ali druge dejavnike, povezane s cilji razpisa. Ti dejavniki bodo dokumentirani v poročilu izbirne komisije. 

Kot splošno pravilo in v skladu z obstoječim nacionalnim in evropskim pravnim okvirom bi bilo treba rezultate objaviti kot prosto dostopne učne vire (PDUV) ter na ustreznih platformah stroke, sektorja ali pristojnih organov. V predlogu je opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih podatkov, gradiv, dokumentov ter aktivnosti v avdiovizualnih in družbenih medijih ter kako se bo o njih obveščalo, poleg tega pa predlog ne vsebuje nesorazmernih omejitev.

Pečat odličnosti

Predlogom projektov, ki so ocenjeni nad pragom kakovosti, s skupnim rezultatom, ki je enak ali višji od 75 %, vendar jih zaradi pomanjkanja razpoložljivih proračunskih sredstev v okviru tega razpisa za zbiranje predlogov ni mogoče financirati v okviru programa Erasmus+, se lahko podeli potrdilo o pečatu odličnosti, s katerim se potrdi kakovost predloga in olajša njegovo alternativno financiranje na nacionalni ali regionalni ravni.

Pečat odličnosti je potrdilo o znaku kakovosti, ki se podeli kakovostnim predlogom projektov, ki jih zaradi nezadostnih sredstev68  ni mogoče financirati v okviru programa Erasmus+. Znak priznava kakovost predloga in olajšuje iskanje alternativnega financiranja. Organi financiranja na nacionalni ali regionalni ravni se lahko odločijo za neposredno financiranje predloga projekta imetnika pečata na podlagi visokokakovostnega postopka ocenjevanja, ki ga izvedejo neodvisni strokovnjaki Komisije, ne da bi izvedli nov celovit postopek ocenjevanja. Podelitev pečata odličnosti lahko v skladu s členom 73(4) uredbe o skupnih določbah69  olajša tudi alternativno financiranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) ali Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).

Prijavitelje bi bilo treba opozoriti, da podelitev potrdila o pečatu odličnosti ne zagotavlja samodejnega alternativnega financiranja, saj je odločitev o morebitnem financiranju predlogov za projekte imetnika pečata odličnosti v celoti prepuščena organom upravljanja skladov kohezijske politike v okviru ESRR ali ESS+ ali drugim organom financiranja na nacionalni in regionalni ravni.  

Če prijavitelj v prijavnem obrazcu predloži predhodno dovoljenje, se lahko podatki imetnikov pečata za projekt posredujejo organom upravljanja skladov kohezijske politike in drugim potencialno zainteresiranim organom financiranja na nacionalni ali regionalni ravni prek nacionalnih agencij, pri čemer se v celoti upoštevajo pravila, ki urejajo zaupnost predloga in varstvo osebnih podatkov.

Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?

Za ta ukrep se uporablja model financiranja s pavšalnimi zneski. Znesek prispevka v obliki enkratnega pavšalnega zneska bo določen za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi ocenjenega proračuna za ukrep, ki ga predlaga prijavitelj. Znesek bo določil organ, ki dodeli sredstva, na podlagi predvidenega proračuna projekta, rezultata ocene in stopnje financiranja v višini 80 %.

Najvišji znesek nepovratnih sredstev EU na projekt je 4 milijone EUR.

Finančna podpora tretjim osebam v obliki nepovratnih sredstev ali nagrad ni dovoljena.

Stroški prostovoljcev so dovoljeni. Ti so v obliki stroškov na enoto, kot so opredeljeni v sklepu Komisije o stroških na enoto za prostovoljce70 .

Dovoljeni so stroški MSP na enoto za lastnike MSP. Morali bi biti v obliki stroškov na enoto, kot so opredeljeni v sklepu Komisije o stroških na enoto za lastnike MSP71 .

Ustrezni delovni sklop bi moral vključevati stroške za vsaj eno letno srečanje za izmenjavo dobrih praks in vzajemno učenje med centri poklicne odličnosti, ki ga organizira Evropska komisija/Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo ali se organizira na njeno pobudo (za enega predstavnika vsakega polnopravnega partnerja projekta).

Kako se doloci pavsalni znesek za projekt?

Prijavitelji morajo izpolniti podrobno proračunsko preglednico v skladu s prijavnim obrazcem, pri tem pa upoštevati naslednje točke:

  1. upravičenci bi morali proračun po potrebi podrobno opredeliti in organizirati v skladne delovne sklope (npr. razdeljene na „vodenje projekta“, „usposabljanje“, „organizacija dogodkov“, „priprava in izvajanje mobilnosti“, „obveščanje in razširjanje“, „zagotavljanje kakovosti“ itd.);
  2. v predlogu morajo biti opisane aktivnosti, zajete v posameznem delovnem sklopu;
  3. prijavitelji morajo v svojem predlogu navesti razčlenitev pavšalnega zneska, ki prikazuje deleže za posamezne delovne sklope (in v vsakem delovnem sklopu delež, dodeljen vsakemu upravičencu in povezanemu subjektu);
  4. navedeni stroški lahko zajemajo stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja, stroške opreme in oddaje naročil podizvajalcem ter druge stroške (kot so razširjanje informacij, objave ali prevodi).

Predlogi bodo ocenjeni v skladu s standardnimi postopki ocenjevanja ob pomoči notranjih in/ali zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki bodo ocenili kakovost predlogov glede na zahteve, opredeljene v razpisu, ter pričakovani učinek, kakovost in učinkovitost ukrepa.

Po oceni predloga bo odredbodajalec določil pavšalni znesek ob upoštevanju ugotovitev opravljene ocene.

Elementi nepovratnih sredstev (najvišji znesek nepovratnih sredstev, stopnja financiranja, skupni upravičeni stroški itd.) bodo določeni v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Glej del C tega vodnika za prijavitelje, poglavje „Neposredni stroški“.

Dosežki projekta bodo ocenjeni na podlagi dokončanih rezultatov. Shema financiranja bo omogočila osredotočenost na izložke in ne na vložke, zato bi bil poudarek na kakovosti in stopnji doseganja merljivih ciljev.

Več podrobnosti je navedenih v vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je na voljo na portalu za financiranje in javne razpise.​​​​​​​

Tagged in:  Osebje in dijaki v poklicnem izobraževanju in usposabljanju