Skip to main content

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport

Ta spletna stran še ne odraža vsebine Vodnika za prijavitelje Erasmus+ za leto 2022. Vendar lahko vodnik za leto 2022 prenesete v formatu PDF v izbranem jeziku, tako da kliknete gumb „Download“ na desni strani.

Centri poklicne odličnosti

Pobuda o centrih poklicne odličnosti spodbuja pristop od spodaj navzgor k poklicni odličnosti, ki vključuje številne lokalne deležnike. Institucijam PIU omogoča hitro prilagajanje zagotavljanja znanj in spretnosti spreminjajočim se gospodarskim in socialnim potrebam, vključno z digitalnim in zelenim prehodom. Centri poklicne odličnosti delujejo v danem lokalnem okolju ter so temelj ekosistemov znanj in spretnosti za inovacije, regionalni razvoj in socialno vključenost, hkrati pa sodelujejo s centri poklicne odličnosti v drugih državah prek mednarodnih mrež sodelovanja.

Zagotavljajo priložnosti za začetno usposabljanje mladih ter stalno izpopolnjevanje in prekvalifikacijo odraslih, in sicer s prožno in pravočasno ponudbo usposabljanja, ki ustreza potrebam dinamičnega trga dela, v okviru zelenega in digitalnega prehoda. S tesnim sodelovanjem s podjetji, zlasti MSP, delujejo kot katalizatorji za lokalne poslovne inovacije.

Poklicna odličnost zagotavlja visokokakovostna znanja in spretnosti ter kompetence, ki vodijo v kakovostno zaposlitev in priložnosti za celotno poklicno pot, ki ustrezajo potrebam inovativnega, vključujočega in trajnostnega1  gospodarstva

Za pojem poklicne odličnosti, ki je predlagan tukaj, je značilen celosten pristop, osredotočen na učečo se osebo, v katerem je PIU:

  • sestavni del ekosistemov znanj in spretnosti2  ter prispeva k regionalnemu razvoju3 , inovacijam4 ​​​​​​, pametni specializaciji5  in strategijam grozdov6 ​​​​​​​ ter posebnim vrednostnim verigam in industrijskim ekosistemom7 ​​​​​​​;
  • je del trikotnikov znanja8 , v okviru katerih poteka tesno sodelovanje z drugimi sektorji izobraževanja in usposabljanja, znanstveno skupnostjo, ustvarjalnim sektorjem in poslovnimi subjekti;
  • učečim se osebam omogoča, da s kakovostno ponudbo, ki temelji na zagotavljanju kakovosti, pridobijo poklicne (specifične) in ključne kompetence9 ;
  • vzpostavlja inovativne oblike partnerstev10  s svetom dela, podpira pa ga stalni strokovni razvoj izobraževalnega osebja in osebja za usposabljanje, inovativnih pedagoških pristopov, mobilnosti učečih se oseb in osebja ter strategij za internacionalizacijo PIU.

Cilji pobude

Ta pobuda podpira postopno vzpostavitev in razvoj mednarodnih mrež sodelovanja centrov poklicne odličnosti, kar prispeva k ustvarjanju ekosistemov znanj in spretnosti za inovacije, regionalni razvoj in socialno vključenost.

Centri poklicne odličnosti bodo delovali na dveh ravneh:

  1. na nacionalni ravni z vključevanjem široke palete lokalnih deležnikov, ki ustvarjajo ekosisteme znanj in spretnosti za lokalne inovacije, regionalni razvoj in socialno vključenost, hkrati pa sodelujejo s centri poklicne odličnosti v drugih državah prek mednarodnih mrež sodelovanja;
  2. na mednarodni ravni, ki združuje centre poklicne odličnosti, ki imajo skupni interes na področju:
  • posebnih sektorjev in industrijskih ekosistemov11 ;
  • inovativni pristopi za spoprijemanje z družbenimi izzivi (na primer podnebne spremembe, digitalizacija, umetna inteligenca, cilji trajnostnega razvoja, vključevanje migrantov, izpopolnjevanje pri osebah z nizko ravnjo kvalifikacij itd.);
  • inovativni pristopi za povečanje dosega, kakovosti in učinkovitosti obstoječih centrov poklicne odličnosti.

Mreže bodo združile obstoječe centre poklicne odličnosti v različnih državah ali razvile model poklicne odličnosti s povezovanjem partnerjev iz različnih držav, ki nameravajo z mednarodnim sodelovanjem razviti poklicno odličnost v svojem lokalnem okolju. Prispevale bi lahko na primer k izvedbeni fazi pobude novi evropski Bauhaus s sodelovanjem s skupnostmi, vključenimi v lokalne spremembe, ki jih spodbuja pobuda.

Cilj mreže je „navzgor usmerjena konvergenca“ odličnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Omogočale bodo vključenost držav z dobro razvitimi sistemi poklicne odličnosti, pa tudi držav, ki podobne pristope šele razvijajo, njihov cilj pa bo preizkusiti vse možnosti institucij PIU za proaktivno vlogo pri podpiranju gospodarske rasti in inovacij.

Centri poklicne odličnosti so namenjeni organizacijam, ki izvajajo poklicno izobraževanje in usposabljanje na kateri koli ravni od 3 do 8 EOK, vključno z višjo sekundarno stopnjo, postsekundarno neterciarno stopnjo in terciarno stopnjo (npr. univerze za uporabne znanosti, politehnični inštituti).

Vendar pa prijave ne smejo vključevati samo aktivnosti, namenjene učečim se na terciarni stopnji; prijave, ki se osredotočajo na PIU na terciarni stopnji (ravni od 6 do 8 EOK), morajo vključevati vsaj še eno drugo stopnjo kvalifikacij PIU med ravnmi od 3 do 5 EOK ter imeti velik poudarek na učenju na delovnem mestu12 .

Merila za upravičenost

Da bi bili predlogi projektov za centre poklicne odličnosti upravičeni do nepovratnih sredstev Erasmus+, morajo izpolnjevati naslednja merila:

Kdo se lahko prijavi?

Prijavi se lahko vsaka sodelujoča organizacija, zakonito ustanovljena v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu. Ta organizacija se prijavi v imenu vseh sodelujočih organizacij, vključenih v projekt.

Katere vrste organizacij so upravičene do sodelovanja v projektu?

Kot polnopravni partner, povezani subjekt ali pridruženi partner je lahko vključena katera koli javna ali zasebna organizacija, dejavna na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ali v svetu dela, ki je zakonito ustanovljena v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ali kateri koli tretji državi, ki ni pridružena programu (glej poglavje „Upravičene države“ v delu A tega vodnika).

Take organizacije so lahko na primer (neizčrpen seznam):

  • ponudniki PIU,
  • predstavniške organizacije podjetij, industrije ali sektorja,
  • nacionalni/regionalni organi za kvalifikacije,
  • raziskovalni inštituti,
  • agencije za inovacije,
  • organi za regionalni razvoj.

Izjema: organizacije iz Belorusije (regija 2) niso upravičene do sodelovanja v tem ukrepu.

Število in profil sodelujočih organizacij

Partnerstvo mora vključevati najmanj osem polnopravnih partnerjev iz najmanj štirih držav članic EU ali tretjih držav, pridruženih programu (vključno z vsaj dvema državama članicama EU).

V vsaki državi članici EU in tretji državi, pridruženi programu, mora biti:

a) najmanj ena predstavniška organizacija podjetij, industrije ali sektorja in

b) najmanj en ponudnik poklicnega izobraževanja in usposabljanja (na sekundarni in/ali terciarni stopnji).

Nadaljnja sestava partnerstva bi morala odražati posebno naravo predloga.

Organizacije iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, lahko sodelujejo tudi kot polnopravne partnerice, pridruženi subjekti ali pridruženi partnerji (ne kot prijaviteljice), če je dokazano, da njihovo sodelovanje prinaša bistveno dodano vrednost projektu.

Trajanje projekta

Štiri leta.

Kje se prijaviti?

Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).

ID razpisa: ERASMUS-EDU-2022-PEX-COVE.

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 7. septembra do 17. ure (po bruseljskem času).

Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.

Priprava projekta

Za centre poklicne odličnosti je značilen sistemski pristop, s katerim institucije PIU skupaj s številnimi drugimi lokalnimi/regionalnimi partnerji dejavno prispevajo k soustvarjanju „ekosistemov znanja in spretnosti“. Pričakuje se, da centri poklicne odličnosti ponujajo veliko več od zgolj zagotavljanja kakovostnega poklicnega usposabljanja.

V nadaljevanju je predstavljen neizčrpen seznam značilnih aktivnosti in storitev, ki jih zagotavljajo centri poklicne odličnosti. Projekti bodo svoje cilje dosegli z nadgradnjo kombinacije podsklopa teh aktivnosti.

Projekt mora vključevati ustrezne rezultate, povezane z naslednjimi tremi sklopi:

  1. vsaj tremi aktivnostmi iz prijavnega obrazca, navedenimi v 1. sklopu – poučevanje in učenje,
  2. vsaj tremi aktivnostmi iz prijavnega obrazca, navedenimi v 2. sklopu – sodelovanje in partnerstvo, ter
  3. vsaj dvema aktivnostma iz prijavnega obrazca, navedenima v 3. sklopu – upravljanje in financiranje.

Sklop 1 – Poučevanje in učenje

i.Zagotavljanje znanj in spretnosti, pomembnih za trg dela, vključno s tistimi, ki so potrebni za zeleni in digitalni prehod13 ​​​​​​​, z vseživljenjskim učenjem in vključujočim14 ​​​​​​​ pristopom, ki ljudem vseh starosti in iz vseh socialno-ekonomskih okolij zagotavlja priložnosti za učenje15 ​​​​​​​. Kombiniranje ponudb za začetne kvalifikacije PIU s ponudbami za nadaljnje usposabljanje za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo (vključno z mikrokvalifikacijami), ki temeljijo na zbiranju podatkov o znanjih in spretnostih16 .

ii.Zagotavljanje svetovanja in vrednotenja predhodnega učenja.

iii.Razvoj inovativnih učnih načrtov, ki se osredotočajo na tehnična znanja in spretnosti ter ključne kompetence17 ​​​​​​​, ob uporabi evropskih okvirov kompetenc in izvedenih orodij (na primer DigComp18 ​​​​​​​, EntreComp19 ​​​​​​​, LifeComp20 ​​​​​​​, SELFIE WBL21 ​​​​​​​ in evropsko potrdilo za digitalne spretnosti22 ).

iv.Oblikovanje inovativnih in na učečega se osredotočenih23  metod poučevanja in usposabljanja, vključno z interdisciplinarnim učenjem na podlagi projektov in kompetenc, „platform za učenje“, centrov Makerspaces24  in zagotavljanjem priložnosti za mednarodno mobilnostjo (vključno z internacionalizacijo doma25 ), pri čemer se v celoti izkoriščajo digitalne tehnologije, kot so množični odprti spletni tečaji, simulatorji, virtualna resničnost, umetna inteligenca itd.

v.Spodbujanje odličnosti učečih se26  z ukrepi, ki učeče se v PIU spodbujajo k raziskovanju njihovega inovacijskega in ustvarjalnega potenciala27 , kar vodi v uspešen cikel koristi za učeče se, učitelje in institucije PIU, ki lahko dobre prakse vključijo v redne programe.

vi.Razvoj modularne in na učečega se osredotočene mednarodne ponudbe PIU, ki zagotavlja njeno priznavanje ter preglednost, razumevanje in prenosljivost učnih dosežkov, tudi z razvojem in/ali uporabo mikrokvalifikacij in evropskih poklicnih „osrednjih profilov“ ter uporabo orodja Europass za izdajo digitalnih potrdil.

vii.Zagotavljanje PIU na višji ravni, razvoj prožnih poti ter mehanizmov sodelovanja med PIU in terciarnimi izobraževalnimi institucijami.

viii.Vlaganje v začetni in stalni strokovni razvoj učiteljev in trenerjev28 ​​​​​​​ za pedagoška, tehnična in zlasti digitalna znanja in spretnosti, vključno s tistimi, ki so potrebne za spletno učenje in učenje na daljavo, ter za izvajanje kulture kakovosti, ki temelji na opredeljenih sistemih upravljanja29 ​​​​​​​.

ix.Vzpostavitev trdnih mehanizmov za zagotavljanje kakovosti, usklajenih z evropskimi orodji in instrumenti, kar lahko vključuje tudi prizadevanja za certificiranje izvajalcev izobraževanja in usposabljanja na podlagi standardov, ki so jih razvile ustrezne nacionalne in/ali mednarodne organizacije za standardizacijo – na primer ISO 21001 ali Evropska fundacija za upravljanje kakovosti (EFQM) (glej tudi oznako EVTA za odličnost v PIU)).

x.Vzpostavitev učinkovitih povratnih tokov informacij in sistemov za spremljanje diplomantov, ki omogočajo pravočasno prilagoditev ponudbe izobraževanja spreminjajočim se potrebam trga dela.

Sklop 2 – Sodelovanje in partnerstva

xi.Vzpostavitev partnerstev med podjetji in izobraževanjem za vajeništva, pripravništva, predvidevanje znanj in spretnosti, izmenjavo opreme, izmenjavo osebja in učiteljev med podjetji in centri za PIU30 ​​​​​​​, tudi za pridružitev paktu za znanja in spretnosti31  itd.

xii.Zagotavljanje tehnične podpore MSP, ocene potreb, orodij in metodologij ter prilagojenega usposabljanja za podporo njihovih ponudb za vajeništvo in izpopolnjevanje/prekvalificiranje.

xiii.Zagotavljanje ali podpora podjetniških inkubatorjev za udeležence PIU, da razvijejo svoja podjetniška znanja in spretnosti ter pobude.

xiv.Sodelovanje z lokalnimi MSP prek inovacijskih središč, centrov za razširjanje tehnologije32 ​​​​​​​, izdelave prototipov in uporabnih raziskovalnih projektov33 , pri čemer sodelujejo učeči se in osebje v PIU.

xv.Prispevanje k ustvarjanju in razširjanju novega znanja v partnerstvu z drugimi deležniki, na primer prek odprtih inovacij34 , skupnih raziskovalnih in razvojnih dejavnosti z univerzami, podjetji in raziskovalnimi organi itd.

xvi.Razvoj strategij za internacionalizacijo PIU, vključno s strategijami za spodbujanje mednarodne mobilnosti (vključno z virtualno mobilnostjo) učečih se v PIU, učiteljev in trenerjev ter vodij. To bi lahko vključevalo tudi pripravljalno delo za olajšanje mobilnosti, kot so programi poučevanja ali tečaji o študijah EU, za boljše razumevanje evropskega procesa povezovanja in položaja Evrope v globaliziranem svetu (na primer v duhu ukrepov Jeana Monneta).

xvii.Začetek in dejavno sodelovanje v kampanjah in aktivnostih35  za povečanje privlačnosti PIU ter ozaveščenosti o življenjskih in zaposlitvenih možnostih, ki jih zagotavljajo kvalifikacije PIU. Te pobude bi lahko privabile več ljudi (vključno z učenci v osnovnih in dijaki srednjih šolah) v določene poklice in prispevale k evropskemu tednu poklicnih spretnosti.

xviii.Sodelovanje na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih v znanju in spretnostih, namenjenih povečanju privlačnosti PIU in izboljšanju njegove odličnosti.

xix.Razvoj „mednarodnega centra/akademij za PIU“. Namenjeni so učencem v osnovnih in dijakom v srednjih šolah ter ustanovam PIU, učiteljem in trenerjem v institucijah PIU, sindikatom36  ter ljudem, ki razmišljajo o možnostih poklicnega izobraževanja v prihodnosti. Ti bi se lahko osredotočili na posebna poklicna področja, proizvode ali storitve ter na kompleksne izzive družbenega in gospodarskega pomena.

Sklop 3 – Upravljanje in financiranje

xx.Zagotavljanje ustrezne avtonomije37  in učinkovitega upravljanja na vseh ravneh, ki vključuje ustrezne deležnike, zlasti podjetja, zbornice, poklicna in sektorska združenja, sindikate, nacionalne in regionalne organe ter socialne partnerje.

xxi.Dejavno vključevanje v splošne nacionalne sisteme upravljanja znanj in spretnosti ter povezovanje z zaposlitvenimi in socialnimi politikami na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni.

xxii.Soustvarjanje ekosistemov znanj in spretnosti za podporo inovacijam, strategijam pametne specializacije, grozdom ter sektorjem in vrednostnim verigam (industrijski ekosistemi).

xxiii.Razvoj trajnostnih finančnih modelov, ki združujejo javno in zasebno financiranje ter aktivnosti, ki ustvarjajo prihodek.

xxiv.Podpiranje privabljanja tujih naložbenih projektov38 s pravočasnim zagotavljanjem znanj in spretnosti za podjetja, ki vlagajo na lokalni ravni.

xxv.V celoti izkoristiti nacionalne finančne instrumente in sklade ter finančne instrumente in sklade EU. Ti lahko vključujejo podporo ukrepom na področju izobraževanja in usposabljanja, mobilnost učencev in osebja, uporabne raziskovalne aktivnosti, naložbe v infrastrukturo za posodobitev centrov PIU z napredno opremo, izvajanje sistemov upravljanja za zagotavljanje odličnosti ter trajnostnosti organizacij PIU in storitev, ki jih zagotavljajo, itd.

Cilj centrov poklicne odličnosti ni zgraditi popolnoma novih institucij in infrastrukture za poklicno izobraževanje in usposabljanje (čeprav lahko storijo tudi to), temveč nasprotno združiti več lokalnih/regionalnih parterjev, kot so ponudniki začetnega in nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, institucije za terciarno izobraževanje, vključno z univerzami za uporabne znanosti in politehnikami, raziskovalne institucije, podjetja, zbornice, socialni partnerji, nacionalni in regionalni organi ter razvojne agencije, javni zavodi za zaposlovanje itd.

Pri projektih je treba uporabljati instrumente in orodja na ravni EU39  vedno, kadar je to primerno.

Projekti morajo vključevati oblikovanje dolgoročnega akcijskega načrta za postopno uvajanje rezultatov projekta po njegovem dokončanju. Ta načrt temelji na stalnih partnerstvih med ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter ključnimi deležniki iz industrije na ustrezni ravni. Vključevati bi moral opredelitev ustreznih upravljavskih struktur ter načrte za nadgradljivost in finančno vzdržnost. Prav tako bi moral zagotavljati ustrezno prepoznavnost in obsežno razširjanje dela platform, med drugim tudi na politični ravni EU in nacionalni politični ravni, ter vključevati podroben opis, kako bo uvajanje izvedeno na evropski, nacionalni in/ali regionalni ravni z zadevnimi partnerji. V akcijskem načrtu je navedeno tudi, kako lahko možnosti financiranja EU (npr. evropski strukturni skladi, Evropski sklad za strateške naložbe, Erasmus+, COSME, sektorski programi) ter nacionalno in regionalno financiranje (pa tudi zasebno financiranje) podpirajo uvedbo projekta. Pri tem bi bilo treba upoštevati nacionalne in regionalne strategije pametne specializacije.

Pričakovani učinek

Pričakuje se, da bosta postopna vzpostavitev in razvoj evropskih platform centrov poklicne odličnosti povečala privlačnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter zagotovila, da bo to v ospredju zagotavljanja rešitev za izzive, ki jih prinašajo hitro spreminjajoče se potrebe po spretnostih.

Centri poklicne odličnosti naj bi s tem, da tvorijo bistven del „trikotnika znanja“ – tesnega sodelovanja med poslovnimi subjekti ter izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami – ter da igrajo temeljno vlogo pri zagotavljanju spretnosti za podpiranje inovacij in pametne specializacije, zagotavljali visokokakovostne spretnosti in kompetence, ki vodijo v kakovostno zaposlitev in priložnosti skozi celotno poklicno pot, ki izpolnjuje potrebe inovativnega, vključujočega in trajnostnega gospodarstva. Ta pristop naj bi utrl pot za do poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki bo potekalo v bolj celoviti in vključujoči konceptualizaciji zagotavljanja spretnosti in pri tem obravnavalo inovativnost, pedagogiko, socialno pravičnost, vseživljenjsko učenje, prečne spretnosti, organizacijsko učenje in stalno strokovno izpopolnjevanje ter potrebe skupnosti.

Centri poslovne odličnosti bodo s trdno zasidranostjo v regionalnem/lokalnem okolju in sočasnim delovanjem na transnacionalni ravni oblikovali močna in trajna partnerstva med skupnostjo poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter svetom dela na nacionalni ravni in prek meja. S tem bodo zagotavljali stalno ustreznost zagotavljanja spretnosti in dosegali rezultate, ki bi jih bilo brez izmenjave znanja in stalnega sodelovanja težko doseči.

Z obsežnim razširjanjem rezultatov projekta na transnacionalni, nacionalni in/ali regionalni ravni ter pripravo dolgoročnega akcijskega načrta za postopno uvajanje rezultatov projekta ob upoštevanju nacionalnih in regionalnih strategij pametne specializacije naj bi posamezni projekti vključili zadevne deležnike iz sodelujočih organizacij in od drugod ter zagotovili trajni učinek po življenjskem ciklu projekta.

Merila za dodelitev

Uporabljajo se v nadaljevanju navedena merila za dodelitev.

Ustreznost projekta (največ 35 točk)

  • Povezava s politiko: s predlogom se vzpostavlja in razvija transnacionalna platforma centrov poklicne odličnosti za sodelovanje, katere cilj je spodbujati odličnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja; v predlogu je pojasnjeno, kako bo prispeval k doseganju ciljev prednostnih nalog politike, ki jih zajemata Priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost40 ​​​​​​​ ter deklaracija iz Osnabrücka41 ;
  • doslednost: v kolikšni meri predlog temelji na ustrezni analizi potreb; cilji so jasno opredeljeni in realistični ter obravnavajo vprašanja, pomembna za sodelujoče organizacije in ukrep;
  • inovativnost: predlog obravnava najsodobnejše metode in tehnike ter vodi do inovativnih rezultatov in rešitev na svojem področju na splošno ali v geografskem okviru, v katerem se projekt izvaja (npr. vsebina, doseženi rezultati, uporabljene delovne metode, vključene organizacije in osebe ali organizacije in osebe, katerim je projekt namenjen);
  • regionalna razsežnost: iz predloga je razvidno, da na podlagi opredelitve lokalnih/regionalnih potreb in izzivov vključuje regionalni razvoj, inovativnost in strategije pametne specializacije ter k njim prispeva;
  • sodelovanje in partnerstva: v kolikšni meri je predlog primeren za uresničitev močne in trajne zveze med skupnostjo poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter podjetji (ki jih lahko zastopajo zbornice ali združenja) na lokalni in transnacionalni ravni, v katerih so interakcije vzajemne in v vzajemno korist;
  • evropska dodana vrednost: iz predloga je jasno razvidna dodana vrednost na individualni (učeči se in/ali osebje), institucionalni in sistemski ravni, ki jo ustvarjajo rezultati, ki bi jih partnerji brez evropskega sodelovanja težko dosegli;
  • internacionalizacija: iz predloga je razviden prispevek k mednarodni razsežnosti odličnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključno z razvojem strategij za spodbujanje transnacionalne mobilnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja in trajnih partnerstev;
  • digitalne spretnosti: v kolikšni meri predlog predvideva aktivnosti, povezane z razvojem digitalnih spretnosti (npr. predvidevanje potreb po spretnostih, inovativne učne načrte in metodologije poučevanja, usmerjanje);
  • zelene spretnosti: v kolikšni meri predlog predvideva aktivnosti (npr. predvidevanje spretnosti, inovativne učne načrte in metodologije poučevanja, usmerjanje), povezane s prehodom na krožno in bolj zeleno gospodarstvo;
  • socialna razsežnost: predlog vključuje prečni vidik vseh različnih ukrepov za obravnavo raznolikosti in promocijo skupnih vrednot, enakosti, vključno z enakostjo spolov, ter nediskriminacije in socialne vključenosti, tudi vključenosti ljudi s posebnimi potrebami/manj priložnostmi.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta (največ 25 točk)

  • Skladnost: splošna zasnova projekta zagotavlja usklajenost ciljev, aktivnosti in predlaganega proračuna projekta. V predlogu je predstavljen skladen in celovit nabor ustreznih aktivnosti in storitev za izpolnjevanje opredeljenih potreb in doseganje pričakovanih rezultatov. Obstajajo ustrezne faze za pripravo, izvedbo, spremljanje, uporabo, ocenjevanje in razširjanje;
  • metodologija: kakovost in izvedljivost predlagane metodologije in njena primernost za doseganje pričakovanih rezultatov;
  • upravljanje: predvidene so trdne ureditve upravljanja. Časovni razpored, organizacija, naloge in odgovornosti so dobro opredeljeni in realistični. V predlogu so posameznim aktivnostim dodeljena ustrezna sredstva. Opredeljena sta jasen sklop ključnih kazalnikov smotrnosti ter časovni razpored za njihovo ocenjevanje in doseganje;
  • proračun: proračun zagotavlja ustrezna sredstva, potrebna za uspeh, in ni precenjen niti podcenjen;
  • delovni načrt: kakovost in učinkovitost delovnega načrta, vključno s stopnjo skladnosti sredstev, dodeljenih delovnim sklopom, z njihovimi cilji in rezultati;
  • nadzor sredstev in kakovosti: nadzorni ukrepi (stalno ocenjevanje kakovosti, medsebojni pregledi, aktivnosti primerjalne analize itd.) in kazalniki kakovosti zagotavljajo, da bo izvajanje projekta visokokakovostno in stroškovno učinkovito. Izzivi/tveganja v zvezi s projektom so jasno opredeljeni, blažilni ukrepi pa ustrezno obravnavani. Postopki strokovnega pregleda so načrtovani kot sestavni del projekta. Ti postopki vključujejo neodvisno zunanje ocenjevanje, ki se izvede sredi projekta in ob njegovem zaključku;
  • če projekt vključuje aktivnosti mobilnosti (za učeče se in/ali osebje):
  • kakovost praktičnih ureditev, načinov upravljanja in podpore;
  • v kolikšni meri te aktivnosti ustrezajo ciljem projekta in vključujejo ustrezno število udeležencev;
  • kakovost ureditev za priznavanje in vrednotenje učnih izidov udeležencev v skladu z evropskimi orodji in načeli za preglednost in priznavanje.

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju (največ 20 točk)

  • Sestava: projekt vključuje ustrezen nabor sodelujočih organizacij, ki se dopolnjujejo in imajo zahtevan profil, kompetence, izkušnje in strokovno znanje za uspešno izvedbo vseh vidikov projekta;
  • navzgor usmerjena konvergenca: v kolikšni meri partnerstvo združuje organizacije, dejavne na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ali v svetu dela, ki so na različnih stopnjah razvoja pristopov poklicne odličnosti, ter v kolikšni meri omogoča nemoteno in učinkovito izmenjavo strokovnega znanja med navedenimi partnerji;
  • geografska razsežnost: v kolikšni meri partnerstvo vključuje ustrezne partnerje z različnih geografskih območij, v kolikšni meri je prijavitelj utemeljil geografsko sestavo partnerstva in dokazal njegovo ustreznost za doseganje ciljev centrov poklicne odličnosti ter v kolikšni meri partnerstvo vključuje širok in ustrezen nabor zadevnih akterjev na lokalni in regionalni ravni;
  • sodelovanje tretjih držav, ki niso pridružene programu: kadar je to ustrezno, vključenost sodelujočih organizacij iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, projektu prinaša bistveno dodano vrednost;
  • zavezanost: koordinator prikaže visokokakovostno upravljanje, sposobnost za koordiniranje transnacionalnih mrež in vodenje v zahtevnem okolju; porazdelitev odgovornosti in nalog je jasna in ustrezna, iz nje pa sta razvidna zavezanost in aktivno prispevanje vseh sodelujočih organizacij glede na njihovo posebno strokovno znanje in zmogljivost;
  • sodelovanje: predlagan je učinkovit mehanizem za zagotavljanje dobre koordinacije, odločanja in obveščanja med sodelujočimi organizacijami, udeleženci in vsemi drugimi zadevnimi deležniki.

Učinek (največ 20 točk)

  • Uporaba: iz predloga je razvidno, kako bodo partnerji in drugi deležniki uporabili rezultate projekta. Zagotavlja načine za merjenje uporabe v življenjskem ciklu projekta in po njem;
  • razširjanje: predlog vsebuje jasen načrt za razširjanje rezultatov, ustrezne cilje, aktivnosti, ustrezno časovno razporeditev, orodja in kanale, ki bodo zagotovili učinkovito razširjanje rezultatov in koristi deležnikom, oblikovalcem politike, poklicnim svetovalcem, podjetjem, mladim učečim se itd. v življenjskem ciklu projekta in po njem; v projektu je navedeno tudi, kateri partnerji bodo odgovorni za razširjanje;
  • učinek: iz predloga je razviden morebitni učinek projekta:
  • na udeležence in sodelujoče organizacije med življenjskim ciklom projekta in po njem;
  • na druge, ki niso organizacije in posamezniki, neposredno udeleženi v projektu, na lokalni, regionalni, nacionalni in/ali evropski ravni.

Predlog vključuje ukrepe ter jasno opredeljene cilje in kazalnike za spremljanje napredka in oceno pričakovanega učinka (kratko- in dolgoročnega);

  • trajnostnost: v predlogu je pojasnjeno, kako bo center poklicne odličnosti uveden in nadalje razvit. Predlog vključuje pripravo dolgoročnega akcijskega načrta za postopno uvajanje rezultatov projekta po njegovem dokončanju. Ta načrt temelji na stalnih partnerstvih med ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter ključnimi deležniki iz industrije na ustrezni ravni. Vključevati bi moral opredelitev ustreznih upravljavskih struktur ter načrte za nadgradljivost in finančno vzdržnost, vključno z opredelitvijo finančnih sredstev (evropskih, nacionalnih in zasebnih), da se zagotovi dolgoročna trajnostnost doseženih rezultatov in koristi.

Da bi se vloge upoštevale pri dodeljevanju sredstev, morajo doseči najmanj 70 točk (od skupno 100 točk), doseči pa morajo tudi zahtevano najmanjše število točk za vsako od štirih meril za dodelitev: najmanj 18 točk za kategorijo „Ustreznost projekta“; najmanj 13 točk za kategorijo „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“ ter najmanj 11 točk za kategoriji „Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju“ in „Učinek“. V primeru izenačenih predlogov bodo imeli prednost predlogi z največ točkami v kategoriji „Ustreznost projekta“ in nato v kategoriji „Učinek“.

Kot splošno pravilo in v skladu z obstoječim nacionalnim in evropskim pravnim okvirom bi bilo treba rezultate objaviti kot prosto dostopne učne vire (PDUV) ter na ustreznih platformah stroke, sektorja ali pristojnih organov. V predlogu je opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih podatkov, gradiv, dokumentov ter aktivnosti v avdiovizualnih in družbenih medijih ter kako se bo o njih obveščalo, poleg tega pa predlog ne vsebuje nesorazmernih omejitev.

Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?

Za ta ukrep se uporablja model financiranja s pavšalnimi zneski. Znesek prispevka v obliki enkratnega pavšalnega zneska bo določen za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi ocenjenega proračuna za ukrep, ki ga predlaga prijavitelj. Organ, ki dodeli sredstva, bo določil pavšalni znesek za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi predloga, rezultata ocene, stopenj financiranja in najvišjega zneska nepovratnih sredstev, določenega v razpisu.

Najvišji znesek nepovratnih sredstev EU na projekt je 4 milijone EUR.

Kako se določi pavšalni znesek za projekt?

Prijavitelji morajo izpolniti podrobno proračunsko preglednico v skladu s prijavnim obrazcem, pri tem pa upoštevati naslednje točke:

  • upravičenci bi morali proračun po potrebi podrobno opredeliti in organizirati v skladne delovne sklope (npr. razdeljene na „vodenje projekta“, „usposabljanje“, „organizacija dogodkov“, „priprava in izvajanje mobilnosti“, „obveščanje in razširjanje“, „zagotavljanje kakovosti“ itd.);
  • v predlogu morajo biti opisane aktivnosti, zajete v posameznem delovnem sklopu;
  • prijavitelji morajo v svojem predlogu navesti razčlenitev pavšalnega zneska, ki prikazuje deleže za posamezne delovne sklope (in v vsakem delovnem sklopu delež, dodeljen vsakemu upravičencu in povezanemu subjektu);
  • navedeni stroški lahko zajemajo stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja, stroške opreme in oddaje naročil podizvajalcem ter druge stroške (kot so razširjanje informacij, objave ali prevodi).

Predlogi bodo ocenjeni v skladu s standardnimi postopki ocenjevanja ob pomoči notranjih in/ali zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki bodo ocenili kakovost predlogov glede na zahteve, opredeljene v razpisu, ter pričakovani učinek, kakovost in učinkovitost ukrepa.

Po oceni predloga bo odredbodajalec določil pavšalni znesek ob upoštevanju ugotovitev opravljene ocene. Vrednost pavšalnega zneska bo omejena na največ 80 % predvidenega proračuna, določenega po oceni.

Elementi nepovratnih sredstev (najvišji znesek nepovratnih sredstev, stopnja financiranja, skupni upravičeni stroški itd.) bodo določeni v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Dosežki projekta bodo ocenjeni na podlagi dokončanih rezultatov. Shema financiranja bi omogočila osredotočenost na izložke in ne na vložke, zato bi bil poudarek na kakovosti in stopnji doseganja merljivih ciljev.

Več podrobnosti je navedenih v vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je na voljo na portalu za financiranje in javne razpise.