Skip to main content

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport
Search the guide

V prihodnost usmerjeni projekti

Namen dejavnosti

Po nedavni pandemiji je potreba po inovacijah v naših sistemih izobraževanja in usposabljanja ter na področju mladine tako velika kot še nikoli. Inovacije na področju poučevanja in učenja so ključnega pomena tako na individualni kot institucionalni ravni. Ti inovativni pristopi naj trenutnim in prihodnjim delavcem ne bi zagotovili samo ustreznih spretnosti za hitro spreminjajoč se trg dela, temveč naj bi jih opremili tudi z ustvarjalnostjo in spretnostmi za spopadanje z vse zapletenejšimi družbenimi izzivi, s katerimi se vsi srečujemo, kot so podnebne spremembe, varovanje biotske raznovrstnosti, čista energija, javno zdravje, digitalizacija in avtomatizacija, umetna inteligenca, robotika in analiza podatkov.

Cilj tega ukrepa bo spodbujati inovacije, ustvarjalnost in udeležbo ter socialno podjetništvo na različnih področjih izobraževanja in usposabljanja, in sicer znotraj sektorjev ter med sektorji in disciplinami.

V prihodnost usmerjeni projekti so obsežni projekti, katerih cilj je opredeliti, razviti, testirati in/ali oceniti inovativne pristope (politike), ki se lahko vključijo v splošno uporabo ter tako izboljšajo sistem izobraževanja in usposabljanja. Podpirali bodo v prihodnost usmerjene ideje, ki se odzivajo na ključne evropske prednostne naloge, se lahko vključijo v splošno uporabo in prispevajo k izboljšanju sistemov izobraževanja in usposabljanja ter sistemov na področju mladine in imajo lahko pomemben inovativni učinek v smislu metod in praks v vseh vrstah učenja in aktivne udeležbe za socialno kohezijo Evrope.

Cilj je podpreti transnacionalne projekte sodelovanja, s katerimi se izvaja skladen in celovit sklop sektorskih ali medsektorskih aktivnosti, ki:

  • spodbujajo inovacije v smislu področja uporabe, revolucionarnih metod in praks in/ali
  • zagotavljajo prenos inovacij (med državami, sektorji politike ali ciljnimi skupinami) ter tako na evropski ravni omogočajo trajnostno uporabo inovativnih rezultatov in/ali prenosljivost v različna okolja in različne ciljne skupine.

Partnerstva bi morala biti sestavljena iz različnih javnih in zasebnih organizacij, ki združujejo raziskovalce, strokovnjake in partnerje, ki lahko dosežejo oblikovalce politik.

V prihodnost usmerjeni projekti bi se tako morali izvajati z mešanim partnerstvom organizacij:

  • na podlagi odličnosti in najsodobnejšega znanja;
  • z zmogljivostjo za inovacije;
  • z zmožnostjo ustvarjanja sistemskega učinka prek lastnih aktivnosti in potencialom za usmerjanje političnega programa na področju izobraževanja in usposabljanja.

Cilj podprtih projektov bo doseganje sistemskega učinka na evropski ravni s sposobnostjo za uvedbo njihovih inovativnih rezultatov na evropski ravni in/ali za prenos rezultatov v različne tematske ali geografske kontekste.

Sklop 1: Medsektorske prednostne naloge

Projekti v okviru sklopa 1 lahko obravnavajo različne izobraževalne sektorje ali jih povezujejo.

Predlogi, predloženi v okviru sklopa 1, morajo obravnavati eno od naslednjih dveh prednostnih nalog, ki sta podrobno opisani v oddelku „Priprava projekta“:

  • prednostna naloga 1: podpiranje visokokakovostnega in vključujočega digitalnega izobraževanja v skladu z akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje;
  • prednostna naloga 2:  podpiranje sistemov izobraževanja in usposabljanja za prilagoditev zelenemu prehodu.

Sklop 2: Poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU)

Projekti v okviru sklopa 2 obravnavajo sektor PIU.

Ti projekti podpirajo izvajanje načel in ciljev akcijskega načrta evropskega stebra socialnih pravic1 , programa znanj in spretnosti za Evropo2 , priporočila Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost3  ter deklaracije iz Osnabrücka o poklicnem izobraževanju in usposabljanju4  kot dejavniku okrevanja in pravičnega prehoda na digitalno in zeleno gospodarstvo.

Predlogi, predloženi v okviru sklopa 2, morajo obravnavati eno od naslednjih treh prednostnih nalog, ki so podrobno opisane v oddelku „Priprava projekta“:

  • prednostna naloga 3: podpora pakta za znanja in spretnosti;
  • prednostna naloga 4: strukture in mehanizmi za uporabne raziskave na področju PIU;
  • prednostna naloga 5: zelena znanja in spretnosti v sektorju PIU.

Sklop 3: Izobraževanje odraslih

Ti projekti podpirajo izvajanje načel in ciljev akcijskega načrta evropskega stebra socialnih pravic5 , programa znanj in spretnosti za Evropo6  ter priporočila Sveta z naslovom Poti izpopolnjevanja7 : nove priložnosti za odrasle.

Projekti v okviru sklopa 3 obravnavajo sektor izobraževanja odraslih. Predlogi, predloženi v okviru sklopa 3, morajo obravnavati šesto prednostno nalogo, ki je podrobno opisana v oddelku „Priprava projekta“:

  • prednostna naloga 6: Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle.

Cilji pobude

Splošni cilji so:

  • inovativne pobude z močnim učinkom na reforme na področju izobraževanja in usposabljanja na določenih strateških področjih politike;
  • prispevanje h krepitvi inovacijske zmogljivosti Evrope s spodbujanjem inovacij na področju izobraževanja in usposabljanja;
  • ustvarjanje sistemskih sprememb s spodbujanjem inovacij v praksi in na ravni politike;
  • podpiranje v prihodnost usmerjenih idej, osredotočenih na ključne teme in prednostne naloge na ravni EU z očitnimi možnostmi, da se vključijo v splošno uporabo v enem ali več sektorjih;
  • kot popolnoma inovativne, revolucionarne metode in prakse izobraževanja in/ali prenos inovacij: zagotavljanje trajnostne uporabe inovativnih rezultatov projekta in/ali prenosljivosti v različna okolja in ciljne skupine na ravni EU.

Med posebnimi cilji so:

  • opredelitev, razvoj, testiranje in/ali ocenjevanje inovativnih pristopov, ki se lahko vključijo v splošno uporabo, da se izboljša sistem izobraževanja in usposabljanja ter poveča učinkovitost politike in praks na področju izobraževanja in usposabljanja; 
  • začetek izvajanja pilotnih ukrepov za testiranje rešitev za sedanje in prihodnje izzive za pospešitev trajnostnega in sistemskega učinka;
  • podpiranje transnacionalnega sodelovanja in vzajemnega učenja pri v prihodnost usmerjenih vprašanjih med ključnimi deležniki in njihovo opolnomočenje za razvoj inovativnih rešitev in spodbujanje prenosa teh rešitev v nova okolja, vključno s krepitvijo zmogljivosti zadevnih deležnikov.

Aktivnosti v okviru v prihodnost usmerjenih projektov bi morale prispevati k:

  • izboljšanju kakovosti, učinkovitosti in enakosti sistemov izobraževanja in usposabljanja;
  • povečanju učinkovitosti politik na področju izobraževanja in usposabljanja;
  • podpori izvajanju okvirov in pravnih pobud EU ter priporočil evropskega semestra za posamezno državo;
  • boljšim dokazom in razumevanju ciljnih skupin, okoliščinam pri učenju in poučevanju ter učinkovitim metodologijam in orodjem, ki lahko navdihnejo in spodbudijo inovacije na sistemski ravni;
  • razvoju znanja za podporo politiki, ki temelji na dokazih;
  • spremembam vedenja na ravni EU.

Glavne aktivnosti v okviru teh prednostnih nalog bi lahko vključevale (neizčrpen seznam): 

  • akcijske raziskave, opredelitev, doseganje obsežnih sektorskih in medsektorskih rezultatov;
  • transnacionalne aktivnosti krepitve zmogljivosti, kot so usposabljanje, analiza okvirov politike, raziskave politike, institucionalne prilagoditve;
  • pilotne aktivnosti za testiranje inovativnih rešitev;
  • veliki transnacionalni dogodki ali aktivnosti mreženja, sektorske ali medsektorske;
  • aktivnosti uporabe za razširjanje rezultatov na izobraževalno skupnost ali sektor;
  • aktivnosti možganskih trustov, raziskovanje in eksperimentiranje z inovativnimi idejami.

Pri v prihodnost usmerjenih projektih je treba uporabljati instrumente in orodja na ravni EU vedno, kadar je to primerno.

Projekti bi morali vključevati zasnovo dolgoročnega akcijskega načrta (po zaključku projekta, ki se financira iz programa Erasmus+) za postopno uporabo in vključevanje razvitih inovacij v sodelovanju z ustreznimi organi in institucijami, da bi lahko vplivali na sisteme izobraževanja in usposabljanja. Zagotoviti bi morali tudi ustrezno prepoznavnost in obsežno razširjanje dela, tudi na ravni EU in nacionalni politični ravni.

V prihodnost usmerjeni projekti bi morali navesti tudi, kako lahko druge možnosti financiranja EU (na primer evropski strukturni skladi, Evropski sklad za strateške naložbe, Mehanizem za okrevanje in odpornost, Sklad za pravični prehod), nacionalno in regionalno financiranje (pa tudi zasebno financiranje) podpirajo izvajanje projekta. Lahko bi upoštevali nacionalne in regionalne strategije pametne specializacije ter razvoj evropskih industrijskih ekosistemov.

Merila, ki jih je treba izpolnjevati za prijavo za v prihodnost usmerjene projekte

Merila za upravičenost

Da bi bili predlogi v prihodnost usmerjenih projektov upravičeni do nepovratnih sredstev Erasmus+, morajo izpolnjevati naslednja merila:

Kdo se lahko prijavi?

Prijavi se lahko vsak polnopravni partner, zakonito ustanovljen v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu. Ta organizacija se prijavi v imenu vseh sodelujočih organizacij, vključenih v projekt.

Katere vrste organizacij so upravičene do sodelovanja v projektu?

  • Kot polnopravni partnerji, povezani subjekti ali pridruženi partnerji so lahko vključene naslednje organizacije: katera koli javna ali zasebna organizacija, dejavna na področju izobraževanja in usposabljanja, ki ima ključno vlogo pri spodbujanju inovacij in ima sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu (glej poglavje „Upravičene države“ v delu A tega vodnika).

Za sklop 1 in sklop 2: take organizacije so lahko (neizčrpen seznam):

  • organizacije za izobraževanje in usposabljanje (na primer ponudniki izobraževanja in usposabljanja, kot so šole, terciarne izobraževalne institucije, ponudniki PIU in izobraževanja odraslih, združenja, nevladne organizacije);
  • javna ali zasebna podjetja, ki ponujajo usposabljanje svojim zaposlenim ali partnerjem v vrednostni/dobavni verigi;
  • gonilne sile inovacij in teritorialnega razvoja (na primer laboratoriji za ekološke inovacije, raziskovalna središča, agencije za inovacije, organi za regionalni razvoj, MSP, velika podjetja);
  • oblikovalci politik in javni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni (na primer ministrstva za inovacije, izobraževanje, delo, gospodarstvo, javne in zasebne službe za zaposlovanje, organi za kvalifikacije itd.);
  • organizacije, ki izvajajo medsektorske aktivnosti, in drugi akterji na trgu dela (na primer socialni partnerji, sektorske organizacije, industrijske/trgovinske/obrtniške zbornice in drugi posredniški organi, trgovinske organizacije, civilna družba, športne in kulturne organizacije, združenja učiteljev in trenerjev, združenja mladih in staršev, akterji na trgu dela);
  • javni ali zasebni subjekti, ki so odgovorni oziroma imajo določeno odgovornost za (ali vpliv na) organizacijo in/ali financiranje in/ali zagotavljanje storitev izobraževanja za odrasle ali nosijo določeno odgovornost (na primer ocenjevanje znanj in spretnosti, vrednotenje kompetenc, izobraževanje in usposabljanje, svetovanje in usmerjanje);
  • nacionalne, mednarodne, regionalne in sektorske organizacije za konkurenco znanj in spretnosti.

terciarne izobraževalne institucije s sedežem v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, morajo biti nosilke veljavne listine Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE).

Število in profil sodelujočih organizacij

Za vse sklope:

  • partnerstvo mora vključevati najmanj tri polnopravne partnerje iz najmanj treh držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu (vključno z vsaj dvema državama članicama EU);

za sklop 2:

  • v vsaj treh sodelujočih državah mora partnerstvo zajemati delodajalce (ali njihove predstavnike) ter organizacije za izobraževanje in usposabljanje (ali njihove predstavnike);

za sklop 3:

  • v vsaj treh sodelujočih državah mora partnerstvo zajemati javne ali zasebne subjekte, ki so odgovorni oziroma imajo veliko odgovornost za (ali vpliv na) organizacijo in/ali financiranje in/ali zagotavljanje storitev izobraževanja za odrasle (na primer ocenjevanje znanj in spretnosti, vrednotenje kompetenc, izobraževanje in usposabljanje, svetovanje in usmerjanje).

Kraj izvajanja aktivnosti

Aktivnosti morajo potekati v državah članicah EU ali tretjih državah, pridruženih programu.

Trajanje projekta

Pri sklopu 1 – medsektorske prednostne naloge je trajanje projekta:

  • 24 do 48 mesecev;

pri sklopu 2 in sklopu 3 je trajanje projekta:

  • 24 mesecev.

Trajanje mora biti izbrano ob prijavi na podlagi cilja projekta, vrste aktivnosti, ki so načrtovane v tem času, proračuna in ambicij, določenih za projekt.

Datumi začetka projektov

Projekti se bodo začeli 1. novembra 2022, 1. decembra 2022 ali 1. januarja 2023.

Kje se prijaviti?

Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).

Številka ID razpisa, sklop 1: ERASMUS-EDU-2022-PI-FORWARD-LOT1.

Številka ID razpisa, sklop 2: ERASMUS-EDU-2022-PI-FORWARD-LOT2.

Številka ID razpisa, sklop 3: ERASMUS-EDU-2022-PI-FORWARD-LOT3.

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 15. marca do 17. ure (po bruseljskem času).

Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.

Priprava projekta

V prihodnost usmerjeni projekti bi morali pri obeh sklopih vedno upoštevati naslednje politične okvire:

  1. akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic;
  2. zeleni dogovor Evropske Komisije8 , cilje trajnostnega razvoja ZN9  in Pariški sporazum o podnebnih spremembah10 ;
  3. Program znanj in spretnosti za Evropo11  – zlasti sklop 1 o paktu za znanja in spretnosti, ukrep 6 o znanjih in spretnostih za podpiranje dvojnega prehoda, in ukrep 8 o življenjskih veščinah;
  4. Priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost12 ;
  5. Priporočilo Sveta z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle13 .
  6. digitalno preobrazbo v sistemih izobraževanja in usposabljanja ter na področju mladine, kot je zajeta v Akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje za obdobje 2021–202714  Evropske komisije.

Sklop 1: Medsektorske prednostne naloge

Predlogi, predloženi v okviru sklopa 1, morajo obravnavati eno od naslednjih dveh prednostnih nalog:

Prednostna naloga 1:  podpiranje visokokakovostnega in vključujočega digitalnega izobraževanja v skladu z akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje.

Sistemi izobraževanja in usposabljanja trenutno doživljajo korenito digitalno preobrazbo, gonilna sila katere je napredek na področju povezljivosti; razširjena uporaba naprav in digitalnih aplikacij, potreba po individualni prožnosti, večji razpoložljivosti in visokokakovostnih digitalnih izobraževalnih vsebinah ter vse večje povpraševanje po digitalnih znanjih. Pandemija COVID-19, ki je močno vplivala na izobraževanje in usposabljanje, je pospešila spremembe ter prinesla številne nove učne izkušnje in možnosti. Akcijski načrt za digitalno izobraževanje za obdobje 2021–2027 določa politiko EU za digitalno preobrazbo izobraževanja in usposabljanja v naslednjem programskem obdobju. Akcijski načrt za digitalno izobraževanje ima dve strateški prednostni nalogi:

  • podpiranje razvoja visokoučinkovitega digitalnega izobraževalnega ekosistema (1);
  • obravnavanje potrebe po krepitvi digitalnih kompetenc za digitalno preobrazbo (2).

Vse učeče se je treba opremiti z digitalnimi kompetencami (znanjem, spretnostmi in vedenjskimi vzorci) za življenje, delo, učenje in uspešnost v svetu, v katerem imajo digitalne tehnologije vse večjo vlogo. Digitalne tehnologije, če jih spretno in učinkovito razvijejo izobraževalci, lahko v celoti podpirajo agendo visoko kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja za vse učeče se. Tehnologija je lahko močno orodje, ki spodbuja sodelovalno in ustvarjalno učenje. Učečim se in izobraževalcem lahko pomaga pri dostopu do digitalne vsebine ter njenem ustvarjanju in deljenju. Učinkovito načrtovanje in razvoj digitalnih zmogljivosti sta bistvena za sisteme izobraževanja in usposabljanja. Za to so potrebni razvoj ter stalno pregledovanje in posodabljanje digitalnih strategij, ki obravnavajo tehnološke razkorake v infrastrukturi in napravah, ter razvoj ustreznih organizacijskih zmogljivosti v izobraževanju, vključno z zmogljivostjo za zagotavljanje hibridnih načinov učenja in poučevanja (na daljavo in na lokaciji). V zvezi s tem sta pomembni tudi boljše poznavanje in razumevanje nastajajočih tehnologij, kot je umetna inteligenca (UI), ter njena etična uporaba v izobraževanju. Treba bi bilo razviti zmogljivost za zagotavljanje dostopnosti podpornih tehnologij in digitalnih vsebin ter splošneje obravnavati neenak dostop, na primer zaradi socialno-ekonomskega položaja ali razlik med podeželjem in mesti. Visokokakovostne digitalne izobraževalne vsebine, uporabniku prijazna orodja, storitve z dodano vrednostjo in varne platforme, ki ohranjajo zasebnost in etične standarde, so bistvenega pomena za visokokakovostno in vključujoče digitalno izobraževanje.

Poleg navedenih dveh strateških prednostnih nalog je namen akcijskega načrta za digitalno izobraževanje podpreti učinkovitejše sodelovanje na področju digitalnega izobraževanja in usposabljanja na ravni EU z vzpostavitvijo evropskega vozlišča za digitalno izobraževanje. Vozlišče bo spodbujalo medsektorsko sodelovanje, opredelilo in delilo dobre prakse ter podpiralo države članice in sektor izobraževanja in usposabljanja z orodji, okviri, smernicami, tehničnim strokovnim znanjem in raziskavami na področju digitalnega izobraževanja. Vozlišče bi moralo povezati nacionalne in regionalne pobude in akterje na področju digitalnega izobraževanja ter podpirati nove modele za izmenjavo vsebin digitalnega izobraževanja, pri tem pa obravnavati vprašanja, kot so skupni standardi, interoperabilnost, dostopnost in zagotavljanje kakovosti. Vozlišče bi bilo zato treba upoštevati tudi pri področjih, navedenih v nadaljevanju.

V prihodnost usmerjeni projekti bodo posebej obravnavali vsaj eno od naslednjih treh področij v okviru prednostne naloge 1:

A) Ključni dejavniki uspeha za vključujoče in visokokakovostno digitalno izobraževanje in usposabljanje

V okviru projektov bodo potekali:

  • opredelitev in/ali ocena omogočitvenih dejavnikov ali ovir za učinkovite in uspešne ekosisteme digitalnega izobraževanja in usposabljanja. Ti omogočitveni dejavniki in ovire se lahko obravnavajo na sistemski (nacionalni/regionalni/lokalni ravni) ali na organizacijski ravni;
  • preučitev medsebojnega vpliva teh dejavnikov/omejitev in priprava priporočil, ki se lahko razširjajo in izkoriščajo na organizacijski in sistemski ravni;

Opomba:        Preučeni naj bi bili dejavniki, kot so struktura in organizacija sistemov izobraževanja in usposabljanja, nacionalni pristopi k učnemu načrtu, nacionalna ocena uspešnosti izobraževanja, strategije usposabljanja učiteljev/trenerjev ter infrastruktura in povezljivost, pa tudi možnost drugih skritih dejavnikov.

B) Umetna inteligenca v izobraževanju

V okviru projektov bodo potekali:

  • opredelitev, razvoj in pilotna uporaba primerov umetne inteligence v izobraževanju in usposabljanju, ob hkratnem upoštevanju njihovega vpliva na podatke, zasebnost, etiko in vrednote EU;
  • priprava priporočil, orodij in smernic za izvajanje v zvezi z vlogo umetne inteligence in njeno uporabo v izobraževanju in usposabljanju, ki se lahko razširjajo in izkoriščajo na organizacijski in sistemski ravni.

C) Visokokakovostne digitalne izobraževalne vsebine

V okviru projektov bodo potekali:

  • opredelitev, razvoj in pilotni primeri uporab za razvoj in sprejetje visokokakovostnih digitalnih izobraževalnih vsebin (ob upoštevanju potreb po visokokakovostnih zasnovah učnih načrtov, dostopnosti, priznavanju in večjezičnosti ob hkratnem odražanju potrebe po interoperabilnosti, potrjevanju, preverjanju in prenosljivosti digitalnih izobraževalnih vsebin);
  • priprava priporočil, orodij in smernic za izvajanje v zvezi z razvojem in sprejetjem visokokakovostnih digitalnih izobraževalnih vsebin, ki se lahko razširjajo in izkoriščajo na organizacijski in sistemski ravni.

Prednostna naloga 2:  podpiranje sistemov izobraževanja in usposabljanja za prilagoditev zelenemu prehodu

Evropski zeleni dogovor poudarja pomen mobilizacije sektorja izobraževanja in usposabljanja v podporo prehodu na bolj zeleno in trajnostno Evropo. Treba je podpreti skupno in individualno raven ukrepanja z razvijanjem znanja, spretnosti in odnosov, povezanih s trajnostnostjo, učečim se pa omogočiti, da postanejo nosilci sprememb. Sistemi izobraževanja in usposabljanja ter ustanove so lahko katalizator za doseganje teh sprememb.

Ena od šestih razsežnosti evropskega izobraževalnega prostora15  in šesti vodilni ukrep evropskega programa znanj in spretnost16  se osredotočata zlasti na podporo zelenemu prehodu. Poleg tega je cilj izobraževalne koalicije za podnebje, ki jo je Evropska komisija začela 10. decembra 2020, mobilizirati strokovno znanje, zagotoviti vire za mreženje ter podpirati ustvarjalne pristope k podnebnim ukrepom in trajnostnosti, ki vključujejo učitelje, učence, dijake in študente. Cilj koalicije je povezati pobude od spodaj navzgor in ukrepanje na ravni EU ter podpreti zaveze in konkretne ukrepe za spremembo trajnostnega ravnanja po vsej EU.

Poleg tega naj bi Komisija konec leta 2021 predlagala priporočilo Sveta o izobraževanju za okoljsko trajnostnost. To bo namenjeno podpori državam članicam pri vključevanju trajnostnosti v sisteme izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanju sodelovanja in izmenjave izkušenj na evropski ravni o učenju za trajnostnost. Komisija razvija tudi evropski okvir kompetenc za pomoč pri razvoju in ocenjevanju znanja, spretnosti in stališč o trajnostnosti.

Cilj vseh teh ukrepov je pomagati ljudem pridobiti znanje, sposobnosti, vrednote in odnose, potrebne za življenje, razvoj in podpiranje trajnostnih ter z viri gospodarnih gospodarstev in družb.

V prihodnost usmerjeni projekti bodo obravnavali vsaj eno od naslednjih treh področij v okviru prednostne naloge 2:

A) Spodbujanje pristopov celotne institucije k trajnostnosti

Projekti bodo osredotočeni na:

  • zasnovo, izvajanje in spremljanje trajnostnih načrtov celotne institucije, tudi z uporabo orodij za samoocenjevanje; 
  • podpiranje vodstvenih delavcev na področju izobraževanja (na primer s poklicnim razvojem, programi mentorstva, pobudami za mreženje), da bi trajnostnost vključili v vse vidike delovanja institucij;
  • podpiranje vključevanja študentov in osebja v pobude za trajnostni razvoj, na primer s podporniki/ambasadorji trajnostnega razvoja, razvijanjem povezav s skupinami lokalnih skupnosti in drugimi partnerji zunaj izobraževalne institucije;
  • zasnovo, izvajanje in spremljanje pristopov v zvezi s trajnostnimi operacijami na območju šole/kampusa, na primer porabo energije in vode; mobilnost in promet; okolju prijaznejše okolje in infrastrukturo za poučevanje in učenje.

B) Razvoj znanj in spretnosti ter kompetenc učečih se in izobraževalcev, povezanih s trajnostnostjo

Projekti bodo osredotočeni na:

  • zasnovo, izvajanje in spremljanje inovativnih pristopov k poučevanju in usposabljanju o trajnostnosti, ki bi lahko vključevali učinkovito uporabo digitalnih tehnologij v podporo učenju za trajnostnost;
  • krepitev zmogljivosti izobraževalcev (učiteljev, osebja za usposabljanje in vsega izobraževalnega osebja) za vključevanje trajnostnosti prek poklicnega razvoja, vključno s podpiranjem izobraževalcev z inovativnimi pedagoškimi praksami in povezovanjem predmetov v različnih disciplinah;
  • povezovanje različnih izobraževalnih sektorjev v razvoj trajnostnih kompetenc, vključno s formalnim in neformalnim izobraževanjem; 
  • dejavnosti ozaveščanja, vključno z dejavnostmi, usmerjenimi v boj proti dezinformacijam (npr. v zvezi z lažnim oglaševanjem prijaznosti do okolja) in spodbujanjem kritičnega razmišljanja, na primer s praktičnim učenjem v učnih pristopih „ustvarjalcev“ in/ali „STEAM“.

C) Krepitev moči državljanov za ukrepanje na področju trajnostnosti, okolja in podnebnih sprememb, tudi v okviru nove izobraževalne koalicije za podnebje

Projekti bodo osredotočeni na:

  • zasnovo konkretnih in ponovljivih „akcijskih načrtov za podnebne spremembe“ na lokalni ravni, ki vključujejo učeče se, učitelje, trenerje, vodje izobraževanja, lokalna podjetja, muzeje, umetnostne in znanstvene organe ter športne centre;
  • zasnovo projektnega in izkustvenega učenja, ki ga vodijo šole s starši, lokalnimi podjetji in širšo skupnostjo, na primer: spodbujanje zdravega prehranjevanja; spodbujanje šol kot zelenih, trajnostnih, interaktivnih stavb v skladu s prednostnimi nalogami pobude novi evropski Bauhaus; spodbujanje medsebojnega bogatenja med zelenimi šolami, kot so fizične strukture, in vsemi drugimi elementi učnega okolja, kot so inovativne pedagoške prakse, projektno učenje in skupine učiteljev, ki poučujejo različne predmete;
  • podpiranje inovativnih partnerstev med formalnim izobraževanjem (npr. šolami, terciarnimi izobraževalnimi institucijami itd.) in neformalnimi akterji (npr. nevladne organizacije, okoljski centri, knjižnice, muzeji itd.).

Prijave so lahko usmerjene v enega ali več sektorjev izobraževanja, od vzgoje in izobraževanja v zgodnjem otroštvu do izobraževanja odraslih ter formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja. Prijave, ki se nanašajo na več kot eno področje v okviru prednostne naloge, pri ocenjevanju ne bodo prejele dodatnih točk.

Sklop 2: Poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU)

Predlogi, predloženi v okviru sklopa 2, morajo obravnavati eno od naslednjih treh prednostnih nalog: 

Prednostna naloga 3: Podpora pakta za znanja in spretnosti

Pakt za znanja in spretnosti je prvi vodilni ukrep evropskega programa znanj in spretnosti za leto 2020. Je nov model sodelovanja za obravnavanje izzivov v zvezi z znanji in spretnostmi ter doseganje rezultatov na poti okrevanja, industrijske strategije EU ter zelenega in digitalnega prehoda. Mobilizira vse zadevne deležnike in jih spodbuja, da sprejmejo konkretne ukrepe za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delovno sposobnega prebivalstva, zlasti z združevanjem prizadevanj v obsežnih partnerstvih. Pakt je trdno povezan z načeli evropskega stebra socialnih pravic ter podpira cilje zelenega dogovora in digitalne preobrazbe, kot je določeno v sporočilu Komisije „Močna socialna Evropa za pravičen prehod“17 .

Pakt je med drugim namenjen mobilizaciji in spodbujanju velikih podjetij v sodelovanju z drugimi deležniki, da bi podprli mikro, mala in srednja podjetja (v okviru izpopolnjevanja in prekvalifikacije).

Namen te prednostne naloge je opredeliti, preskusiti, razviti ali oceniti orodja ali strukture, osredotočene na posredovanje in vzpostavljanje sodelovanja med velikimi podjetji ter mikro, malimi in srednjimi podjetji (MSP) vzdolž vrednostne verige v istem industrijskem ekosistemu18 , z vključevanjem drugih akterjev, ki so pomembni za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo. Cilj tega sodelovanja mora biti izpopolnjevanje in prekvalifikacija delovno sposobnih ljudi v določeni vrednostni verigi ali industrijskem ekosistemu. Projekti bi lahko služili tudi kot podlaga za obsežna partnerstva na področju znanj in spretnosti v industrijskih ekosistemih.

Orodja ali strukture bi morale imeti potencial za vključevanje in prispevanje k izboljšanju sistemov izobraževanja in usposabljanja ter drugih priložnosti za predvidevanje, razvoj in vrednotenje znanj in spretnosti. Projekt bi moral vključevati ustrezne deležnike, kot so ponudniki PIU, terciarne izobraževalne institucije, javne in zasebne službe za zaposlovanje, inovativna vozlišča, socialni partnerji, podjetja in javni organi.

Orodja ali strukture za sodelovanje bi morale izboljšati kakovost, učinkovitost in pravičnost možnosti izpopolnjevanja in prekvalifikacij za delovno sposobne ljudi ter jih prilagoditi spreminjajočim se nalogam v mikro, malih in srednjih podjetjih.

Orodja ali strukture bi lahko vključevali sodelovanje z javnimi organi (na primer regionalnimi ali nacionalnimi), ponudniki PIU, socialnimi partnerji in drugimi deležniki za izboljšanje trajnostnosti rešitev ter vključitev učinka na sisteme izobraževanja in usposabljanja.

Prednostna naloga 4: Strukture in mehanizmi za uporabne raziskave na področju PIU

Uporabne raziskave so navadno opredeljene kot izvirne preiskave, opravljene z namenom pridobivanja novega znanja19 . Usmerjene so zlasti v poseben, praktičen cilj ali namen. Rezultati uporabnih raziskav naj bi bili veljavni predvsem za morebitno uporabo proizvodov, operacij, metod ali sistemov. Uporabne raziskave dajejo operativno obliko idejam. Tesno so povezane s konceptom „eksperimentalnega razvoja“, ki je opredeljen kot sistematično delo, ki temelji na znanju, pridobljenem z raziskavami in praktičnimi izkušnjami, ter ustvarja dodatno znanje, usmerjeno v proizvodnjo novih proizvodov ali postopkov ali izboljšanje obstoječih proizvodov ali postopkov.

Uporabne raziskave se močno osredotočajo na reševanje resničnih težav v industriji. Posebna značilnost uporabnih raziskav v PIU je zmožnost sektorja, da združi raziskave in inovacije z dvojnim ciljem razumevanja težav industrije in uvajanja sprememb na delovnem mestu. Znanja in spretnosti, potrebni za ustvarjanje in razširjanje znanja, se prekrivajo. Vsi pozivajo k preiskavi, refleksivni praksi, komunikaciji in sodelovanju.

Druga značilnost uporabnih raziskav v PIU je tesna povezava med raziskavami in prizadevanji za izboljšanje pedagogike v PIU. Ta prizadevanja lahko vodijo k inovativnemu razmišljanju, novim pedagoškim praksam in produktom usposabljanja ter ne nazadnje bolj ustvarjalnim diplomantom20 .

Priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost poziva k ustanovitvi centrov, ki imajo vlogo „... katalizatorjev lokalnih naložb podjetij, pri čemer podpirajo okrevanje ter zeleni in digitalni prehod, evropske in regionalne strategije inovacij in pametne specializacije, razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja na višjih ravneh kvalifikacij (na ravneh evropskega ogrodja kvalifikacij 5–8), ter opravljajo inovativne storitve, kot so grozdi in podjetniški inkubatorji za zagonska podjetja in tehnološke inovacije za MSP ter inovativne rešitve za prekvalifikacijo ...“;

Centri poklicne odličnosti si med drugim prizadevajo za:

  • sodelovanje z lokalnimi MSP prek inovacijskih središč, centrov za razširjanje tehnologije, izdelave prototipov in uporabnih raziskovalnih projektov, pri čemer sodelujejo učeči se in osebje v PIU;
  • prispevanje k ustvarjanju in razširjanju novega znanja v partnerstvu z drugimi deležniki, na primer prek odprtih inovacij, skupnih raziskovalnih in razvojnih dejavnosti z univerzami, podjetji in raziskovalnimi organi itd.

Deklaracija iz Osnabrücka o poklicnem izobraževanju in usposabljanju kot dejavniku okrevanja in pravičnega prehoda na digitalno in zeleno gospodarstvo21  poziva k podpori na ravni EU za „razvoj in krepitev centrov poklicne odličnosti kot inovativnih inkubatorjev ter ekosistemov znanj in spretnosti, ki zajemajo dejavnosti učenja, usposabljanja in raziskav...“.

Uporabne raziskave so v številnih državah spodbudile inovacije v podjetjih, zlasti v mikro, malih in srednjih podjetjih (MSP), ter nenehne izboljšave in inovacije na področju poučevanja in usposabljanja v PIU. Ponudniki PIU, ki so dejavno vključeni v uporabne raziskave z lokalnimi podjetji, postanejo soustvarjalci lokalnih inovacijskih ekosistemov. To se doseže s prispevanjem k ustvarjanju novih in izboljšanih izdelkov, storitev in procesov, pa tudi z zagotavljanjem usposobljenih, inovativnih in podjetniških diplomantov PIU.

Projekti bodo:

  • opredelili, ocenili, preizkusili in razvili strukture in mehanizme za uporabne raziskave v PIU, da bi razširili svoje sodelovanje v sistemih raziskav in razvoja ter inovacijskih sistemih;
  • krepili zmogljivosti sistemov PIU s tesnim sodelovanjem učiteljev in trenerjev ter učečih se v PIU za izvajanje uporabnih raziskav in upravljanje inovacijskih projektov skupaj z drugimi organizacijami, zlasti MSP;
  • projekt bo na podlagi izkušenj in rezultatov predlagal referenčni okvir (operativni in finančni), namenjen vključevanju uporabnih raziskav in eksperimentalnega razvoja v zagotavljanje PIU z uporabo zasebnih in javnih (nacionalnih in evropskih) instrumentov financiranja.

Rezultati teh projektov bi morali imeti potencial vključitve in prispevanja k posodobitvi sistemov PIU ter njihovi uporabi v uporabnih raziskavah in eksperimentalnem razvoju, hkrati pa učečim se zagotoviti priložnosti za učenje na podlagi izzivov/projektov.

Prednostna naloga 5: Zelena znanja in spretnosti v sektorju PIU

Evropski zeleni dogovor je nova evropska strategija za rast, katere cilj je preoblikovati gospodarstvo in družbo ter ju usmeriti na bolj trajnostno pot. Kot je določeno v ukrepu 6 evropskega programa znanj in spretnosti, bo Komisija podpirala pridobivanje znanj in spretnosti za zeleni prehod.

Za pravičen in uspešen zeleni prehod so potrebne naložbe v znanja in spretnosti ljudi, da se poveča število strokovnjakov, ki (i) gradijo in obvladajo zelene tehnologije, vključno z digitalnimi, (ii) razvijajo zelene proizvode, storitve in poslovne modele, (iii) ustvarjajo inovativne rešitve, ki temeljijo na naravi, in (iv) prispevajo k zmanjšanju okoljskega odtisa dejavnosti. Zahteva tudi preusposabljanje in izpopolnjevanje delovne sile, da bi spremljali prehode na trgu dela in mobilnost. To je potrebno, ker ni nujno, da do ustvarjanja delovnih mest in izgube delovnih mest pride v istih sektorjih ter da se bodo v vseh gospodarskih sektorjih bistveno spremenili delovni profili in zahteve po znanju in spretnostih. Evropa lahko postane podnebno nevtralna celina s krožnim gospodarstvom in z viri gospodarno družbo le, če bosta njeno prebivalstvo in delovna sila ustrezno obveščena in zmožna razmišljati in delovati zeleno.

Institucije PIU so primerne za zagotavljanje znanj in spretnosti, potrebnih za uspešen prehod na zeleno gospodarstvo, in sicer z začetnimi in nadaljevalnimi programi PIU. Cilj priporočila Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost je tudi, da bi PIU postalo gonilo inovacij in gospodarske rasti ter priprava na digitalni in zeleni prehod in poklice, po katerih se veliko povprašuje. To vključuje razširitev ponudbe usposabljanja za spodbujanje pridobivanja podjetniških, digitalnih in zelenih znanj in spretnosti.

Deklaracija iz Osnabrücka o poklicnem izobraževanju in usposabljanju kot dejavniku okrevanja ter pravičnega prehoda na digitalno in zeleno gospodarstvo poziva k:

  • spodbujanju pobud za podporo sodelovanja in izmenjavi znanja med institucijami in ponudniki PIU na področju učnih metod, učnih načrtov, smernic, učenja na delovnem mestu ter zagotavljanja kakovosti izobraževanja in usposabljanja o zelenih znanjih in spretnostih z uporabo evropskih programov, kot je Erasmus+;
  • opredelitvi znanj in spretnosti, pomembnih za trg dela, za zeleni prehod, ki jih je treba vključiti v učne načrte in zagotavljanje PIU, vključno z osnovnimi znanji in spretnostmi v vseh sektorjih in poklicih ter področnimi znanji in spretnostmi v sodelovanju s socialnimi partnerji.

Projekti bodo obravnavali obe od naslednjih dveh področij v okviru prednostne naloge 5:

A) sklop temeljnih zelenih znanj in spretnosti za trg dela:

  • razviti sklop temeljnih zelenih znanj in spretnosti za trg dela v različnih gospodarskih sektorjih za usmerjanje usposabljanja, da se oblikuje generacija podnebno, okoljsko in zdravstveno ozaveščenih strokovnjakov in zelenih gospodarskih subjektov;

B) vključitev tega sklopa v PIU:

  • projekti bodo pomagali vključiti ta sklop osnovnih zelenih znanj in spretnosti v učne načrte PIU;
  • projekti bodo prispevali tudi k vključevanju tega sklopa v usposabljanje učiteljev, trenerjev in drugega osebja, ki izvaja začetni in stalni strokovni razvoj.

Sklop 3: Izobraževanje odraslih

Predlogi, predloženi v okviru sklopa 3, morajo obravnavati naslednjo prednostno nalogo: 

prednostna naloga 6: Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle.

Poti izpolnjevanja, kot so opredeljene v Priporočilu Sveta z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle22 , so namenjene odraslim z nizko ravnjo spretnosti, znanj in kompetenc, ki so v najboljšem primeru zaključili nižje sekundarno izobraževanje. Njen cilj je odraslim zagotoviti prožne priložnosti za izboljšanje bralne, matematične in digitalne pismenosti (vključno z zmožnostjo uporabe digitalnih tehnologij) ter napredovanje k višjim stopnjam kvalifikacij, ki so pomembne za trg dela in dejavno udeležbo v družbi.

Poti izpopolnjevanja prispevajo k zagotavljanju, da ima vsakdo pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, kot je opredeljeno v načelu 1 evropskega stebra socialnih pravic.

Poti izpopolnjevanja zajemajo tri korake:

  1. ocenjevanje znanj in spretnosti (tj. prepoznavanje in preverjanje znanj in spretnosti);
  2. zagotavljanje prilagojene, prožne in kakovostne ponudbe učnih možnosti ter
  3. vrednotenje in priznavanje znanj in spretnosti.

S predlaganimi ukrepi bodo projekti podpirali izvajanje priporočila Sveta o poteh izpopolnjevanja, akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic ter evropskega programa znanj in spretnosti (ukrep 8 „Življenjske veščine“).

Projekti bodo:

  • prispevali k povečanju ponudbe priložnosti za izpopolnjevanje in njihovo izkoriščanje s strani nizkokvalificiranih odraslih;
  • prispevali k praktičnemu in integriranemu izvajanju korakov poti izpopolnjevanja, podprtih z ukrepi za ozaveščanje in usmerjanje;
  • prispevali k večji skladnosti med obstoječimi ukrepi za nizkokvalificirane odrasle;
  • zagotovili, da so vsi zadevni akterji mobilizirani in vključeni v izvajanje priporočila o poteh izpopolnjevanja.

Zagotoviti bi bilo treba partnerski pristop, ki spodbuja učinkovito usklajevanje in dolgoročno sodelovanje med deležniki, vključenimi v načrtovanje, izvajanje in spremljanje poti izpopolnjevanja.

Projekti vključujejo načrt za uvajanje njihovih izložkov/rezultatov v sodelujočih državah ter predloge za nadaljnji razvoj prilagojene podpore in učenja za to specifično ciljno skupino.

Akterji, vključeni v poti izpopolnjevanja, so lahko: nacionalni, regionalni ali lokalni subjekti, ki sodelujejo pri načrtovanju, organizaciji ali spodbujanju izobraževanja odraslih, organizacije delodajalcev, delodajalci, sindikati, gospodarske, trgovinske in obrtne zbornice, službe za zaposlovanje, ponudniki izobraževanja in usposabljanja, posredniške in sektorske organizacije, organizacije civilne družbe, lokalni in regionalni gospodarski akterji, knjižnice in storitve v skupnosti.

Pričakovani učinek

Namen v prihodnost usmerjenih projektov je zagotoviti inovativne rešitve, ki jih bo mogoče vključiti v splošno uporabo na regionalni, nacionalni in evropski ravni ter bi jih bilo v idealnem primeru mogoče nadalje razviti s financiranjem EU ali z nacionalno in regionalno podporo.

Prakse po načelu „od spodaj navzgor“ naj bi pravilno obravnavale fiksne prednostne naloge, določene za krepitev inovacijske zmogljivosti Evrope, močno vplivale na reforme izobraževanja in usposabljanja ter sprožile sistemske spremembe.

Z obsežnim razširjanjem rezultatov projekta na transnacionalni, nacionalni in/ali regionalni ravni ter ob upoštevanju nacionalnih, evropskih industrijskih ekosistemov in regionalnih strategij pametne specializacije naj bi imeli v prihodnost usmerjeni projekti katarzičen učinek na sistemski ravni ter naj bi sistemom izobraževanja in usposabljanja pomagali k boljšemu spopadanju z izzivi hitro spreminjajočega se sveta.

Merila za dodelitev

Ustreznost projekta (največ 30 točk / najnižji prag 15 točk)

  • Povezava s politikami in pobudami EU: s predlogom se ustanavlja in razvija projekt, ki podpira v prihodnost usmerjeno idejo na ravni EU, pri čemer se upoštevajo in spodbujajo obstoječa orodja in pobude EU (če je ustrezno). Predlog podpira tudi izvajanje okvirov in pobud EU (na primer evropskega programa znanj in spretnosti), kot so priporočila evropskega semestra za posamezno državo;
  • namen: predlog ustreza cilju ukrepa ter splošnim in posebnim ciljem ukrepa (glej oddelek „Cilj“ zgoraj);
  • področje uporabe: predlog obravnava eno od šestih prednostnih nalog ukrepa (glej oddelek „Področje uporabe“ zgoraj);
  • inovativnost: predlog obravnava najsodobnejše metode in tehnike ter vodi do inovativnih rezultatov in rešitev, ki jih je mogoče vključiti v splošno uporabo v enem ali več gospodarskih ali izobraževalnih sektorjih;
  • doslednost: cilji temeljijo na dobri analizi potreb; so jasno opredeljeni in realistični ter obravnavajo vprašanja, pomembna za sodelujoče organizacije in ukrep;
  • evropska dodana vrednost: iz predloga je jasno razvidna dodana vrednost na sistemski ravni EU, ki bo ustvarjena na podlagi transnacionalnosti in potencialne prenosljivosti projekta;
  • odvisno od obravnavane prednostne naloge: 
    • prednostna naloga 1 – digitalno izobraževanje ter digitalne spretnosti in znanja v kolikšni meri predlog dosledno načrtuje in vključuje aktivnosti, raziskave in dogodke, ki jasno prispevajo k digitalni preobrazbi;
    • prednostna naloga 2 – zeleno izobraževanje ter zelene spretnosti in znanja v kolikšni meri predlog dosledno načrtuje in vključuje aktivnosti, raziskave in dogodke, ki spodbujajo prehod na krožno in bolj zeleno gospodarstvo ter tako prispevajo k zelenemu dogovoru Komisije, Pariškemu sporazumu o podnebnih spremembah in ciljem trajnostnega razvoja;
    • prednostna naloga 3 – pakt za znanja in spretnosti: v kolikšni meri predlog dosledno načrtuje in povezuje dejavnosti, raziskave ter orodja in strukture, ki krepijo razvoj znanj in spretnosti v vrednostnih verigah v industrijskem ekosistemu;
    • prednostna naloga 4 – uporabljene raziskave v PIU: v kolikšni meri predlog razvija skladen načrt za vzpostavitev struktur in mehanizmov za uporabne raziskave v PIU, ki je zasnovan tako, da deluje vzajemno ter koristi procesu poučevanja in učenja, hkrati pa se odziva na potrebe zunanjih organizacij po inovacijah in razvoju;
    • prednostna naloga 5 – zelena znanja in spretnosti v sektorju PIU: v kolikšni meri predlog razvija smiseln nabor osnovnih zelenih znanj in spretnosti ter prikazuje, kako vključiti ta sklop osnovnih zelenih znanj in spretnosti v učne načrte PIU ter za usposabljanje učiteljev, trenerjev in drugega osebja;
    • prednostna naloga 6 – poti izpopolnjevanja: v kolikšni meri predlog prispeva k praktičnemu in integriranemu izvajanju korakov poti izpopolnjevanja, podprtih z ukrepi za ozaveščanje in usmerjanje;
  • razmere po pandemiji: v kolikšni meri predlog vključuje ukrepe, ki spodbujajo nove politike in prakse na sistemski ravni za spopadanje z novimi izzivi, ki jih je prinesla nedavna pandemija.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta (največ 30 točk / najnižji prag 15 točk)

  • Skladnost: splošna zasnova projekta zagotavlja usklajenost ciljev, metodologije, aktivnosti, trajanja in predlaganega proračuna projekta. Predlog vsebuje skladen in celovit nabor ustreznih aktivnosti za izpolnjevanje opredeljenih potreb in doseganje pričakovanih rezultatov;
  • struktura: program dela je jasen in popoln (zajema vse ustrezne faze projekta:  pripravo, izvedbo, spremljanje, ocenjevanje, razširjanje in uporabo). Vključuje predhodno in naknadno (v okviru trajanja projekta) analizo uvedenih inovacij v izobraževanju;
  • metodologija: kakovost in izvedljivost predlagane metodologije ter njena primernost za doseganje pričakovanih rezultatov z uporabo instrumentov EU, kadar je to pomembno za projekt;
  • upravljanje: predvidene so trdne ureditve upravljanja. Časovni razpored, organizacija, naloge in odgovornosti so dobro opredeljeni in realistični. V predlogu so posameznim aktivnostim dodeljena ustrezna sredstva;
  • izboljšanje kakovosti in učinkovitosti: v predlogu so inovacije jasno vključene v aktivnosti in rezultate, ki izboljšujejo kakovost, učinkovitost in enakost sistemov izobraževanja in usposabljanja;
  • proračun: proračun zagotavlja ustrezna sredstva, potrebna za uspeh, in ni precenjen niti podcenjen;
  • nadzor sredstev in kakovosti: nadzorni ukrepi (stalno ocenjevanje kakovosti in usposabljanja, medsebojni pregledi, aktivnosti primerjalne analize itd.) in kazalniki kakovosti zagotavljajo, da bo izvajanje projekta visokokakovostno in stroškovno učinkovito. Izzivi/tveganja v zvezi s projektom so jasno opredeljeni, blažilni ukrepi pa ustrezno obravnavani. Postopki strokovnega pregleda so načrtovani kot sestavni del projekta. Program dela vključuje neodvisno zunanje ocenjevanje kakovosti, ki se izvede sredi projekta in nekaj mesecev pred njegovim zaključkom, da se omogočijo morebitne prilagoditve projekta.

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju (največ 20 točk / najnižji prag 10 točk)

  • Sestava: sestava partnerstva je v skladu z ukrepom in cilji projekta. Združuje primeren nabor ustreznih organizacij s potrebnimi profili, spretnostmi, izkušnjami, strokovnim znanjem in podporo upravljanju, ki so potrebni za uspešno izvedbo celotnega projekta. Predlog vključuje partnerje, ki ustrezno zastopajo zadevni sektorski ali medsektorski pristop.  Zlasti v okviru četrte prednostne naloge, v kolikšni meri partnerstvo organizira pare ponudnikov PIU ter predstavnikov ali združenj podjetij v vsaki sodelujoči državi. Zlasti v okviru pete prednostne naloge, v kolikšni meri partnerstvo organizira pare ponudnikov PIU in predstavnikov trga dela v vsaki sodelujoči državi;
  • zavezanost: prispevki partnerjev so precejšnji in ustrezni ter se dopolnjujejo. Porazdelitev odgovornosti in nalog je jasna in ustrezna, iz nje pa sta razvidna zavezanost in aktivno prispevanje vseh sodelujočih organizacij glede na njihovo posebno strokovno znanje in zmogljivost;
  • naloge: koordinator dokazuje visokokakovostno upravljanje in koordinacijo transnacionalnih mrež ter vodenje v zahtevnem okolju. Posamezne naloge so dodeljene na podlagi posebnega strokovnega znanja posameznih partnerjev;
  • sodelovanje/skupinski duh: predlagan je učinkovit mehanizem za zagotavljanje učinkovite koordinacije, odločanja, obveščanja in reševanja konfliktov med sodelujočimi organizacijami, udeleženci in vsemi drugimi zadevnimi deležniki;
  • geografska razsežnost in sodelovanje tretjih držav, ki niso pridružene programu: partnerstvo vključuje ustrezne partnerje z različnih geografskih območij in ta geografska sestava je utemeljena.  Kadar je to ustrezno, vključenost sodelujočih organizacij iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, projektu prinaša bistveno dodano vrednost za doseganje cilja v prihodnost usmerjenega projekta.

Učinek, razširjanje in trajnostnost (največ 20 točk / najnižji prag 10 točk)

  • Uporaba: iz predloga je razvidno, kako bodo rezultati projekta na sistemski ravni vključeni v splošno uporabo v enem ali več sektorjih. Zagotavlja načine za merjenje uporabe v življenjskem ciklu projekta in po njem;
  • razširjanje: predlog vsebuje jasen načrt za razširjanje rezultatov, ustrezne cilje, aktivnosti, ustrezno časovno razporeditev, orodja in kanale, ki bodo zagotovili učinkovito razširjanje rezultatov in koristi pravim deležnikom, oblikovalcem politike in organizacijam, ki spodbujajo inovacije, v življenjskem ciklu projekta in po njem. V predlogu je navedeno tudi, kateri partnerji bodo odgovorni za razširjanje, in iz njega so razvidne ustrezne izkušnje, ki jih imajo ti partnerji z aktivnostmi razširjanja. Pri razširjanju so upoštevane tudi nacionalne in regionalne strategije pametne specializacije za kar največji učinek na teh ravneh; prost dostop: kot splošno pravilo in v skladu z obstoječim nacionalnim in evropskim pravnim okvirom bi bilo treba rezultate objaviti kot prosto dostopne učne vire (PDUV) ter na ustreznih platformah stroke, sektorja ali pristojnih organov. V predlogu je opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih podatkov, gradiv, dokumentov ter aktivnosti v avdiovizualnih in družbenih medijih ter kako se bo o njih obveščalo, poleg tega pa predlog ne vsebuje nesorazmernih omejitev;
  • učinek: iz predloga je razviden morebitni učinek projekta:  
    • na ciljne skupine in sektorje;
    • na oblikovalce politik na sistemski ravni;
    • na druge, ki niso oblikovalci politik in organi, na katere je neposredno usmerjen projekt, na javne ali zasebne nosilce inovacij na lokalni, regionalni, nacionalni in/ali evropski ravni. Iz predloga je razviden potencial, da bi ga lahko izvajali tudi drugi ključni deležniki v sektorju ali zunaj njega.

Predlog vključuje ukrepe, cilje in kazalnike za spremljanje napredka in oceno pričakovanega učinka (kratko- in dolgoročnega);

  • trajnostnost: v predlogu je pojasnjeno, kako bo v prihodnost umerjen projekt uveden in nadalje razvit na različnih ravneh (lokalni, regionalni, nacionalni). Predlog vključuje pripravo dolgoročnega akcijskega načrta za postopno uvajanje rezultatov projekta po njegovem dokončanju in njihovo vključitev v splošno uporabo. Ta načrt temelji na trajnih partnerstvih med oblikovalci politik, ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter ključnimi deležniki iz industrije na ustrezni ravni. Vključevati bi moral opredelitev ustreznih upravljavskih struktur ter načrte za nadgradljivost in finančno vzdržnost, vključno s potencialno opredelitvijo finančnih sredstev (evropskih, nacionalnih in zasebnih), da se zagotovi dolgoročna trajnostnost doseženih rezultatov in koristi.

Da se prijave upoštevajo pri dodeljevanju sredstev, morajo doseči najmanj 70 točk (od skupno 100 točk), doseči pa morajo potreben najnižji prag za vsako od štirih meril za dodelitev.

Izenačeni predlogi v okviru iste prednostne naloge bodo prednostno razvrščeni glede na število točk, ki jim je bilo dodeljeno pri merilu za dodelitev „Ustreznost“ in nato pri merilu „Učinek“.

Odbor za ocenjevanje si bo po možnosti prizadeval zagotoviti uravnoteženo pokritost prednostnih nalog.

Rok in okvirni časovni razpored za oceno in sporazume o nepovratnih sredstvih

Faze

Datum in ura ali okvirno obdobje

Rok za oddajo vlog

do 15. marca do 17. ure (po bruseljskem času)  

Ocenjevalno obdobje

od aprila do julija 2022

Obveščanje prijaviteljev

avgust 2022

Podpis sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev

oktober–december 2022

Datum začetka izvajanja ukrepa 

1. 11. 2022 ali 1. 12. 2022 ali 1. 1. 2023

Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?

Za ta ukrep se uporablja model financiranja s pavšalnimi zneski. Znesek prispevka v obliki enkratnega pavšalnega zneska bo določen za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi ocenjenega proračuna za ukrep, ki ga predlaga prijavitelj. Organ, ki dodeli sredstva, bo določil pavšalni znesek za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi predloga, rezultata ocene, stopenj financiranja in najvišjega zneska nepovratnih sredstev, določenega v razpisu.

Najvišji znesek nepovratnih sredstev EU na projekt je:

  • za sklop 1 – medsektorske prednostne naloge: 800 000 EUR;
  • za sklop 2 – poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU): 700 000 EUR;
  • za sklop 3 – izobraževanje odraslih: 1 000 000 EUR.

Največje število projektov, ki se bodo financirali, je:

za sklop 1 in sklop 3: zgornja meja ni določena, razen proračunskih omejitev;

za sklop 2: okvirni cilj je sedem projektov na prednostno nalogo (za prednostne naloge 3, 4 oziroma 5).

Kako se določi pavšalni znesek za projekt?

Prijavitelji morajo izpolniti podrobno proračunsko preglednico v skladu s prijavnim obrazcem, pri tem pa upoštevati naslednje točke:

  1. upravičenci bi morali proračun po potrebi podrobno opredeliti in organizirati v skladne delovne sklope (na primer razdeljene na „vodenje projekta“, „analizo“, „usposabljanje“, „organizacijo dogodkov“, „uvedbo modela“, „dolgoročni akcijski načrt“, „obveščanje in razširjanje“, „zagotavljanje kakovosti“ itd.);
  2. v predlogu morajo biti opisane aktivnosti, zajete v posameznem delovnem sklopu;
  3. prijavitelji morajo v svojem predlogu navesti razčlenitev ocenjenih stroškov, ki prikazuje deleže za posamezne delovne sklope (in v vsakem delovnem sklopu delež, dodeljen vsakemu upravičencu in povezanemu subjektu);
  4. navedeni stroški lahko zajemajo stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja, stroške opreme in oddaje naročil podizvajalcem ter druge stroške (kot so razširjanje informacij, objave ali prevodi).

Predlogi bodo ocenjeni v skladu s standardnimi postopki ocenjevanja ob pomoči notranjih in/ali zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki bodo ocenili kakovost predlogov glede na zahteve, opredeljene v razpisu, ter pričakovani učinek, kakovost in učinkovitost ukrepa. Vrednost pavšalnega zneska bo omejena na največ 80 % predvidenega proračuna, določenega po oceni.

Po oceni predloga bo odredbodajalec določil pavšalni znesek ob upoštevanju ugotovitev opravljene ocene.

Elementi nepovratnih sredstev (najvišji znesek nepovratnih sredstev, stopnja financiranja, skupni upravičeni stroški itd.) bodo določeni v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Dosežki projekta bodo ocenjeni na podlagi dokončanih rezultatov. Shema financiranja bi omogočila osredotočenost na izložke in ne na vložke, zato bi bil poudarek na kakovosti in stopnji doseganja merljivih ciljev.

Več podrobnosti je navedenih v vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je na voljo na portalu za financiranje in javne razpise.