Skip to main content

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport
Search the guide

Ta spletna stran še ne odraža vsebine Vodnika za prijavitelje Erasmus+ za leto 2022. Vendar lahko vodnik za leto 2022 prenesete v formatu PDF v izbranem jeziku, tako da kliknete gumb „Download“ na desni strani.

Prednostne naloge programa Erasmus+

Vključevanje in raznolikost

Namen programa je spodbujati enake možnosti in dostop, vključevanje, raznolikost in pravičnost v vseh njegovih aktivnostih. V središču teh ciljev so organizacije in udeleženci z manj priložnostmi, ki jim program zato daje na voljo mehanizme in vire. Organizacije bi morale pri načrtovanju svojih projektov in aktivnosti uporabljati vključujoč pristop, da bi bili ti dostopni različnim udeležencem.

Za dosego tega cilja so ključne tudi nacionalne agencije, ki podpirajo projekte, da bi bili ti čim bolj vključujoči in raznoliki. Nacionalne agencije bodo na podlagi splošnih načel in mehanizmov na evropski ravni pripravile načrte za vključevanje in raznolikost, da bodo kar najbolje obravnavale potrebe udeležencev z manj priložnostmi in podprle organizacije, ki delajo s temi ciljnimi skupinami v njihovem nacionalnem okviru. Hkrati imajo podporni centri SALTO, ki podpirajo izvajanje programa, prav tako ključno vlogo pri spodbujanju in uvajanju ukrepov za vključevanje in raznolikost, zlasti kar zadeva zbiranje znanja ter načrtovanje in izvajanje aktivnosti za krepitev zmogljivosti za osebje nacionalnih agencij in upravičence programa. Podobno ima Izvajalska agencija EU za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) enako pomembno vlogo na področjih programa, ki se upravljajo centralno. V partnerskih državah so delegacije EU in nacionalni uradi Erasmus+ (kjer obstajajo) prav tako ključni pri približevanju programa ciljnim skupinam, zajetim v tej strategiji.

Za izvajanje teh načel je bila oblikovana strategija za vključevanje in raznolikost, ki zajema vsa področja programa, da bi se podprl lažji dostop širšega kroga organizacij do financiranja in doseglo več udeležencev z manj priložnostmi. Strategija določa tudi okvir za projekte, podprte prek programa in namenjene obravnavi vprašanj, povezanih z vključevanjem in raznolikostjo. Namen te strategije je pomagati pri odpravljanju ovir, s katerimi se lahko različne ciljne skupine srečujejo pri dostopu do takih priložnosti v Evropi in zunaj nje.

Spodaj navedeni seznam takih možnih ovir ni izčrpen ter naj bi se uporabljal kot referenca pri ukrepanju za izboljšanje dostopnosti in navezovanja stikov z ljudmi z manj priložnostmi. Te ovire lahko kot samostojni dejavniki ali v kombinaciji ovirajo njihovo sodelovanje:

  • invalidnost: vključuje motnje v telesnem ali duševnem razvoju, intelektualno oviranost ali senzorične okvare, ki lahko v povezavi z različnimi ovirami osebo ovirajo pri celoviti in učinkoviti udeležbi v družbi, tako da v njej ne more sodelovati enako kot drugi[1];
  • zdravstvene težave: ovire so lahko posledica zdravstvenih težav, vključno s hudimi boleznimi, kroničnimi boleznimi ali drugimi fizičnimi ali duševnimi stanji, ki preprečujejo sodelovanje v programu;
  • ovire, povezane s sistemi izobraževanja in usposabljanja: posamezniki, ki imajo iz različnih razlogov težave pri učenju in usposabljanju v sistemih izobraževanja in usposabljanja, osebe, ki zgodaj opustijo izobraževanje, osebe, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter nizkokvalificirani odrasli se lahko srečujejo z ovirami. Čeprav imajo lahko pri tem vlogo tudi drugi dejavniki, so te težave pri izobraževanju, ki so lahko sicer povezane tudi z osebnimi okoliščinami, večinoma posledica izobraževalnega sistema, ki ustvarja strukturne omejitve in/ali ne upošteva v celoti specifičnih potreb posameznika. Posamezniki se lahko z ovirami za sodelovanje srečujejo tudi, kadar struktura učnih načrtov otežuje učno mobilnost ali mobilnost za usposabljanje v tujini v okviru njihovega študija;
  • kulturne razlike: medtem ko lahko ljudje iz vseh okolij kulturne razlike vidijo kot ovire, lahko te vplivajo zlasti na ljudi z manj priložnostmi. Take razlike lahko na splošno predstavljajo velike ovire pri učenju, še toliko bolj pri osebah z migrantskim ali begunskim ozadjem – zlasti pri novoprispelih migrantih –, osebah, ki pripadajo narodnostni ali etnični manjšini, uporabnikih znakovnega jezika, osebah s težavami pri jezikovnem prilagajanju ali kulturnem vključevanju itd. Izpostavljenost tujim jezikom in kulturnim razlikam pri sodelovanju v kakršnih koli aktivnostih programov lahko posameznike odvrne in nekako omeji koristi, ki jih prinaša njihovo sodelovanje. Take kulturne razlike lahko potencialnim udeležencem celo preprečijo, da bi se prijavili za podporo prek programa, torej jim v celoti preprečujejo prijavo;
  • družbene ovire: težave pri družbenem prilagajanju, na primer zaradi omejenih družbenih kompetenc, asocialnega ali tveganega vedenja ali dejstva, da je oseba (nekdanji) storilec kaznivega dejanja ali (nekdanji) uživalec drog ali alkohola, ali družbena marginalizacija lahko predstavljajo oviro. Druge družbene ovire lahko izvirajo iz družinskih okoliščin, na primer če je oseba prva v družini, vključena v visokošolsko izobraževanje, ali starš (zlasti samohranilec), skrbnik, hranilec ali sirota ali pa je živela ali trenutno živi v institucionalni oskrbi;
  • ekonomske ovire: neugoden ekonomski položaj, kot so nizek življenjski standard, nizki prihodki, učeče se osebe, ki se morajo same preživljati, odvisnost od sistema socialne pomoči, dolgotrajna brezposelnost, negotov položaj ali revščina, brezdomstvo, zadolženost ali finančne težave itd., lahko predstavlja oviro. Druge težave lahko izhajajo iz omejene prenosljivosti storitev (zlasti podpore za osebe z manj priložnostmi), ki morajo biti „mobilne“ skupaj z udeleženci, ko ti potujejo v oddaljen kraj, še toliko bolj pa, ko potujejo v tujino;
  • ovire, povezane z diskriminacijo: ovire se lahko pojavijo zaradi diskriminacije v zvezi s spolom, starostjo, etnično pripadnostjo, vero, prepričanji, spolno usmerjenostjo, invalidnostjo ali presečnimi dejavniki (kombinacijo dveh ali več navedenih ovir zaradi diskriminacije);
  • geografske ovire: če osebe živijo na oddaljenih ali podeželskih območjih, na majhnih otokih, v obrobnih/najbolj oddaljenih regijah, predmestjih, na območjih z manj storitvami (omejen javni prevoz, majhno število objektov) ali manj razvitih območjih v tretjih državah itd., lahko to predstavlja oviro.

Digitalna preobrazba

Kriza zaradi COVID-19 je osvetlila pomen digitalnega izobraževanja za digitalno preobrazbo, ki jo potrebuje Evropa. Zlasti je poudarila večjo potrebo po izkoriščanju potenciala digitalnih tehnologij za poučevanje in učenje ter po razvoju digitalnih spretnosti za vse. V skladu s strateškimi prednostnimi nalogami Akcijskega načrta za digitalno izobraževanje (2021–2027)[2] je namen programa podpirati ta prizadevanja za vključevanje učečih se oseb, izobraževalnega osebja, mladinskih delavcev, mladih in organizacij v uresničevanje digitalne preobrazbe.

Program bo podpiral prvo strateško prednostno nalogo akcijskega načrta, tj. razvoj visokoučinkovitega digitalnega izobraževalnega ekosistema, s krepitvijo zmogljivosti in kritičnega razumevanja v vseh vrstah institucij za izobraževanje in usposabljanje v zvezi s tem, kako izkoristiti možnosti, ki jih digitalne tehnologije ponujajo za poučevanje in učenje na vseh ravneh in za vse sektorje, ter kako pripraviti načrte za digitalno preobrazbo.

Program bo podpiral tudi drugo strateško prednostno nalogo akcijskega načrta, tako da bo podpiral ukrepe, namenjene krepitvi razvoja digitalnih spretnosti in kompetenc na vseh ravneh družbe ter za vse (vključno z mladimi z manj priložnostmi, študenti, iskalci zaposlitve in delavci). Poudarek bo na spodbujanju osnovnih in naprednih digitalnih spretnosti, pa tudi digitalne pismenosti, ki je postala bistvena za vsakdanje življenje ter za omogočanje ljudem, da se znajdejo v svetu, polnem algoritmov, ter polno sodelujejo v civilni družbi in demokraciji.

V skladu s tema dvema strateškima prednostnima nalogama akcijskega načrta bo vzpostavljeno evropsko vozlišče za digitalno izobraževanje, ki bo izboljšalo usklajevanje na področju digitalnega izobraževanja na ravni EU ter prispevalo k izmenjavi dobrih praks na področju raziskav in k raziskovalnemu eksperimentiranju. Namen vozlišča bo podpirati države članice prek tesnejšega medsektorskega sodelovanja, mreže nacionalnih svetovalnih služb za digitalno izobraževanje za izmenjavo izkušenj in dobrih praks v zvezi z dejavniki, ki omogočajo digitalno izobraževanje, povezovanja nacionalnih in regionalnih pobud in strategij za digitalno izobraževanje ter povezovanja nacionalnih organov, zasebnega sektorja, strokovnjakov, izvajalcev izobraževanja in usposabljanja ter civilne družbe z živahnejšim razvojem politike in prakse na področju digitalnega izobraževanja. Poleg tega bo vozlišče pomagalo spremljati izvajanje akcijskega načrta za digitalno izobraževanje.

Program bi moral doseči večjo ciljno skupino v Uniji in zunaj nje, in sicer z večjo uporabo informacijskih, komunikacijskih in tehnoloških orodij, kombinirano uporabo fizične mobilnosti in virtualnega učenja ter virtualnim sodelovanjem.

Okolje in boj proti podnebnim spremembam

Okolje in podnebni ukrepi so sedanje in prihodnje ključne prednostne naloge EU. Sporočilo o evropskem zelenem dogovoru[3] je nova evropska strategija za rast in priznava ključno vlogo šol, institucij za izobraževanje in univerz pri razpravah z učenci, starši in širšo skupnostjo glede sprememb, potrebnih za uspešen prehod na podnebno nevtralnost do leta 2050.

Program bo torej ključni instrument za oblikovanje znanja, spretnosti in odnosa do podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja v Evropski uniji in zunaj nje. Program Erasmus+ bo povečal število priložnosti za mobilnost na zelenih področjih, usmerjenih v prihodnost, ki spodbujajo razvoj kompetenc, izboljšujejo poklicne možnosti in spodbujajo udeležence k vključevanju v ukrepe na tematskih področjih, ki so strateškega pomena za trajnostno rast našega planeta, s posebnim poudarkom na razvoju podeželja (trajnostno kmetovanje, upravljanje naravnih virov, varstvo tal, biokmetijstvo). Poleg tega bi si moral Erasmus+, katerega jedro je mobilnost, prizadevati za ogljično nevtralnost s spodbujanjem trajnostnih načinov prevoza in bolj odgovornega vedenja.

Ker bosta okolje in boj proti globalnemu segrevanju postala horizontalna prednostna naloga pri izbiri projektov, bodo imeli prednost projekti, usmerjeni v razvijanje kompetenc v različnih sektorjih, pomembnih za okoljsko trajnostnost, vključno s tistimi v okviru prispevka izobraževanja in kulture k ciljem trajnostnega razvoja, ter v razvijanje zelenih strategij in metodologij sektorskih spretnosti, v prihodnost usmerjenih učnih načrtov, ki bolje izpolnjujejo potrebe posameznikov, pa tudi pobud, ki podpirajo načrtovane pristope sodelujočih organizacij v zvezi z okoljsko trajnostnostjo.

Program podpira uporabo inovativnih praks, da bi učeči se, osebje in mladinski delavci postali resnični dejavniki sprememb (npr. da bi varčevali z viri, zmanjšali porabo energije in potrato, nadomeščali emisije ogljičnega odtisa, izbirali trajnostno hrano in možnosti mobilnosti). Prednost bodo imeli tudi projekti, ki s pomočjo izobraževanja, usposabljanja, mladinskih in športnih aktivnosti omogočajo spremembe vedenja pri prednostnih izbirah posameznikov, kulturnih vrednotah, ozaveščenosti glede trajnostnega razvoja, navadah potrošnikov in načinu življenja.

Zato bi si morale vključene organizacije in udeleženci prizadevati za vključitev zelenih praks v vse projekte z uporabo okolju prijaznega pristopa pri načrtovanju dejavnosti, kar jih bo spodbudilo k spoznavanju okoljskih vprašanj in razpravi o njih, k razmisleku o lokalnih ukrepih in k uvedbi okolju prijaznejših alternativnih načinov izvajanja aktivnosti.

Platforme, kot sta eTwinning in EPALE, bodo še naprej pripravljale podporno gradivo ter lajšale izmenjavo učinkovitih izobraževalnih praks in politik na področju okolja in trajnosti. Program Erasmus+ je tudi močan instrument za navezovanje stika z najrazličnejšimi akterji v naši družbi in sodelovanje z njimi (šole, univerze, ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja, mladinske in športne organizacije, nevladne organizacije, lokalni in regionalni organi, organizacije civilne družbe itd.).

Udeležba v demokratičnem življenju

Program obravnava omejeno udeležbo državljanov v demokratičnih procesih in njihovo pomanjkanje znanja o Evropski uniji ter jim poskuša pomagati premagati težave pri dejavnem angažiranju in sodelovanju v njihovih skupnostih ali političnem in družbenem življenju v Uniji. Krepitev razumevanja Evropske unije med državljani od zgodnjih let je ključna za prihodnost Unije. Poleg formalnega izobraževanja lahko neformalno učenje izboljša razumevanje Evropske unije med državljani in spodbudi občutek pripadnosti Evropski uniji.

Program podpira aktivno državljanstvo in etiko pri vseživljenjskem učenju; spodbuja razvijanje socialnih in medkulturnih kompetenc, kritičnega razmišljanja ter medijske pismenosti. Prednost je dana projektom, ki nudijo priložnosti za udeležbo ljudi v demokratičnem življenju ter socialno in državljansko udeleževanje tako v formalnih kot neformalnih učnih aktivnostih. Poudarek je na ozaveščanju in razumevanju konteksta Evropske unije, zlasti v zvezi s skupnimi vrednotami EU, načeli enotnosti in raznolikosti ter z njeno družbeno, kulturno in zgodovinsko dediščino.

Na področju mladine je bila oblikovana strategija za udeležbo mladih (Youth Participation Strategy)[4], ki zagotavlja skupni okvir in podpira uporabo programa za spodbujanje udeležbe mladih v demokratičnem življenju.

  1. Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov: https://www.un.org/development/desa/disabilities/convention-on-the-rights-of-persons-with-disabilities.html.

  2. https://ec.europa.eu/education/education-in-the-eu/digital-education-action-plan_sl.

  3. https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl.

  4. https://www.salto-youth.net/rc/participation/ypstrategy/.