Skip to main content

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport
Search the guide

Prednostne naloge Programa Erasmus+

Vključevanje in Raznolikost

Namen programa je spodbujati enake možnosti in dostop, vključevanje, raznolikost in pravičnost v vseh njegovih aktivnostih. V središču teh ciljev so organizacije in udeleženci z manj priložnostmi, ki jim program zato daje na voljo mehanizme in vire. Organizacije bi morale pri načrtovanju svojih projektov in aktivnosti uporabljati vključujoč pristop, da bi bili ti dostopni različnim udeležencem.

Nacionalne agencije so prav tako ključnega pomena za podporo projektom, da bi bili ti čim bolj vključujoči in raznoliki. Nacionalne agencije bodo na podlagi splošnih načel in mehanizmov na evropski ravni pripravile načrte za vključevanje in raznolikost, da bodo kar najbolje obravnavale potrebe udeležencev z manj priložnostmi in podprle organizacije, ki delajo s temi ciljnimi skupinami v njihovem nacionalnem okviru. Hkrati imajo podporni centri SALTO, ki podpirajo izvajanje programa, prav tako ključno vlogo pri spodbujanju in uvajanju ukrepov za vključevanje in raznolikost, zlasti kar zadeva zbiranje znanja ter načrtovanje in izvajanje aktivnosti za krepitev zmogljivosti za osebje nacionalnih agencij in upravičence programa. Podobno ima Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo (EACEA) enako pomembno vlogo na področjih programa, ki se upravljajo neposredno. V tretjih državah, ki niso pridružene programu, so delegacije EU in nacionalni uradi Erasmus+ ter kontaktne točke Erasmus+ (kjer obstajajo) ključni pri približevanju programa ustreznim ciljnim skupinam.

Za izvajanje teh načel sta bila oblikovana 1  ter strategija za vključevanje in raznolikost2 , ki zajemata vsa področja programa, da bi se podprl lažji dostop širšega kroga organizacij do financiranja in doseglo več udeležencev z manj priložnostmi. Določata tudi prostor in mehanizme za projekte, katerih namen je obravnavati vprašanja, povezana z vključevanjem in raznolikostjo. Namen strategije je pomagati pri odpravljanju ovir, s katerimi se lahko različne ciljne skupine srečujejo pri dostopu do takih priložnosti v Evropi in zunaj nje.

Spodaj navedeni seznam takih možnih ovir ni izčrpen ter naj bi se uporabljal kot referenca pri ukrepanju za izboljšanje dostopnosti in navezovanja stikov z ljudmi z manj priložnostmi. Te ovire lahko kot samostojni dejavniki ali v kombinaciji ovirajo njihovo sodelovanje:

  • invalidnost: vključuje motnje v telesnem ali duševnem razvoju, intelektualno oviranost ali senzorične okvare, ki lahko v povezavi z različnimi ovirami osebo ovirajo pri celoviti in učinkoviti udeležbi v družbi, tako da v njej ne more sodelovati enako kot drugi3
  • zdravstvene težave: ovire so lahko posledica zdravstvenih težav, vključno s hudimi boleznimi, kroničnimi boleznimi ali drugimi fizičnimi ali duševnimi stanji, ki posamezniku preprečujejo sodelovanje v programu;
  • ovire, povezane s sistemi izobraževanja in usposabljanja: posamezniki, ki imajo iz različnih razlogov težave pri učenju in usposabljanju v sistemih izobraževanja in usposabljanja, osebe, ki zgodaj opustijo izobraževanje, osebe, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter nizkokvalificirani odrasli se lahko srečujejo z ovirami. Čeprav imajo lahko pri tem vlogo tudi drugi dejavniki, so te težave pri izobraževanju, ki so lahko sicer povezane tudi z osebnimi okoliščinami, večinoma posledica izobraževalnih sistemov, ki ustvarjajo strukturne omejitve in/ali ne upoštevajo v celoti specifičnih potreb posameznika. Posamezniki se lahko z ovirami za sodelovanje srečujejo tudi, kadar struktura učnih načrtov otežuje učno mobilnost ali mobilnost za usposabljanje v tujini v okviru njihovega študija;
  • kulturne razlike: medtem ko lahko ljudje iz vseh okolij kulturne razlike vidijo kot ovire, lahko te vplivajo zlasti na ljudi z manj priložnostmi. Take razlike lahko na splošno predstavljajo velike ovire pri učenju, še toliko bolj pri osebah z migrantskim ali begunskim ozadjem, vključno z novoprispelimi migranti, osebami, ki pripadajo narodnostni ali etnični manjšini, uporabniki znakovnega jezika ali osebami s težavami pri jezikovnem prilagajanju ali kulturnem vključevanju. Izpostavljenost tujim jezikom in kulturnim razlikam pri sodelovanju v kakršnih koli aktivnostih programov lahko nekatere posameznike odvrne in nekako omeji koristi, ki jih prinaša njihovo sodelovanje. Take kulturne razlike lahko potencialnim udeležencem celo preprečijo, da bi se prijavili za podporo prek programa, torej jim v celoti preprečujejo prijavo;
  • družbene ovire: težave pri družbenem prilagajanju, na primer zaradi omejenih družbenih kompetenc, asocialnega ali tveganega vedenja ali dejstva, da je oseba (nekdanji) storilec kaznivega dejanja ali (nekdanji) uživalec drog ali alkohola, ali družbena marginalizacija lahko predstavljajo oviro. Druge družbene ovire lahko izvirajo iz družinskih okoliščin, na primer če je oseba prva v družini, vključena v terciarno izobraževanje, ali starš (zlasti samohranilec), skrbnik, hranilec ali sirota ali pa je živela ali trenutno živi v institucionalni oskrbi;
  • ekonomske ovire: neugoden ekonomski položaj, na primer nizek življenjski standard, nizki prihodki, učeče se osebe, ki se morajo same preživljati, odvisnost od sistema socialnega varstva, dolgotrajna brezposelnost, prekarnost ali revščina, brezdomstvo, zadolženost ali finančne težave, lahko pomeni oviro. Druge težave lahko izhajajo iz omejene prenosljivosti storitev (zlasti podpore za osebe z manj priložnostmi), ki morajo biti „mobilne“ skupaj z udeležencem, ko se ta udeleži aktivnosti zunaj kraja prebivališča, še toliko bolj pa, če se udeleži aktivnosti v tujini;
  • ovire, povezane z diskriminacijo: ovire se lahko pojavijo zaradi diskriminacije v zvezi s spolom, starostjo, etnično pripadnostjo, vero, prepričanji, spolno usmerjenostjo, invalidnostjo ali presečnimi dejavniki (kombinacijo dveh ali več navedenih vrst diskriminacije);
  • geografske ovire: če osebe živijo na primer na oddaljenih ali podeželskih območjih, na majhnih otokih, v obrobnih/najbolj oddaljenih regijah4 , predmestjih, na območjih z manj storitvami (omejen javni prevoz, majhno število objektov) ali manj razvitih območjih v tretjih državah, lahko to pomeni oviro.

Digitalna Preobrazba

Za podpiranje digitalne preobrazbe na način, ki bo osredotočen na človeka, in učinkovitejše obravnavanje družbenih izzivov, kot so umetna inteligenca ali dezinformacije, Evropa potrebuje sisteme izobraževanja in usposabljanja, ki bodo primerni za digitalno dobo. V skladu s strateškimi prednostnimi nalogami iz akcijskega načrta za digitalno izobraževanje (2021–2027) in priporočiloma Sveta5 , sprejetima novembra 2023 o a) ključnih omogočitvenih dejavnikih uspešnega digitalnega izobraževanja in usposabljanja in b) izboljšanju zagotavljanja digitalnih spretnosti v izobraževanju in usposabljanju, lahko program Erasmus+ odigra ključno vlogo pri podpiranju državljank in državljanov vseh starosti, da pridobijo digitalne spretnosti in kompetence, ki jih potrebujejo za življenje, učenje, delo, uveljavljanje svojih pravic, informiranje, dostopanje do spletnih storitev, komuniciranje ter kritično uporabo, ustvarjanje in razširjanje digitalnih izobraževalnih vsebin.

Program bo podpiral prvo strateško prednostno nalogo akcijskega načrta, tj. razvoj visokoučinkovitega digitalnega izobraževalnega ekosistema, s krepitvijo zmogljivosti in kritičnega razumevanja tega, kako izkoristiti možnosti, ki jih digitalne tehnologije ponujajo za poučevanje in učenje, v vseh vrstah institucij za izobraževanje in usposabljanje na vseh ravneh in za vse sektorje ter kako pripraviti in izvajati načrte za digitalno preobrazbo izobraževalnih institucij.

Program bo podpiral tudi drugo strateško prednostno nalogo akcijskega načrta, tako da bo podpiral ukrepe, namenjene krepitvi razvoja digitalnih spretnosti in kompetenc na vseh ravneh družbe ter za vse (vključno z mladimi z manj priložnostmi, študenti, iskalci zaposlitve in delavci). Poudarek bo na spodbujanju osnovnih in naprednih digitalnih spretnosti, pa tudi digitalne pismenosti, ki je postala bistvena za vsakdanje življenje ter za omogočanje ljudem, da se znajdejo v svetu, polnem algoritmov, ter polno sodelujejo v civilni družbi in demokraciji.

V skladu s tema dvema strateškima prednostnima nalogama akcijskega načrta je bilo vzpostavljeno evropsko vozlišče za digitalno izobraževanje6 , ki bo okrepilo sodelovanje na področju digitalnega izobraževanja na ravni EU ter prispevalo k izmenjavi dobrih praks, soustvarjanju in eksperimentiranju. Namen vozlišča je podpirati države članice prek tesnejšega medsektorskega sodelovanja z obravnavanjem digitalnega izobraževanja z vidika vseživljenjskega učenja. Vozlišče povezuje nacionalne organe, zasebni sektor, strokovnjake, raziskovalce, izvajalce izobraževanja in usposabljanja ter civilno družbo z živahnejšim razvojem politike in prakse na področju digitalnega izobraževanja.

Program bi moral doseči večjo ciljno skupino v Uniji in zunaj nje, in sicer z večjo uporabo informacijskih, komunikacijskih in tehnoloških orodij, kombinirano uporabo fizične mobilnosti in virtualnega učenja ter virtualnim sodelovanjem.

Okolje in boj proti podnebnim spremembam

Okolje in podnebni ukrepi so sedanje in prihodnje ključne prednostne naloge EU. Sporočilo o evropskem zelenem dogovoru7  je nova evropska strategija za rast in priznava ključno vlogo šol, institucij za izobraževanje in univerz pri sodelovanju z učenci, starši in širšo skupnostjo v zvezi s spremembami, potrebnimi za uspešen prehod na podnebno nevtralnost do leta 2050. Poleg tega je v Priporočilu Sveta o učenju za zeleni prehod8  poudarjeno, da je treba učečim se osebam vseh starosti zagotoviti priložnosti, da se seznanijo s podnebno krizo in trajnostnostjo prek formalnega in neformalnega izobraževanja, ter da mora biti učenje za prehod na zeleno gospodarstvo prednostna naloga v politikah in programih izobraževanja in usposabljanja. Trajnostnost bi morala postati del celotnega spektra izobraževanja in usposabljanja, vključno z učnimi načrti in strokovnim razvojem za izobraževalce, pa tudi stavbami, infrastrukturo in operacijami. Program Erasmus+ je ključni instrument za oblikovanje znanja, spretnosti in odnosa do podnebnih sprememb ter podpiranje trajnostnega razvoja v Evropski uniji in zunaj nje. Program bo povečal število priložnosti za mobilnost na zelenih področjih, usmerjenih v prihodnost, ki spodbujajo razvoj kompetenc, izboljšujejo poklicne možnosti in spodbujajo udeležence k vključevanju v ukrepe na strateških področjih za trajnostno rast, s posebnim poudarkom na razvoju podeželja (trajnostno kmetovanje, upravljanje naravnih virov, varstvo tal, biokmetijstvo). Poleg tega bi si moral Erasmus+, katerega jedro je mobilnost, prizadevati za ogljično nevtralnost s spodbujanjem trajnostnih načinov prevoza in bolj okoljsko odgovornega vedenja.

Okolje in boj proti globalnemu segrevanju sta horizontalni prednostni nalogi pri izbiri projektov. Prednost bodo imeli projekti, usmerjeni v razvijanje kompetenc v različnih zelenih sektorjih, vključno s tistimi v okviru prispevka izobraževanja in kulture k ciljem trajnostnega razvoja, ter v razvijanje zelenih strategij in metodologij sektorskih spretnosti, v prihodnost usmerjenih učnih načrtov, pa tudi pobud, ki podpirajo načrtovane pristope sodelujočih organizacij v zvezi z okoljsko trajnostnostjo. 

Program podpira uporabo inovativnih praks, da bi učeče se osebe, osebje in mladinski delavci postali resnični nosilci sprememb (na primer da bi varčevali z viri, zmanjšali porabo energije, količino odpadkov in ogljični odtis, izbirali trajnostno hrano in možnosti mobilnosti). Prednost bodo imeli tudi projekti, ki s pomočjo izobraževanja, usposabljanja, mladinskih in športnih aktivnosti omogočajo spremembe vedenja pri prednostnih izbirah posameznikov, kulturnih vrednotah, ozaveščenosti in bolj splošni podpori dejavnega udejstvovanja za trajnostni razvoj.

Zato bi si morale vključene organizacije in udeleženci pri načrtovanju aktivnosti prizadevati za vključitev zelenih praks v vse projekte, kar jih bo spodbudilo k spoznavanju okoljskih vprašanj in razpravi o njih, k razmisleku o lokalnih ukrepih in k uvedbi okolju prijaznejših načinov izvajanja aktivnosti.

Platforme, kot sta evropska platforma za šolsko izobraževanje (vključno s platformo eTwinning) in EPALE, bodo še naprej pripravljale podporno gradivo ter lajšale izmenjavo učinkovitih izobraževalnih praks in politik za okoljsko trajnostnost. Program Erasmus+ je tudi močan instrument za navezovanje stika z najrazličnejšimi akterji v naši družbi (šole, univerze, ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja, mladinske in športne organizacije, nevladne organizacije, lokalni in regionalni organi, organizacije civilne družbe itd.) in sodelovanje z njimi, ki lahko postanejo aktivni akterji pri prehodu na podnebno nevtralnost do leta 2050.

Udeležba v demokratičnem življenju, skupne vrednote in državljansko udejstvovanje

Program Erasmus+ obravnava omejeno udeležbo državljanov v demokratičnih procesih in njihovo pomanjkanje znanja o Evropski uniji ter jim poskuša pomagati premagati težave pri dejavnem udejstvovanju in sodelovanju v njihovih skupnostih ter političnem in družbenem življenju v Uniji. Krepitev razumevanja Evropske unije med državljani od zgodnjih let je ključna za prihodnost Unije. Poleg formalnega izobraževanja lahko neformalno učenje izboljša razumevanje Evropske unije med državljani in spodbudi občutek pripadnosti.

Program podpira aktivno državljanstvo in etiko v vseživljenjskem učenju ter spodbuja razvoj socialnih in medkulturnih kompetenc, kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti. Prednost je dana projektom, ki nudijo priložnosti za udeležbo ljudi v demokratičnem življenju ter socialno in državljansko udeleževanje tako v formalnih kot neformalnih učnih aktivnostih. Poudarek je na ozaveščanju in razumevanju konteksta Evropske unije, zlasti v zvezi s skupnimi vrednotami EU, načeli enotnosti in raznolikosti ter z njeno družbeno, kulturno in zgodovinsko dediščino.

Na področju mladine je bila oblikovana strategija za udeležbo mladih9  (Youth Participation Strategy), ki zagotavlja skupni okvir in podpira uporabo programa za spodbujanje udeležbe mladih v demokratičnem življenju. Cilj strategije je izboljšati kakovost udeležbe mladih v programu ter dopolnjevati ključne dokumente o mladinski politiki EU, kot so strategija EU za mlade in cilji EU za mlade10 . Strategijo dopolnjuje zbirka orodij za sodelovanje mladih11 , njen cilj pa je, da v praktičnem smislu okrepi sodelovanje mladih pri vsakem ukrepu programa z izmenjavo znanja, priporočil, orodij in praktičnih smernic. Zbirka orodij v svojih modulih vključuje poseben poudarek na tem, kako zajeti nove horizontalne prednostne naloge v projekte. ​​​​​​​