Skip to main content

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport
Search the guide

Pomembne značilnosti programa Erasmus+

Posebej je treba opozoriti na naslednje značilnosti programa.

Zaščita, zdravje in varnost udeležencev

Zaščita in varnost udeležencev, vključenih v projekte Erasmus+, sta pomembni načeli programa. Vse osebe, ki sodelujejo v programu Erasmus+, bi morale imeti priložnost, da v celoti izkoristijo možnosti za osebni in poklicni razvoj ter učenje. To bi bilo treba zagotoviti v varnem okolju, ki spoštuje in varuje pravice vseh ljudi, njihovo telesno in duševno celovitost ter njihovo duševno zdravje in dobro počutje.

Vsaka organizacija, ki sodeluje v programu, mora imeti vzpostavljene učinkovite postopke in ureditve za spodbujanje ter zagotavljanje varnosti, zaščite in nediskriminacije udeležencev v njihovi aktivnosti. Mladoletne udeležence aktivnosti mobilnosti (učence, dijake, dijake v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, mlade) bi morali po potrebi spremljati odrasli. Ti bi morali zagotoviti ustrezno kakovost učnega dela mobilnosti ter zaščito in varnost mladoletnih udeležencev.

Poleg tega morajo biti vsi učenci, dijaki, študenti, praktikanti, vajenci, učeči se odrasli, mladi in osebje, vključeni v aktivnost mobilnosti v okviru vseh ključnih ukrepov programa Erasmus+, zavarovani za tveganja, povezana z njihovo udeležbo v teh aktivnostih. Program prepušča iskanje najustreznejše zavarovalne police organizatorjem projekta glede na vrsto projekta, ki se izvaja, in oblike zavarovanj, ki so na voljo na nacionalni ravni. Poleg tega ni treba pridobiti zavarovanja za določen projekt, če so udeleženci že zavarovani z obstoječo zavarovalno polico organizatorjev projekta.

V vsakem primeru morajo biti zajeta naslednja področja:

  • po potrebi potovalno zavarovanje (vključno s poškodbo in izgubo prtljage);
  • odgovornost do tretjih oseb (po potrebi vključno s poklicno odgovornostjo ali zavarovanjem za odgovornost);
  • nesreče in hude bolezni (vključno s trajno ali začasno nezmožnostjo za delo);
  • smrt (vključno z repatriacijo v primeru projektov, ki se izvajajo v tujini).

Kadar je to ustrezno, je zelo priporočljivo, da imajo udeleženci v transnacionalnih aktivnostih evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. To je brezplačna kartica, ki omogoča dostop do nujno potrebnega javnega zdravstvenega varstva med začasnim bivanjem v kateri koli od 27 držav EU, na Islandiji, v Lihtenštajnu in na Norveškem, pod enakimi pogoji in z enakimi stroški (v nekaterih državah brezplačno), kot veljajo za ljudi, zavarovane v tej državi. Več informacij o kartici in postopku pridobitve je na voljo na spletišču http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=559&langId=sl.

Če so v projekt vključeni mladi, mlajši od 18 let, se od sodelujočih organizacij zahteva, da pridobijo predhodno dovoljenje za udeležbo od njihovih staršev ali skrbnikov.

Večjezičnost

Večjezičnost je eden od temeljev evropskega projekta in močan simbol prizadevanja EU za združenost v raznolikosti. Znanje tujih jezikov je ena od pomembnih spretnosti, ki bodo pripomogle k temu, da bodo ljudje bolje pripravljeni na trg dela in da bodo čim bolj izkoristili razpoložljive priložnosti. EU je opredelila cilj, da bi moral vsak državljan imeti priložnost usvojiti vsaj dva tuja jezika že od mladih let.

Spodbujanje učenja jezikov in jezikovne raznolikosti je eden od posebnih ciljev programa. Pomanjkanje znanja jezikov je ena od glavnih ovir za udeležbo v evropskih programih na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine. Cilj uvedenih priložnosti, ki ponujajo jezikovno podporo, je povečati učinkovitost in uspešnost mobilnosti, izboljšati uspešnost učenja in s tem prispevati k posebnemu cilju programa.

V okviru programa bo udeležencem aktivnosti mobilnosti na voljo podpora pri učenju jezikov. Ta podpora bo na voljo predvsem prek platforme za spletno jezikovno podporo Erasmus+, ki bo po potrebi prilagojena posameznim sektorjem, saj ima e-učenje jezikov prednosti v smislu dostopa in prilagodljivosti. Spletna jezikovna podpora Erasmus+ bo udeležencem omogočila, da ocenijo, vadijo in izboljšajo znanje jezikov. Poleg spletne jezikovne podpore se lahko za podporo potrebam določenih ciljnih skupin po učenju jezikov ponudijo tudi druge oblike jezikovne podpore, na primer uporaba znakovnega jezika ali Braillove pisave, ki se lahko financirajo s posebno kategorijo finančne podpore za vključevanje.

V okviru projektov sodelovanja se bosta spodbujala tudi poučevanje in učenje jezikov. Inovativnost in dobre prakse, ki naj bi spodbujale znanje jezikov, lahko na primer vključujejo metode poučevanja in ocenjevanja, razvoj pedagoškega gradiva, raziskave, računalniško podprto učenje jezikov in podjetniške podvige z uporabo tujih jezikov.

Evropska komisija je uvedla evropsko jezikovno priznanje za priznavanje kakovosti, podporo izmenjavi rezultatov odličnih projektov na področju večjezičnosti in spodbujanje javnega interesa za učenje jezikov. Nacionalne agencije bodo evropsko jezikovno priznanje vsako leto ali vsaki dve leti podelile organizacijam za izobraževanje in usposabljanje, ki so zaključile decentraliziran projekt Erasmus+ z izjemnimi rezultati na področju učenja in poučevanja jezikov. Poleg projektov Erasmus+, med katerimi lahko izbira nacionalna agencija, lahko ta odloči tudi, da evropsko jezikovno priznanje podeli drugim pobudam s celovitimi, vključujočimi ali inovativnimi pristopi k poučevanju in učenju jezikov.

Mednarodna razsežnost

Program Erasmus+ vključuje močno mednarodno razsežnost (tj. sodelovanje s tretjimi državami, ki niso pridružene programu) na področju aktivnosti mobilnosti, sodelovanja in dialoga o politikah. Podpira evropske organizacije pri spoprijemanju z globalnimi izzivi, ki jih prinašajo globalizacija, podnebne spremembe in digitalizacija, zlasti s krepitvijo mednarodne mobilnosti in sodelovanja s tretjimi državami, ter krepi vlogo Evropske unije kot globalnega akterja.  Krepi družbene povezave z mobilnostjo, izmenjavami in krepitvijo zmogljivosti, spodbujanjem družbene odpornosti, človekovega razvoja, zaposljivosti, dejavne udeležbe in zagotavljanjem rednih kanalov za sodelovanje med ljudmi s spodbujanjem vrednot, načel in interesov v okviru skupnih prednostnih nalog. Dejavnosti so odgovor na izzive, povezane s kakovostjo, modernizacijo in zaposljivostjo, in sicer z večjo ustreznostjo in odzivnostjo izobraževanja za zeleno in trajnostno socialno-ekonomsko okrevanje, rast in blaginjo v tretjih državah, ki niso pridružene programu, ter prispevajo k človeškemu in institucionalnemu razvoju, digitalnemu prehodu, rasti in delovnim mestom, dobremu upravljanju ter miru in varnosti. Angažiranje mladih v tretjih državah, ki niso pridružene programu, je ključni element v procesu vzpostavljanja družb, ki so odpornejše ter temeljijo na medsebojnem zaupanju in medkulturnem razumevanju.

Priznavanje in vrednotenje spretnosti in kvalifikacij

Erasmus+ v zvezi s kompetencami, spretnostmi in kvalifikacijami podpira orodja EU za preglednost in priznavanje – zlasti Europass, Youthpass, evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK), evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS), evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET), evropski register za zagotavljanje kakovosti (EQAR), Evropsko združenje za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (ENQA) – ter mreže na področju izobraževanja in usposabljanja na ravni EU, ki podpirajo ta orodja, zlasti nacionalne informacijske centre za priznavanje diplom terciarnega izobraževanja (NARIC), mreže Euroguidance, nacionalne centre Europass in nacionalne koordinacijske točke EOK. Skupni namen teh orodij je zagotoviti lažje priznavanje in boljše razumevanje kompetenc, spretnosti in kvalifikacij znotraj in zunaj nacionalnih meja, v vseh podsistemih izobraževanja in usposabljanja ter na trgu dela, ne glede na to, ali so bile pridobljene s formalnim izobraževanjem in usposabljanjem ali drugimi učnimi izkušnjami (npr. delovnimi izkušnjami, prostovoljstvom, spletnim učenjem).

Za izpolnitev teh ciljev morajo biti razpoložljiva orodja sposobna se prilagoditi tudi novim pojavom, na primer internacionalizaciji izobraževanja in vse večji razširjenosti digitalnega učenja, ter podpirati ustvarjanje fleksibilnih učnih poti v skladu s potrebami in cilji učečih se. Orodja se bodo morda morala v prihodnosti še naprej razvijati s ciljem okrepljene skladnosti in poenostavitve, ki omogočata učečim se in delavcem, da se prosto gibljejo za namene učenja ali dela.

Na področju mladine so tematske strategije1 , kot sta Youthpass in evropska strategija usposabljanja (European Training Strategy – ETS), namenjene zagotavljanju dodatne podpore razvoju na teh področjih.

Več informacij je na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/education/policy/strategic-framework/skills-qualifications_sl.

Obveščanje o projektih in njihovih rezultatih za povečanje učinka

Obveščanje o projektih in njihovih rezultatih je ključno za zagotovitev učinkov na različnih ravneh. Glede na ukrep morajo prijavitelji, ki oddajo vlogo za dodelitev sredstev v okviru programa Erasmus+, načrtovati svoje aktivnosti obveščanja za razširjanje informacij o svojem projektu in rezultatih v življenjskem ciklu projekta in po njem. Vloge projektov bodo ocenjene na podlagi ustreznih meril, da se zagotovi, da so ti vidiki zajeti. Upravičenci do sredstev programa Erasmus+ bodo morali tudi spremljati ter kvalitativno in kvantitativno ocenjevati uspešnost svojih aktivnosti obveščanja. Raven in intenzivnost aktivnosti obveščanja in razširjanja bi morali biti sorazmerni s cilji in področjem uporabe različnih ukrepov programa Erasmus+.

Upravičenci morajo pri vseh aktivnostih in proizvodih obveščanja in razširjanja, kot so dogodki, spletna mesta in publikacije, jasno navesti podporo Evropske unije. Zlasti morajo zagotoviti, da je znak Evropske unije vključen v vsa informativna gradiva in da je v skladu z določbami sporazuma ali sklepa o nepovratnih sredstvih2 . Nepovratna sredstva upravičenca se lahko zmanjšajo, če se take določbe ne upoštevajo.

Prijavitelji morajo za oblikovanje dobrega načrta obveščanja in razširjanja upoštevati naslednje vidike:

  • cilje obveščanja: opredeliti, kaj bi želeli doseči s svojo dejavnostjo obveščanja, tj. ozaveščati, spodbujati družbene vrednote, razvijati nova partnerstva za prihodnost ali vplivati na politike in prakse;
  • občinstvo ali ciljno skupino: to so ljudje, ki jih želite doseči in ki bi lahko uporabljali rezultate.  Bodite čim bolj natančni. V ciljni skupini so lahko splošna javnost, deležniki, strokovnjaki in druge zainteresirane strani, nosilci odločanja, mediji itd.;
  • kanale in aktivnosti za doseganje ciljnega občinstva: prijavitelji morajo izbrati kanale in aktivnosti, ki so najučinkovitejši in najprimernejši za izpolnitev potreb njihovih izbranih ciljnih skupin, na primer družbene medije, dogodke, publikacije;
  • rezultate projekta (izložke in izide), kot so vodnik po dobri praksi, praktično orodje ali proizvod, raziskovalna poročila ali študije, informacije o tem, kakšno znanje in spretnosti so bili pridobljeni itd. Rezultate bi bilo treba deliti ali promovirati tudi prek platforme Erasmus+ za rezultate projektov (https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/projects_sl);
  • časovno razporeditev: učinkovito morate načrtovati, kdaj bodo potekale različne aktivnosti (povezati jih morate z delovnim načrtom/mejniki), se dogovoriti o realnem cilju in zagotoviti prilagodljivost glede na napredek projekta, spremembo potreb ciljnega občinstva ali skupine ter razvoj politike in postopka;
  • ključne kazalnike smotrnosti: kazalniki smotrnosti so dragoceno orodje za upravljanje, ki omogočajo spremljanje napredka (in po potrebi prilagoditve) med izvajanjem aktivnosti obveščanja in razširjanja ter ocenjevanje stopnje uspešnosti pri doseganju ciljev.

Zahteva glede prostega dostopa do učnih gradiv v okviru programa Erasmus+

Erasmus+ spodbuja prosti dostop do rezultatov projektov, s čimer podpira učenje, poučevanje, usposabljanje in mladinsko delo. Upravičenci programa Erasmus+ so zlasti zavezani, da vse učne vire in orodja, ki nastanejo v okviru podprtih projektov (dokumenti, nosilci podatkov, programska oprema ali druga gradiva), dajo prosto na voljo javnosti z odprtimi licencami. Gradiva bi morala biti zlahka dostopna in bi jih moralo biti mogoče pridobiti brez stroškov ali omejitev, odprta licenca pa mora javnosti omogočati uporabo, ponovno uporabo, prilagajanje in deljenje virov. Taka gradiva se imenujejo prosto dostopni učni viri (PDUV). V ta namen bi bilo treba vire naložiti na primerno in prosto dostopno platformo v uredljivi digitalni obliki. Program Erasmus+ upravičence spodbuja k uporabi čim bolj odprtih licenc3 , vendar lahko upravičenci izberejo licence, ki določajo nekatere omejitve, na primer omejujejo komercialno rabo s strani tretjih oseb ali tretje osebe zavezujejo k uporabi iste licence pri izvedenih delih, če je to primerno za naravo projekta in vrsto gradiva ter če so javnosti še vedno omogočeni uporaba, ponovna uporaba, prilagajanje in deljenje vira. Zahteva po prostem dostopu je obvezna in ne posega v pravice intelektualne lastnine upravičencev do nepovratnih sredstev.

Prosti dostop do raziskav in podatkov v okviru programa Erasmus+

Erasmus+ upravičence spodbuja k objavi rezultatov raziskav, ki so prosto dostopni, tj. brez stroškov in drugih omejitev dostopa. Upravičence se prav tako spodbuja, da pri rezultatih raziskav uporabljajo odprte licence. Kadar je mogoče, bi morali biti podatki, zbrani v okviru projektov, objavljeni kot „odprti podatki“, tj. z odprto licenco, v primerni obliki in na primerni odprti podatkovni platformi.

  • 1 Strategije so na voljo na spletnem naslovu: https://www.salto-youth.net/.
  • 2 Navodila za uporabo vizualne podobe Evropske komisije, vključno z emblemom Evropske unije, so na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/info/resources-partners/european-commission-visual-identity_sl#documents.
  • 3 Na primer razširjeni licenci Creative Commons Attribution ali Creative Commons Attribution-Share Alike za ustvarjalno delo, licenci GNU Public License in GNU Lesser Public License za programsko opremo ali licenca Open Database License za podatkovne zbirke.