Sporazum o nepovratnih sredstvih

Če je projekt izbran za nepovratna sredstva EU v okviru programa Erasmus+:

• nacionalna ali Izvajalska agencija in prijavitelj podpišeta sporazum o nepovratnih sredstvih. Prijavitelj bo prejel sporazum o nepovratnih sredstvih, ki ga je treba podpisati in vrniti nacionalni agenciji ali Izvajalski agenciji; nacionalna agencija ali Izvajalska agencija zadnja podpiše sporazum. Ko sporazum podpišeta obe strani, prijavitelj postane upravičenec do nepovratnih sredstev EU in lahko začne izvajati projekt¹ .

Sporazumi o nepovratnih sredstvih so lahko v obliki sporazumov z enim upravičencem, pri čemer je prijavitelj edini upravičenec, ali sporazumov z več upravičenci, pri čemer vse partnerske organizacije konzorcija postanejo upravičenke sporazuma. Sporazum z več upravičenci podpiše koordinator, ki je edina kontaktna točka za nacionalno ali Izvajalsko agencijo. Vse druge organizacije, ki sodelujejo v projektu (soupravičenke), pa podpišejo obrazec za pristop, s katerim koordinatorja pooblastijo, da prevzame vlogo glavnega upravičenca. Praviloma je treba obrazce za pristop vseh partnerjev koordinatorju predložiti ob prijavi. Če se ti obrazci za pristop predložijo pozneje, morajo biti na voljo najpozneje ob podpisu sporazuma o nepovratnih sredstvih.

Opomba: obrazci za pristop niso zahtevani za partnerske organizacije v državah, ki niso država organizacije prijaviteljice, v primeru projektov mobilnosti za študente in osebje v terciarnem izobraževanju, projekte mobilnosti za dijake in osebje v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, projekte mobilnosti za učence in šolsko osebje ter projekte mobilnosti za osebje v izobraževanju odraslih. Obrazec za pristop pa morajo organizaciji prijaviteljici predložiti organizacije, ki so članice nacionalnih konzorcijev na področju terciarnega izobraževanja, PIU, šolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih.

Znesek nepovratnih sredstev

Sprejetje vloge ne pomeni zavezanosti k dodelitvi sredstev v znesku, ki ga je zahteval prijavitelj. Zahtevani znesek sredstev se lahko zmanjša na podlagi posebnih finančnih pravil, ki se uporabljajo za zadevni ukrep.

Dodelitev nepovratnih sredstev v določenem krogu izbora ne pomeni upravičenosti za naslednje kroge.

Treba je opozoriti, da je znesek nepovratnih sredstev, predviden v sporazumu, najvišji znesek, ki ga ni mogoče povečati, tudi če upravičenec zahteva višji znesek.

Sredstva, ki jih nakaže Izvajalska agencija ali nacionalna agencija, morajo biti razvidna na bančnem računu ali podračunu, ki ga navede upravičenec za plačilo nepovratnih sredstev.

Plačilni postopki

Glede na vrsto ukrepa, trajanje sporazuma o nepovratnih sredstvih in oceno finančnega tveganja se za projekte, podprte v okviru programa Erasmus+, uporabljajo različni plačilni postopki.

Razen za prvo plačilo predhodnega financiranja se bodo druga plačila ali izterjave izvedle na podlagi analize poročil ali zahtevkov za plačilo, ki jih predloži upravičenec (predloge teh dokumentov bodo med letom objavljene na spletiščih nacionalnih agencij, za Izvajalsko agencijo pa na portalu za financiranje in javne razpise).

Plačilni postopki, ki se uporabljajo v okviru programa Erasmus+, so opisani v nadaljevanju.

Plačilo predhodnega financiranja

Plačilo predhodnega financiranja bo nakazano upravičencu v 30 dneh od dneva, ko zadnja od obeh podpisnic podpiše sporazum o nepovratnih sredstvih (v nadaljnjem besedilu: začetek veljavnosti) in, kadar je to ustrezno, ko so zagotovljena vsa ustrezna finančna jamstva (glej poglavje „Finančno jamstvo“ v nadaljevanju). Namen predhodnega financiranja je upravičencu zagotoviti likvidna sredstva. Nacionalne agencije ali Izvajalska agencija se lahko odločijo za razdelitev prvega plačila predhodnega financiranja na več obrokov. Prav tako se lahko odločijo, da znižajo znesek predhodnega financiranja ali da ga sploh ne zagotovijo, če je bilo ugotovljeno, da je finančna zmogljivost upravičenca šibka.

Nadaljnja plačila predhodnega financiranja

Pri nekaterih ukrepih se bodo nadaljnja plačila predhodnega financiranja nakazala upravičencu v 60 koledarskih dneh od datuma, ko nacionalna agencija ali Izvajalska agencija od upravičenca prejme zahtevke za nadaljnje plačilo predhodnega financiranja, pri čemer bo plačilo izvedeno le, če je zahtevku za nadaljnje plačilo predhodnega financiranja priloženo poročilo o predhodnem financiranju. Ta nadaljnja plačila predhodnega financiranja se lahko zahtevajo, ko je porabljenih vsaj 70 % prejšnjega plačila predhodnega financiranja. Če je iz izjave o rabi prejšnjih plačil predhodnega financiranja razvidno, da je bilo za kritje stroškov ukrepa porabljenih manj kot 70 % prejšnjih plačil predhodnega financiranja, se znesek novega plačila predhodnega financiranja zmanjša za neporabljeni znesek prejšnjega predhodnega financiranja.

Vmesno poročilo ali poročilo o napredku/tehnično poročilo

Od upravičencev se lahko v okviru nekaterih ukrepov zahteva, naj predložijo redno ali vmesno poročilo, ki bo priloženo zahtevku za vmesno plačilo.

V drugih primerih se bo od upravičencev morda prav tako zahtevalo, naj predložijo poročilo o napredku z informacijami o izvajanju projekta. Poročila o napredku ne sprožijo nadaljnjega plačila. Vmesno poročilo in poročilo o napredku je treba predložiti do roka, navedenega v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Zadnje plačilo ali izterjava razlike

Znesek zadnjega plačila upravičencu bo določen na podlagi končnega poročila, ki ga je treba predložiti do roka, navedenega v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Če (a) dogodki, na podlagi katerih se pridobijo nepovratna sredstva, niso izvedeni ali so izvedeni drugače, kot je bilo načrtovano; ali če (b) so upravičeni stroški, ki jih je dejansko imel upravičenec, nižji od tistih, ki so bili načrtovani ob prijavi; ali če (c) je kakovost izvedenih aktivnosti/rezultatov nezadostna, se lahko znesek sredstev sorazmerno zniža ali pa se, kadar je to ustrezno, od upravičenca zahteva, da povrne kakršne koli presežne zneske, ki jih je že prejel s plačilom predhodnega financiranja.

V okviru nekaterih ukrepov nacionalna ali Izvajalska agencija nakaže 100 % dodeljenih nepovratnih sredstev s predhodnim financiranjem. V takih primerih se plačilo razlike ne izvede. Vendar če – na podlagi končnega poročila, ki ga upravičenec predloži do roka, navedenega v sporazumu o nepovratnih sredstvih – (a) dogodki, na podlagi katerih se pridobijo nepovratna sredstva, niso izvedeni ali so izvedeni drugače, kot je bilo načrtovano; ali če (b) so upravičeni stroški, ki jih je dejansko imel upravičenec, nižji od tistih, ki so bili načrtovani ob prijavi; ali če (c) je kakovost izvedenih aktivnosti/rezultatov nezadostna, se od upravičenca zahteva, da povrne kakršne koli presežne zneske, ki jih je že prejel s plačilom predhodnega financiranja.

Plačila predhodnega financiranja (ali njihovi deli) se lahko pobotajo (brez soglasja upravičencev) z zneski, ki jih upravičenec dolguje organu, ki dodeli sredstva, v višini do zneska, dolgovanega navedenemu upravičencu.

Praviloma se izvede zadnje plačilo ali izda zahtevek za izterjavo razlike v 60 koledarskih dneh od prejema končnega poročila.

Footnote

• 1 Glej sprotno opombo zgoraj. ↩ back