Ta ukrep na področju mobilnosti v terciarnem izobraževanju podpira fizično in kombinirano mobilnost študentov v terciarnem izobraževanju na vseh študijskih področjih in v vseh ciklih študija (kratki cikel, dodiplomski, magistrski in doktorski študij). Študenti lahko študirajo v tujini na partnerski terciarni izobraževalni instituciji ali opravijo prakso v podjetju, raziskovalnem inštitutu, laboratoriju, organizaciji ali na katerem koli drugem ustreznem delovnem mestu v tujini. Poleg tega lahko obdobje študija v tujini kombinirajo s prakso, s čimer še izboljšajo učne izide in razvoj prečnih spretnosti. Medtem ko se dolgotrajna fizična mobilnost zelo spodbuja, ta ukrep priznava potrebo po prilagodljivejšem trajanju fizične mobilnosti, da se zagotovi dostopnost programa študentom iz vseh okolij, okoliščin in na vseh študijskih področjih.

Ta ukrep tudi podpira izobraževalno in administrativno osebje v terciarnem izobraževanju pri udeležbi v aktivnostih za poklicni razvoj v tujini, poleg tega osebje iz sveta dela podpira pri poučevanju in usposabljanju študentov ali osebja na terciarnih izobraževalnih institucijah. Te aktivnosti lahko obsegajo obdobja poučevanja in tudi obdobja usposabljanja (kot so sledenje na delovnem mestu, obdobja opazovanja, usposabljanja).

Poleg tega ta ukrep podpira kombinirane intenzivne programe, ki skupinam terciarnih izobraževalnih institucij omogočajo, da skupaj razvijejo učne načrte in aktivnosti za kombinirano mobilnost za študente ter akademsko in administrativno osebje.

Cilji ukrepa

Cilj tega ukrepa je prispevati k vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora z globalnim dosegom ter okrepiti povezavo med izobraževanjem in raziskavami.

Cilj je tudi spodbujati zaposljivost, socialno vključevanje, državljansko udejstvovanje, inovacije in okoljsko trajnostnost v Evropi in zunaj nje, tako da se študentom z vseh študijskih področij in v vseh študijskih obdobjih omogoči študij ali usposabljanje v tujini v okviru študija. Cilji ukrepa so:

• seznaniti študente z različnimi stališči, znanjem, metodami poučevanja in raziskovanja ter delovnimi praksami na njihovem študijskem področju v evropskem in mednarodnem okviru;
• razvijati njihove prečne spretnosti, kot so komunikacijske sposobnosti, znanje jezikov, kritično razmišljanje, reševanje problemov, medkulturne spretnosti in raziskovalne spretnosti;
• razvijati njihove spretnosti, usmerjene v prihodnost, kot so digitalna in zelena znanja in spretnosti, ki jim bodo omogočili reševanje sedanjih in prihodnjih izzivov;
• olajšati njihov osebni razvoj, na primer sposobnost prilagajanja novim situacijam in samozavest.

Cilj je tudi vsakemu osebju, vključno z osebjem v podjetjih, omogočiti poučevanje ali usposabljanje v tujini v okviru svojega poklicnega razvoja, da bi:

• delili svoje strokovno znanje; 
• spoznali nova okolja poučevanja;
• pridobili nove inovativne pedagoške spretnosti, spretnosti na področju oblikovanja učnih načrtov ter digitalna znanja in spretnosti;
• se povezali s kolegi v tujini, da bi razvili skupne aktivnosti za doseganje ciljev programa;
• izmenjali dobre prakse in okrepili sodelovanje med terciarnimi izobraževalnimi institucijami;
• bolje pripravili študente na svet dela.

Poleg tega je cilj spodbujati razvoj transnacionalnih in transdisciplinarnih učnih načrtov ter inovativnih načinov učenja in poučevanja, vključno s spletnim sodelovanjem, učenjem, ki temelji na raziskovanju, in pristopi, ki temeljijo na izzivih, s ciljem reševanja družbenih izzivov.

Kako dostopati do priložnosti za mobilnost v terciarnem izobraževanju v okviru programa Erasmus+?

Organizacija prijaviteljica mora imeti sedež v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu Erasmus+, in imeti veljavno akreditacijo za terciarno izobraževanje. Prijavi se lahko kot posamezna terciarna izobraževalna institucija, za kar potrebuje listino Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE), ali v imenu konzorcija za mobilnost, za kar potrebuje akreditacijo konzorcija.

Akreditacija za posamezne organizacije – listina Erasmus za Terciarno Izobraževanje

Terciarne izobraževalne institucije morajo biti nosilke listine Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE)¹ , preden se pri nacionalni agenciji programa Erasmus+ prijavijo za projekt mobilnosti. S podpisom Listine Erasmus za terciarno izobraževanje se terciarne izobraževalne institucije zavežejo, da bodo zagotovile vso potrebno podporo udeležencem mobilnosti, vključno z jezikovno pripravo. Udeleženci mobilnosti lahko uporabljajo spletno jezikovno podporo Erasmus+ za izboljšanje svojega znanja tujih jezikov pred mobilnostjo in/ali med njo.

Poleg drugih načel ECHE mora sodelujoča terciarna izobraževalna institucija izvajati mobilnost za namene študija in poučevanja samo v okviru predhodnih sporazumov med ustanovami ter izbirati morebitne udeležence in dodeliti nepovratna sredstva za mobilnost na pošten, pregleden, skladen in dokumentiran način v skladu z določbami sporazuma o dodelitvi sredstev z nacionalno agencijo. Take pravične in pregledne postopke bi morala zagotoviti v vseh fazah mobilnosti in v postopku odgovarjanja na poizvedbe/pritožbe udeležencev. Zagotoviti mora, da se v primeru kreditne mobilnosti prihajajočim študentom ne zaračunavajo pristojbine za šolnine, vpise, izpite ali dostop do laboratorijev in knjižnic. Po mobilnosti mora institucija zagotoviti tudi, da samodejno in v celoti prizna rezultate iz učnega obdobja v tujini.

Listino ECHE dopolnjujejo smernice ECHE² , tj. dokument, ki terciarne izobraževalne institucije podpira pri izvajanju načel ECHE. terciarne izobraževalne institucije morajo listino ECHE in podporne smernice ustrezno upoštevati pri izvajanju vseh ukrepov, za katere je potrebna ta akreditacija. V ta namen je na voljo samoocena ECHE³ , s katero se terciarnim izobraževalnim institucijam pomaga oceniti, kako uspešne so pri izvajanju načel ECHE in katera področja bi bilo mogoče okrepiti, ter ponujajo predlogi za nadaljnje izboljšanje.

Čeprav terciarne izobraževalne institucije iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, niso upravičene do podpisa listine ECHE⁴ , morajo spoštovati načela ECHE. Zato je treba vidike, kot so pravična in pregledna izbira udeležencev, priznavanje učnih izidov in vsa potrebna podpora, ki je na voljo udeležencem mobilnosti, izrecno navesti v medinstitucionalnem sporazumu o mednarodni mobilnosti.

Skupinska akreditacija – akreditacija Erasmus za konzorcije za mobilnost na področju terciarnega izobraževanja

Poleg posameznih terciarnih izobraževalnih institucij se lahko za financiranje projekta mobilnosti v terciarnem izobraževanju prijavijo tudi skupine terciarnih izobraževalnih institucij. Takšna skupina se imenuje konzorcij za mobilnost. Konzorcij za mobilnost mora imeti akreditacijo Erasmus za konzorcije za mobilnost na področju visokošolskega izobraževanja.

Koordinator konzorcija za mobilnost se v imenu konzorcija prijavi za akreditacijo Erasmus za konzorcije za mobilnost na področju visokošolskega izobraževanja in za nepovratna sredstva Erasmus+. To akreditacijo dodeli ista nacionalna agencija, ki oceni vlogo za pridobitev sredstev za projekt mobilnosti na področju terciarnega izobraževanja. Vlogo za akreditacijo in vlogo za nepovratna sredstva za projekt mobilnosti je mogoče oddati v okviru istega razpisa. Vendar bodo nepovratna sredstva za projekte mobilnosti dodeljena samo tistim skupinam terciarnih izobraževalnih institucij in organizacijam, ki bodo uspešno pridobile akreditacijo.

Za pridobitev akreditacije za konzorcij je treba izpolnjevati naslednje pogoje:

Merila za upravičenost

Upravičene sodelujoče organizacije

Konzorcij za mobilnost na področju terciarnega izobraževanja je lahko sestavljen iz naslednjih sodelujočih organizacij:

• terciarnih izobraževalnih institucij, ki so nosilke veljavne Listine Erasmus za terciarno izobraževanje;
• katere koli javne ali zasebne organizacije, dejavne na trgu dela ali na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine.

Vsaka sodelujoča organizacija mora imeti sedež v isti državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu. Konzorciji za mobilnost ne morejo imeti sedeža v tretjih državah, ki niso pridružene programu.

Ob prijavi za akreditacijo za konzorcij morajo biti opredeljene vse organizacije, ki so članice konzorcija za mobilnost.

Kdo se lahko prijavi?

Katera koli upravičena sodelujoča organizacija je lahko koordinator in se prijavi v imenu vseh organizacij, vključenih v konzorcij.

Število sodelujočih organizacij

Konzorcij za mobilnost mora biti sestavljen iz vsaj treh upravičenih sodelujočih organizacij, vključno z dvema terciarnima izobraževalnima institucijama.

Trajanje akreditacije

Celotno obdobje programa.

Po podelitvi akreditacije je pri bistvenih spremembah sestave konzorcija za mobilnost treba vložiti novo vlogo za akreditacijo.

Kje se prijaviti?

Pri nacionalni agenciji države, kjer ima organizacija prijaviteljica sedež.

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za akreditacijo za projekte, ki se začnejo 1. junija istega leta ali v poznejših letih, oddati do 20. februarja do 12. ure (opoldne po bruseljskem času).

Kako se prijaviti?

Za podrobnosti o postopku prijave glej del C tega vodnika.

Merila za dodelitev

Vloga za akreditacijo bo ocenjena z naslednjimi merili za dodelitev:

Ustreznost konzorcija - (največ 30 točk)

• Ustreznost predloga v zvezi s: 
  • cilji ukrepa;
  • potrebami in cilji organizacij, ki sodelujejo v konzorciju, in posameznih udeležencev;
• v kolikšni meri je predlog pomemben za spoštovanje in spodbujanje skupnih vrednot EU, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanje človekovih pravic, ter boj proti vsem oblikam diskriminacije;
• v kolikšni meri je predlog primeren za: 
  • doseganje visokokakovostnih učnih izidov za udeležence;
  • krepitev zmogljivosti in mednarodne razsežnosti organizacij, ki so članice konzorcija;
  • ustvarjanje dodane vrednosti na ravni EU z rezultati, ki jih ne bi bilo mogoče doseči tako, da bi aktivnosti izvajale posamezne terciarne izobraževalne institucije.

Kakovost sestave konzorcija in dogovorov o sodelovanju - (največ 20 točk)

• V kolikšni meri: 
  • je konzorcij sestavljen iz ustreznih terciarnih izobraževalnih institucij pošiljateljic in, kadar je to ustrezno, dodatnih sodelujočih organizacij iz drugih socialno-ekonomskih sektorjev z zahtevanim profilom, izkušnjami in strokovnim znanjem za uspešno izvedbo vseh vidikov projekta;
  • ima koordinator konzorcija pretekle izkušnje z upravljanjem konzorcija ali podobne vrste projekta;
  • je porazdelitev vlog, odgovornosti in nalog/virov dobro opredeljena ter sta iz nje razvidna zavezanost in dejavno prispevanje vseh sodelujočih organizacij;
  • se združujejo in izmenjujejo naloge/viri;
  • so jasno opredeljene odgovornosti glede vprašanj o pogodbenem in finančnem upravljanju;
  • konzorcij v ukrep vključuje nove udeležence in manj izkušene organizacije.

Kakovost zasnove in izvedbe aktivnosti konzorcija - (največ 20 točk)

• Jasnost, celovitost in kakovost vseh faz projekta mobilnosti (priprava, izvajanje aktivnosti mobilnosti in nadaljnje spremljanje);
• kakovost praktičnih ureditev, načinov upravljanja in podpore (npr. iskanje organizacij gostiteljic, navezovanje stikov, informacije, jezikovna in medkulturna podpora, spremljanje);
• kakovost sodelovanja, koordinacije in obveščanja med sodelujočimi organizacijami in drugimi pomembnimi deležniki;
• kadar je ustrezno, kakovost ureditev za priznavanje in vrednotenje učnih izidov udeležencev ter dosledna uporaba evropskih orodij za preglednost in priznavanje;
• po potrebi ustreznost ukrepov za izbor udeležencev v aktivnostih mobilnosti in za spodbujanje udeležbe oseb z manj priložnostmi v aktivnostih mobilnosti.

Učinek in razširjanje - (največ 30 točk)

• Kakovost ukrepov za ocenjevanje rezultatov aktivnosti, ki jih vodi konzorcij;
• morebitni učinek projekta: 
  • na udeležence in sodelujoče organizacije med življenjskim ciklom projekta in po njem;
  • na druga področja, ne samo na organizacije in posameznike, ki neposredno sodelujejo v projektu, na institucionalni, lokalni, regionalni, nacionalni in/ali mednarodni ravni;
• ustreznost in kakovost ukrepov, katerih cilj je razširjanje rezultatov aktivnosti, ki jih vodi konzorcij, med sodelujočimi organizacijami in partnerji ter drugod.

Da bi bil predlog izbran za akreditacijo, mora dobiti skupaj vsaj 60 točk. Poleg tega mora dobiti najmanj polovico vseh možnih točk pri posameznem merilu za dodelitev.

Priprava projekta

Organizacija prijaviteljica odda vlogo za nepovratna sredstva za projekt mobilnosti, podpiše in izvaja sporazum o nepovratnih sredstvih ter pripravlja poročila.

Sodelujoče organizacije, ki so vključene v projekt mobilnosti, prevzamejo naslednje vloge in naloge:

• organizacija pošiljateljica: odgovorna je za to, da izbere študente/osebje in jih napoti v tujino. Te odgovornosti vključujejo tudi plačila nepovratnih sredstev (za udeležence v državah članicah EU in tretjih državah, pridruženih programu), pripravo, spremljanje in avtomatično priznavanje v zvezi z obdobjem mobilnosti;
• organizacija gostiteljica: odgovorna je za to, da sprejme študente/osebje iz tujine in zanje zagotovi program študija/prakse, program usposabljanja ali pridobitev znanja na podlagi poučevanja; te odgovornosti vključujejo tudi izplačila nepovratnih sredstev (tistim udeležencem, ki prihajajo iz tretjih držav, ki niso pridružene programu);
• organizacija posrednica: to je organizacija, ki je dejavna na trgu dela ali na področju izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu. Lahko je članica konzorcija za mobilnost, ni pa organizacija pošiljateljica. Njena naloga je lahko izmenjava in olajšanje upravnih postopkov terciarnih izobraževalnih institucij pošiljateljic, iskanje ustreznih mest v podjetjih glede na profil študentov v primeru praks in skupna priprava udeležencev.

Organizaciji pošiljateljica in gostiteljica ter študenti/osebje se morajo pred začetkom obdobja mobilnosti dogovoriti o aktivnostih, ki jih bodo opravili študenti – v „učnem sporazumu“ – ali osebje – v „sporazumu o mobilnosti“. Ti sporazumi opredeljujejo vsebino na področju mobilnosti za obdobje v tujini in vsebujejo določbe o formalnem priznavanju za vsako stran. Pravice in obveznosti so določene v sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki ga podpišeta upravičenec in udeleženec. V primeru aktivnosti med dvema terciarnima izobraževalnima institucijama (mobilnost študentov za študij, vključno s kombinirano mobilnostjo, in mobilnost osebja za poučevanje) mora biti pred začetkom izmenjav sklenjen „medinstitucionalni sporazum“ med institucijama pošiljateljico in gostiteljico.

Horizontalne razsežnosti

Pri načrtovanju projekta mobilnosti je treba okrepiti naslednje horizontalne razsežnosti:

Vključevanje in raznolikost pri mobilnosti na področju terciarnega izobraževanja

Da bi se v skladu z načeli ECHE čim bolj olajšal dostop do mobilnosti študentov in osebja, morajo terciarne izobraževalne institucije trenutnim in bodočim udeležencem iz vseh okolij zagotoviti enak in pravičen dostop in priložnosti. To pomeni vključevanje udeležencev z manj priložnostmi, kot so udeleženci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ali drugimi zdravstvenimi težavami, študenti z otroki, študenti, ki delajo ali so poklicni športniki, ter študenti na vseh študijskih področjih, ki so premalo zastopana v projektih mobilnosti. Za spoštovanje tega načela je bistvena opredelitev notranjih izbirnih postopkov, ki upoštevajo pravičnost in vključevanje ter omogočajo celovito oceno uspešnosti in motiviranosti prijaviteljev. Poleg tega se terciarne izobraževalne institucije spodbujajo k vključitvi priložnosti za mobilnost, kot so obdobja mobilnosti, v svoje učne načrte, da bi olajšale sodelovanje študentov z vseh študijskih področij. V zvezi s tem lahko kombinirana mobilnost pomaga zagotoviti dodatne priložnosti, ki so morda primernejše za nekatere posameznike ali skupine študentov. V tem okviru je koristno, da imajo terciarne izobraževalne institucije uslužbence, pristojne za vključevanje, ki pomagajo obravnavati vključevanje in raznolikost. Uradniki za vključevanje lahko na primer pomagajo pri ozaveščanju, opredelijo strategije za obveščanje in ozaveščanje, zagotavljajo ustrezno podporo med mobilnostjo v sodelovanju z ustreznimi kolegi ter pomagajo olajšati sodelovanje med ustreznimi zaposlenimi v instituciji, ki imajo strokovno znanje na področju vključevanja in raznolikosti.

Okoljska trajnostnost in okolju prijazne prakse pri mobilnosti na področju terciarnega izobraževanja

V skladu z načeli ECHE morajo terciarne izobraževalne institucije pri vseh aktivnostih, povezanih s programom, spodbujati okolju prijazne prakse. To pomeni, da morajo spodbujati uporabo trajnostnih prevoznih sredstev za mobilnost, si dejavno prizadevati za okolju prijaznejšo organizacijo dogodkov, konferenc in srečanj, povezanih z mobilnostjo v okviru programa Erasmus+, ter nadomestiti administrativne postopke, pri katerih se uporablja papir, z digitalnimi postopki (v skladu s standardi in časovnimi okviri pobude za evropsko študentsko izkaznico). Terciarne izobraževalne institucije bi morale vse udeležence tudi seznanjati z različnimi ukrepi, ki jih lahko sprejmejo med bivanjem v tujini, da bi zmanjšali ogljični in okoljski odtis svoje aktivnosti mobilnosti, ter spremljati napredek pri doseganju trajnostnejše aktivnosti na področju mobilnosti študentov in osebja.

Digitalizacija ter digitalno izobraževanje, znanja in spretnosti pri mobilnosti na področju terciarnega izobraževanja

V skladu z načeli ECHE bi morale terciarne izobraževalne institucije izvajati digitalno upravljanje mobilnosti študentov v skladu s tehničnimi standardi pobude za evropsko študentsko izkaznico⁵ . To pomeni, da se morajo terciarne izobraževalne institucije, ki sodelujejo v programu, povezati z mrežo Erasmus brez papirja, da si izmenjajo podatke o mobilnosti ter upravljajo spletne učne sporazume in digitalne medinstitucionalne sporazume, takoj ko te funkcije začnejo delovati. Terciarne izobraževalne institucije lahko za izvajanje digitalnega upravljanja mobilnosti uporabljajo sredstva za organizacijsko podporo. Institucije bi morale na interni ravni spodbujati kombinirano mobilnost, tj. kombinacijo fizične mobilnosti z virtualno komponento, da bi nudile prožnejše oblike mobilnosti in še izboljšale učne izide in učinek fizične mobilnosti. Terciarne izobraževalne institucije morajo zagotoviti kakovost aktivnosti kombinirane mobilnosti in formalno priznavanje za udeležbo v kombinirani mobilnosti, vključno z virtualno komponento. Institucije bi morale svoje študente in osebje tudi ozaveščati o priložnostih v okviru programa za pridobivanje in nadaljnji razvoj ustreznih digitalnih spretnosti na vseh študijskih področjih, vključno s praksami za digitalne priložnosti za študente in mlade diplomante, s katerimi nadalje razvijajo ali pridobivajo digitalne spretnosti⁶ . Izobraževalno in administrativno osebje lahko prav tako koristi usposabljanje na področju digitalnih spretnosti, da bi pridobilo ustrezne digitalne spretnosti za uporabo digitalnih tehnologij v okviru programov in za digitalizacijo administracije⁷ .

Udeležba in državljansko udejstvovanje

Cilj programa je udeležencem pomagati odkriti prednosti aktivnega državljanstva in udeležbe v demokratičnem življenju. Podprte aktivnosti mobilnosti bi morale okrepiti participativna znanja in spretnosti na različnih področjih civilne družbe ter razvoj socialnih in medkulturnih kompetenc, kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti. Kjer je to mogoče, bi morali projekti ponujati priložnosti za udeležbo ljudi v demokratičnem življenju ter socialno in državljansko udejstvovanje prek formalnih ali neformalnih učnih aktivnosti ter spodbujati prakse soustvarjanja in sooblikovanja učnih aktivnosti. Udeležba v mobilnosti bi morala izboljšati razumevanje Evropske unije in skupnih vrednot EU med udeleženci, vključno s spoštovanjem demokratičnih načel, človekovega dostojanstva, enotnosti in raznolikosti, medkulturnega dialoga ter evropske družbene, kulturne in zgodovinske dediščine.

Opis aktivnosti

Mobilnost študentov

Mobilnost študentov se lahko izvaja katerem koli študijskem področju in na kateri koli stopnji (kratki cikel/dodiplomski/magistrski/doktorski študij). Za zagotovitev visokokakovostnih aktivnosti mobilnosti s čim večjim učinkom na študente mora biti aktivnost mobilnosti združljiva s potrebami študenta v zvezi z učenjem za diplomo in osebnim razvojem.

Študenti lahko izvedejo spodaj opisane aktivnosti:

• obdobje študija v tujini na partnerski terciarni izobraževalni instituciji. Obdobje študija v tujini mora biti del študentovega študijskega programa, ki vodi do dokončanja katerega koli cikla študija. Obdobje študija v tujini lahko vključuje tudi prakso. Taka kombinacija ustvarja sinergije med akademskimi in strokovnimi izkušnjami v tujini;

kar zadeva delovno obremenitev, v državah, ki spadajo v evropski visokošolski prostor (EHEA), študijsko leto rednega študija, običajno sestavljeno iz izobraževalnih komponent v skupnem znesku 60 kreditnih točk ECTS (ali enakovrednih enot v državah zunaj evropskega visokošolskega prostora). Priporočljivo je, da se za obdobja mobilnosti, krajša od polnega študijskega leta, izobraževalne komponente, ki so vključene v učni sporazum, sorazmerno prilagodijo;

• prakso (usposabljanje, delovna praksa) v tujini v podjetju, raziskovalnem inštitutu, laboratoriju, organizaciji ali na katerem koli drugem ustreznem delovnem mestu. Podprte so prakse v tujini v katerem koli ciklu študija in za mlade diplomante. V to so zajeta tudi asistentstva za poučevanje za študente, ki bodo postali učitelji, in raziskovalna asistentstva za študente in doktorande v kateri koli ustrezni raziskovalni ustanovi. Za nadaljnje povečanje sinergij s programom Obzorje Evropa se lahko te mobilnosti izvajajo tudi v okviru raziskovalnih projektov, financiranih s sredstvi iz programa Obzorje Evropa, ob popolnem spoštovanju načela preprečevanja dvojnega financiranja aktivnosti s sredstvi EU. Prakse bi morale biti sestavni del študijskega programa študenta, kadar koli je to mogoče.

Kar zadeva delovno obremenitev, morajo udeleženci načeloma delati s polnim delovnim časom glede na delovni čas svoje organizacije gostiteljice.

Da bi se v primeru doktorske mobilnosti bolje izpolnile raznolike potrebe doktorandov po učenju in usposabljanju ter zagotovile enake možnosti, kot jih imajo tisti, ki imajo status osebja v terciarnem izobraževanju, lahko doktorandi in tisti, ki so pred kratkim dokončali doktorski študij (podoktorski študenti)⁸ , opravijo kratko ali daljše obdobje fizične mobilnosti za študij ali prakso v tujini. Spodbuja se dodajanje virtualne komponente fizični mobilnosti.

Vsako študijsko obdobje ali praksa v tujini, vključno z doktorsko mobilnostjo, se lahko opravi kot kombinirana mobilnost, ne glede na to, koliko časa traja. Kombinirana mobilnost je kombinacija fizične mobilnosti z virtualno komponento, ki olajša spletno izmenjavo in timsko delo za sodelovalno učenje. Virtualna komponenta lahko na primer na spletu združi učeče se iz različnih držav in z različnih študijskih področij, da bi se udeležili spletnih tečajev ali pa skupaj in hkrati opravili naloge, ki so priznane kot del njihovega študija.

Vsak študent lahko kombinirano mobilnost opravi tudi z udeležbo v kombiniranem intenzivnem programu v skladu s posebnimi merili za upravičenost za intenzivne kombinirane programe, opisanimi v tem vodniku.

Mobilnost osebja

Mobilnost osebja lahko izvaja katera koli vrsta osebja v terciarnem izobraževanju ali povabljeno osebje zunaj terciarnih izobraževalnih institucij. Za zagotovitev visokokakovostnih aktivnosti mobilnosti s čim večjim učinkom mora biti aktivnost mobilnosti povezana s poklicnim razvojem osebja ter izpolnjevati njegove potrebe v zvezi z učenjem in osebnim razvojem.

Člani osebja lahko izvedejo katero koli od spodaj opisanih aktivnosti:

• obdobje poučevanja v tujini na partnerski terciarni izobraževalni instituciji. Obdobje poučevanja v tujini omogoča kateremu koli članu pedagoškega osebja terciarne izobraževalne institucije ali osebja v podjetjih, da poučuje na partnerski terciarni izobraževalni instituciji v tujini. Mobilnost osebja za poučevanje je mogoča na katerem koli študijskem področju;
• obdobje usposabljanja v tujini na partnerski terciarni izobraževalni instituciji, v podjetju ali na katerem koli drugem ustreznem delovnem mestu. Obdobje usposabljanja v tujini vsem zaposlenim terciarne izobraževalne institucije omogoča, da se udeležijo aktivnosti usposabljanja v tujini, ki je pomembna za njihovo vsakodnevno delo v terciarni izobraževalni instituciji. Ta aktivnost je lahko v obliki usposabljanja (razen konferenc) ali sledenja na delovnem mestu ali obdobij opazovanja.

Obdobje mobilnosti osebja v tujini lahko združuje aktivnosti poučevanja in usposabljanja. Vsako obdobje poučevanja ali usposabljanja v tujini se lahko izvede kot kombinirana mobilnost.

Kombinirani intenzivni programi

To so kratki, intenzivni programi, pri katerih se uporabljajo inovativni načini učenja in poučevanja, vključno s spletnim sodelovanjem. Programi lahko vključujejo učenje, ki temelji na izzivih, kjer transnacionalne in transdisciplinarne skupine sodelujejo pri reševanju izzivov, na primer tistih, povezanih s cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj ali drugimi družbenimi izzivi, ki jih opredelijo regije, mesta ali družbe. Tak intenzivni program bi moral imeti dodano vrednost v primerjavi z obstoječimi programi ali usposabljanji, ki jih ponujajo sodelujoče terciarne izobraževalne institucije, in je lahko večleten. Namen kombiniranih intenzivnih programov je z omogočanjem novih in bolj prilagodljivih oblik mobilnosti, ki združujejo fizično mobilnost in virtualen del, doseči vse vrste študentov iz vseh okolij, z vseh študijskih področij in na vseh stopnjah študija.

Skupine terciarnih izobraževalnih institucij bodo lahko organizirale kratke kombinirane intenzivne programe učenja, poučevanja in usposabljanja za študente in osebje. V okviru teh kombiniranih intenzivnih programov bodo skupine študentov in/ali osebja kot učeče se osebe opravile kratkotrajno fizično mobilnost v tujini, kombinirano z obvezno virtualno komponento, ki bo omogočila izmenjavo s sodelovalnim spletnim učenjem in timsko delo. Virtualna komponenta mora učeče se povezati prek spleta, da bodo skupaj in hkrati opravljali določene naloge, ki so vključene v kombinirani intenzivni program in se upoštevajo pri končnih učnih izidih.

Poleg tega so lahko kombinirani intenzivni programi odprti za študente in osebje katere koli terciarne izobraževalne institucije, vključno z lokalnimi študenti in lokalnim osebjem. Kombinirani intenzivni programi krepijo zmogljivosti za razvoj in izvajanje inovativnih praks poučevanja in učenja v sodelujočih terciarnih izobraževalnih institucijah.

Mednarodna mobilnost, ki vključuje tretje države, ki niso pridružene Programu

Ukrep mobilnosti v terciarnem izobraževanju se osredotoča predvsem na podpiranje aktivnosti mobilnosti med državami članicami EU in tretjimi državami, pridruženimi programu – evropska razsežnost. Poleg tega ukrep podpira mednarodno razsežnost z dvema sklopoma aktivnosti mobilnosti, ki vključujeta tretje države, ki niso pridružene programu, po vsem svetu. En sklop podpira mobilnost v vse tretje države, ki niso pridružene programu, ( regije 1–14⁹ ), financira pa se s sredstvi EU za notranjo politiko¹⁰ . Drugi sklop podpira mobilnost v tretje države, ki niso pridružene programu, in iz njih (razen regij 13 in 14), financira pa se z instrumenti zunanjega delovanja EU (glej poglavje o upravičenih državah v delu A tega vodnika).

Oba sklopa mednarodne mobilnosti si prizadevata za različne, vendar dopolnjujoče se cilje, ki odražajo politične prednostne naloge zadevnih virov financiranja:

Mednarodna izhodna mobilnost, podprta s sredstvi za notranjo politiko:

Prednostna naloga je razvoj v prihodnost usmerjenih in drugih ustreznih znanj in spretnosti študentov in osebja terciarnih izobraževalnih institucij v državah članicah EU in tretjih državah, pridruženih programu. Aktivnosti mednarodne mobilnosti za katero koli državo, ki ni pridružena programu, se financirajo iz nepovratnih sredstev, dodeljenih projektom mobilnosti. Upravičenci do nepovratnih sredstev lahko porabijo do 20 % zadnjih nepovratnih sredstev za projekt za izhodno mobilnost v držav, ki niso pridružene programu, po vsem svetu (regije 1–14). Te priložnosti so namenjene spodbujanju organizacij v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, da razvijejo aktivnosti izhodne mobilnosti z več tretjimi državami, ki niso pridružene programu, pri čemer se pričakuje, da bodo zajele čim večje geografsko območje.

Mednarodna izhodna in vhodna mobilnost, podprta s sredstvi za zunanjo politiko: 

Ta ukrep sledi prednostnim nalogam zunanje politike EU; zato je določenih več ciljev in pravila za sodelovanje z dvanajstimi upravičenimi regijami (1–12), podrobno opisanimi v poglavju „Dodatne informacije za projekte mobilnosti, ki se financirajo s sredstvi za zunanjo politiko“.

Če ni navedeno drugače, se aktivnosti mednarodne mobilnosti, opisane v tem ukrepu, uporabljajo za oba sklopa.

Kakšna merila se uporabljajo za projekt mobilnosti in njegovo izvajanje?

Splošna merila za upravičenost obravnavajo splošne zahteve na ravni projekta, medtem ko posebna merila, navedena v naslednjih poglavjih, obravnavajo zahteve za izvajanje določenih aktivnosti. 

Splošna Merila za Upravičenost pri projektih mobilnosti

Da bi bil prijavitelj upravičen do nepovratnih sredstev Erasmus+, mora izpolnjevati naslednja merila: 

Upravičene aktivnosti

Terciarne izobraževalne institucije lahko izvajajo eno ali več naslednjih aktivnosti:

• mobilnost študentov za študij,
  • mobilnost študentov za prakso,
• mobilnost osebja za poučevanje,
• mobilnost osebja za usposabljanje,
• kombinirani intenzivni programi (ne za projekte mobilnosti, ki se financirajo s sredstvi za zunanjo politiko).

Upravičeni tokovi aktivnosti mobilnosti:

• za projekte mobilnosti, ki se financirajo s sredstvi za notranjo politiko: iz držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu, v katero koli državo na svetu (države članice EU in tretje države, pridružene programu, ter tretje države, ki niso pridružene programu, iz regij 1–14);
• za projekte mobilnosti, ki se financirajo s sredstvi za zunanjo politiko: med državami članicami EU ali tretjimi državami, pridruženimi programu, in tretjimi državami, ki niso pridružene programu (razen regij 13 in 14).

Kdo se lahko prijavi?

Vloge za nepovratna sredstva lahko oddajo organizacije z naslednjimi akreditacijami:

• za prijavo kot posamezna terciarna izobraževalna institucija: terciarne izobraževalne institucije s sedežem v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ki jim je bila dodeljena listina Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE);
• za prijavo kot konzorcij za mobilnost: koordinatorske organizacije, ki imajo sedež v državi članici EU in tretjih državah, pridruženih programu, ter koordinirajo konzorcij, ki mu je bila dodeljena akreditacija Erasmus za konzorcije za mobilnost na področju terciarnega izobraževanja. Organizacije, ki nimajo veljavne akreditacije za konzorcij, lahko zanjo zaprosijo v imenu konzorcija za mobilnost v okviru istega razpisa, v katerem oddajo vlogo za nepovratna sredstva za projekt mobilnosti, ali prejšnjega razpisa. Vse vključene terciarne izobraževalne institucije iz upravičenih držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu, morajo biti nosilke listine Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE). Te organizacije bodo upravičene do projekta mobilnosti le, če bo njihova prijava za akreditacijo za konzorcij uspešna.

Študenti in osebje v terciarnem izobraževanju ne morejo neposredno oddati vloge za nepovratna sredstva; merila za izbor za udeležbo v aktivnostih mobilnosti in intenzivnih kombiniranih programih opredeli terciarna izobraževalna institucija, na kateri študirajo ali so zaposleni.

Upravičene države

Za udeležbo v aktivnostih:

• vse države članice EU ali tretje države, pridružene programu;
• katera koli tretja država, ki ni pridružena programu (za morebitne pogoje pri projektih mobilnosti, ki se financirajo s sredstvi za zunanjo politiko, glej oddelek „Dodatne informacije za projekte mobilnosti, ki se financirajo s sredstvi za zunanjo politiko“ tega ukrepa in „Upravičene države“ v delu A).

Število sodelujočih organizacij

Število organizacij v prijavnem obrazcu je ena (prijavitelj). Gre za posamezno terciarno izobraževalno institucijo ali koordinatorja konzorcija za mobilnost s sedežem v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu.

Med izvajanjem projekta mobilnosti morata sodelovati vsaj dve organizaciji (vsaj ena pošiljateljica in vsaj ena gostiteljica). Pri projektih mobilnosti, ki se financirajo s sredstvi za zunanjo politiko, mora biti vključena vsaj ena organizacija iz tretje države, ki ni pridružena programu.

Pri kombiniranih intenzivnih programih, ki so podprti s sredstvi za notranjo politiko: poleg prijavitelja (terciarne izobraževalne institucije ali terciarne izobraževalne institucije v konzorciju za mobilnost, ki je prijavitelj), morata biti v organizacijo kombiniranega intenzivnega programa med izvajanjem vključeni vsaj dve terciarni izobraževalni instituciji iz dveh drugih držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu. 

Trajanje projekta

Projekti mobilnosti, ki se financirajo s sredstvi za notranjo politiko: 26 mesecev.

Projekti mobilnosti, ki se financirajo s sredstvi za zunanjo politiko: 24 ali 36 mesecev.

Kje se prijaviti?

Pri nacionalni agenciji države, kjer ima organizacija prijaviteljica sedež.

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva za projekte, financirane s sredstvi za notranjo politiko, ki se začnejo 1. junija istega leta, in za projekte, financirane z instrumenti zunanjega delovanja, ki se začnejo 1. avgusta istega leta, oddati do 20. februarja do 12. ure (opoldne po bruseljskem času).

Kako se prijaviti?

Za podrobnosti o postopku prijave glej del C tega vodnika.

Druga potrebna merila

Terciarna izobraževalna institucija ima na voljo dve možnosti, da se pri svoji nacionalni agenciji prijavi za nepovratna sredstva:

• neposredno kot posamezna terciarna izobraževalna institucija;
• prek konzorcija za mobilnost, katerega koordinatorka/članica je.

Terciarna izobraževalna institucija se lahko za projekt mobilnosti kot posamezna terciarna izobraževalna institucija in/ali kot koordinatorska terciarna izobraževalna institucija danega konzorcija prijavi samo enkrat v posameznem krogu izbirnega postopka. Vendar je lahko terciarna izobraževalna institucija članica oziroma koordinira več različnih konzorcijev za mobilnost, ki se prijavljajo hkrati.

Obe možnosti (posamezna prijava in prijava konzorcija) se lahko izvedeta vzporedno. Vendar terciarna izobraževalna institucija ostane odgovorna za preprečevanje dvojnega financiranja udeleženca, če se v istem študijskem letu uporabita obe možnosti.

V okviru projekta mobilnosti bi bilo treba izvajati pobudo za evropsko študentsko izkaznico, da bi se olajšalo spletno upravljanje cikla mobilnosti, ter druge okolju prijaznejše in bolj vključujoče pristope v skladu z listino Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE) in smernicami ECHE.

Poleg zgoraj navedenih meril za upravičenost bodo prijavitelji ocenjeni na podlagi ustreznih meril za upravičenost, navedenih v naslednjem poglavju, ter glede na ustrezna merila za izključitev, izbor in dodelitev. Za več informacij glej del C tega vodnika.

Posebna merila za upravičenost za mobilnost študentov

Upravičene aktivnosti

Glej upravičene aktivnosti pod naslovom Splošna merila za upravičenost pri projektih mobilnosti.

Upravičene sodelujoče organizacije

Mobilnost študentov za študij:

vse sodelujoče organizacije iz držav članic EU ali tretjih držav, pridruženih programu (pošiljateljice in gostiteljice), morajo biti terciarne izobraževalne institucije, ki so nosilke ECHE. Vse organizacije iz tretjih držav, ki niso pridružene programu ( pošiljateljice in gostiteljice), morajo biti terciarne izobraževalne institucije, ki jih priznavajo pristojni organi in morajo pred začetkom mobilnosti podpisati medinstitucionalne sporazume s partnerji iz držav članic EU ali tretjih držav, pridruženih programu.

Mobilnost študentov za prakso:

organizacija pošiljateljica mora biti terciarna izobraževalna institucija iz države članice EU ali tretje države, pridružene programu, ki ji je bila dodeljena listina ECHE, ali terciarna izobraževalna institucija iz tretje države, ki ni pridružena programu, ki jo priznavajo pristojni organi in je pred začetkom mobilnosti podpisala medinstitucionalne sporazume s partnerji iz držav članic EU ali tretjih držav, pridruženih programu.

V primeru mobilnosti študentov za prakso je lahko organizacija gostiteljica¹¹ :

• katera koli javna ali zasebna organizacija, ki je dejavna na trgu dela ali področju izobraževanja, usposabljanja, mladine, raziskav in inovacij. Taka organizacija je lahko na primer:
  • javno ali zasebno malo, srednje ali veliko podjetje (vključno s socialnimi podjetji);
  • javni organ na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;
  • veleposlaništvo ali konzularno predstavništvo države članice EU ali tretje države, pridružene programu, ki deluje kot pošiljateljica;
  • socialni partner ali drug predstavnik sveta dela, tudi gospodarske zbornice, obrtna/poklicna združenja in sindikati;
  • raziskovalni inštitut;
  • fundacija;
  • šola/zavod/center za izobraževanje (na kateri koli ravni, od predšolskega do višjega sekundarnega izobraževanja, vključno s poklicnim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih); 
• neprofitna organizacija, združenje, nevladna organizacija;
• organ, ki zagotavlja poklicno usmerjanje, poklicno svetovanje in informacijske storitve;
• terciarna izobraževalna institucija iz države članice EU ali tretje države, pridružene programu, ki ji je bila dodeljena listina ECHE, ali terciarna izobraževalna institucija iz tretje države, ki ni pridružena programu, ki jo priznavajo pristojni organi in je pred začetkom mobilnosti podpisala medinstitucionalne sporazume s partnerji iz države članice EU ali tretje države, pridružene programu.

Trajanje aktivnosti

Mobilnost študentov za študij: od 2 mesecev (ali en akademski semester ali trimesečje) do 12 mesecev fizične mobilnosti, v kar ni zajet čas poti. To obdobje lahko vključuje dodatno obdobje prakse, če je to načrtovano, in je lahko glede na okoliščine različno organizirano, in sicer lahko aktivnosti potekata druga za drugo ali hkrati. Za kombinacijo veljajo pravila za dodelitev sredstev in minimalno trajanje študijske mobilnosti.

Mobilnost študentov za prakso: od 2 do 12 mesecev fizične mobilnosti, v kar ni zajet čas poti.

Vsi študenti, zlasti tisti, ki se ne morejo udeležiti dolgotrajne fizične mobilnosti za študij ali prakso, na primer zaradi svojega študijskega področja ali ker imajo manj možnosti za udeležbo, lahko krajšo fizično mobilnost kombinirajo z virtualno komponento (kombinirana kratkoročna mobilnost). Poleg tega se lahko vsak študent udeleži kombiniranega intenzivnega programa. V teh primerih mora fizična mobilnost trajati od 5 do 30 dni (v kar ni zajet čas poti) ter mora biti kombinirana z obvezno virtualno komponento, ki omogoča izmenjavo s sodelovalnim spletnim učenjem in timsko delo. Študent mora s kombinirano mobilnostjo za študij pridobiti vsaj 3 kreditne točke ECTS.

Mobilnost za študij in/ali prakso za doktorande: od 5 do 30 dni ali od 2 do 12 mesecev fizične mobilnosti (mobilnost za študij lahko vključuje dodatno obdobje prakse, če je to načrtovano), v kar ni zajet čas poti.

Skupno upravičeno trajanje na cikel študija:

en študent lahko sodeluje v obdobjih mobilnosti, ki skupaj zajemajo največ 12 mesecev¹²  fizične mobilnosti na posamezen cikel študija¹³ , in to neodvisno od števila in vrste aktivnosti mobilnosti:

• med študijem prve stopnje (dodiplomski študij ali enakovredno), vključno s kratkim ciklom (ravni 5 in 6 EOK);
• med študijem druge stopnje (magistrski študij ali enakovredno – raven 7 EOK) in
• med študijem tretje stopnje kot doktorand (raven doktorata ali raven 8 EOK).

Trajanje prakse mladih diplomantov se upošteva v največ 12-mesečnem obdobju tiste stopnje, med katero se prijavijo na prakso.

Obdobje fizične mobilnosti se lahko prekine. Obdobje prekinitve se ne šteje v trajanje aktivnosti mobilnosti.

Pri pripravništvih se dopusti v podjetjih/organizacijah ne štejejo kot obdobje prekinitve. Nepovratna sredstva se v času zadevnega dopusta ohranijo. Čas dopusta se upošteva pri minimalnem trajanju pripravništva.

Kraji izvajanja aktivnosti

Študenti morajo svojo aktivnost fizične mobilnosti izvajati v državi članici EU ali tretjih državah, pridruženih programu, ali tretji državi, ki ni pridružena programu, ki niso niti država organizacije pošiljateljice niti država, v kateri študent med študijem prebiva¹⁴ .

Upravičeni udeleženci

Študenti, vpisani na terciarno izobraževalno institucijo in v študij, ki se zaključi s priznano stopnjo izobrazbe, vključno z dvojnimi/skupnimi diplomami¹⁵ , ali drugo priznano kvalifikacijo terciarne ravni (do ravni doktorata in vključno z njo). V primeru doktorske mobilnosti mora imeti udeleženec raven 8 EOK.

Mladi diplomanti terciarnega izobraževanja se lahko udeležijo mobilnosti za prakse. Organizacija upravičenka se lahko odloči, da ne bo nudila praks za mlade diplomante. Mlade diplomante mora izbrati njihova terciarna izobraževalna institucija v zadnjem letu študija, prakso v tujini pa morajo opraviti in zaključiti v roku enega leta po tem, ko diplomirajo¹⁶ .

Druga merila

Mobilnost študentov je mogoča na katerem koli študijskem področju. Mobilnost študentov je lahko obdobje študija v kombinaciji s kratko prakso (manj kot dva meseca), ki se hkrati štejeta za skupno obdobje študija. Študent, organizacija pošiljateljica in organizacija gostiteljica morajo podpisati učni sporazum.

Obdobje študija v tujini mora biti del študentovega študijskega programa, ki vodi do dokončanja študija. Prakse bi morale biti sestavni del študijskega programa študenta, kadar koli je to mogoče.

Udeležba v programu terciarne izobraževalne institucije se ne šteje kot praksa.

V primeru kombinirane mobilnosti študentov lahko aktivnosti vključujejo udeležbo v programih v obliki kombiniranega učenja na kateri koli partnerski terciarni izobraževalni instituciji, spletno usposabljanje in delovne naloge ali udeležbo v intenzivnih kombiniranih programih.

V zvezi z mednarodno mobilnostjo glej poglavje „Mednarodna mobilnost, ki vključuje tretje države, ki niso pridružene programu“.

Posebna Merila za Upravičenost za Mobilnost Osebja

Upravičene aktivnosti

Glej upravičene aktivnosti pod naslovom Splošna merila za upravičenost pri projektih mobilnosti.

Upravičene sodelujoče organizacije

Mobilnost osebja za poučevanje:

Organizacija pošiljateljica mora biti:

• terciarna izobraževalna institucija države članice EU ali tretje države, pridružene programu, ki je nosilka listine ECHE, ali
• terciarna izobraževalna institucija tretje države, ki ni pridružena programu, ki jo priznavajo pristojni organi in je pred začetkom mobilnosti podpisala medinstitucionalne sporazume s partnerji iz države članice EU ali tretje države, pridružene programu, ali
• v primeru osebja, ki je bilo povabljeno, da poučuje na terciarni izobraževalni instituciji: katera koli javna ali zasebna organizacija (ki ni nosilka listine ECHE) v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ali tretji državi, ki ni pridružena programu, ki je dejavna na trgu dela ali področju izobraževanja, usposabljanja, mladine, raziskav in inovacij. Taka organizacija je lahko na primer:
  • javno ali zasebno malo, srednje ali veliko podjetje (vključno s socialnimi podjetji);
  • javni organ na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;
  • socialni partner ali drug predstavnik sveta dela, tudi gospodarske zbornice, obrtna/poklicna združenja in sindikati;
  • raziskovalni inštitut;
  • fundacija;
  • šola/zavod/center za izobraževanje (na kateri koli ravni, od predšolskega do višjega sekundarnega izobraževanja, vključno s poklicnim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih);
  • neprofitna organizacija, združenje, nevladna organizacija;
  • organ, ki zagotavlja poklicno usmerjanje, poklicno svetovanje in informacijske storitve.

Organizacija gostiteljica mora biti terciarna izobraževalna institucija iz države članice EU ali tretje države, pridružene programu, ki ji je bila dodeljena listina ECHE, ali terciarna izobraževalna institucija iz tretje države, ki ni pridružena programu, ki jo priznavajo pristojni organi in je pred začetkom mobilnosti podpisala medinstitucionalni sporazum s partnerjem iz države članice EU ali tretje države, pridružene programu.

Mobilnost osebja za usposabljanje:

Organizacija pošiljateljica mora biti terciarna izobraževalna institucija iz države članice EU ali tretje države, pridružene programu, ki ji je bila dodeljena listina ECHE, ali terciarna izobraževalna institucija iz tretje države, ki ni pridružena programu, ki jo priznavajo pristojni organi in je pred začetkom mobilnosti podpisala medinstitucionalne sporazume s partnerji iz države članice EU ali tretje države, pridružene programu.

Organizacija gostiteljica mora biti:

• terciarna izobraževalna institucija iz države članice EU ali tretje države, pridružene programu, ki ji je bila dodeljena listina ECHE, ali terciarna izobraževalna institucija iz tretje države, ki ni pridružena programu, ki jo priznavajo pristojni organi in je pred začetkom mobilnosti podpisala medinstitucionalne sporazume s partnerji iz države članice EU ali tretje države, pridružene programu, ali
• katera koli javna ali zasebna organizacija iz države članice EU in tretje države, pridružene programu, (ali iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, če je projekt mobilnosti financiran s sredstvi za notranjo politiko), ki je dejavna na trgu dela ali na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih, raziskav in inovacij.

Trajanje aktivnosti mobilnosti

Mobilnost osebja za poučevanje in usposabljanje:

Mobilnost med državami članicami EU in državami, pridruženimi programu, mora trajati od 2 do 60 dni fizične mobilnosti, v kar ni zajet čas poti. V primeru povabljenega osebja iz podjetij je minimalno trajanje en dan fizične mobilnosti.

V primeru mobilnosti, kamor so zajete tretje države članice, ki niso pridružene programu, mora aktivnost trajati od 5 do 60 dni, v kar ni zajet čas poti. Enako velja za povabljeno osebje iz podjetij.

V obeh primerih mora biti minimalno število biti dnevi zaporedno.

Obdobje fizične mobilnosti se lahko prekine. Obdobje prekinitve se ne šteje v trajanje aktivnosti mobilnosti.

Poučevanje mora zajemati vsaj 8 ur poučevanja na teden (ali katero koli drugo obdobje bivanja, ki je krajše od enega tedna). Če mobilnost traja dlje kot en teden, mora biti najmanjše število ur poučevanja za nepopoln teden sorazmerno s trajanjem tega tedna. Veljata naslednji izjemi:

• ni omejitve najmanjšega števila ur poučevanja za povabljeno osebje iz podjetij;
• če je v posameznem obdobju v tujini aktivnost poučevanja združena z aktivnostjo usposabljanja, se najmanjše število ur poučevanja na teden (ali katero koli drugo obdobje bivanja, ki je krajše od enega tedna) zmanjša na 4 ure.

Kombiniranih intenzivnih programov se lahko udeleži katero koli osebje. V primeru mobilnosti osebja za usposabljanje v kombiniranem intenzivnem programu mora fizična mobilnost trajati od 5 do 30 dni (v kar ni zajet čas poti) ter mora biti kombinirana z obvezno virtualno komponento, ki omogoča izmenjavo s sodelovalnim spletnim učenjem in timsko delo. Za mobilnost osebja za poučevanje v kombiniranem intenzivnem programu, podprtem s sredstvi za notranjo politiko, mora fizična mobilnost trajati od 2 do 30 dni (v kar ni zajet čas poti) ali najmanj en dan za povabljeno osebje iz podjetij, virtualna komponenta pa je neobvezna.

Kraji izvajanja aktivnosti

Osebje mora svojo aktivnost fizične mobilnosti izvajati v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ali tretji državi, ki ni pridružena programu, ki ni niti država organizacije pošiljateljice niti država prebivališča¹⁷  osebja.

Upravičeni udeleženci

Mobilnost osebja za poučevanje:

• osebje, ki je zaposleno na terciarni izobraževalni instituciji v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ali tretji državi, ki ni pridružena programu.
• Osebje iz katere koli družbe iz katere koli države, ki dela v javni ali zasebni organizaciji (ki ni terciarna izobraževalna institucija z listino ECHE), ki deluje na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih, raziskav in inovacij, ter je povabljeno k poučevanju na terciarni izobraževalni instituciji v kateri koli državi (vključno z zaposlenimi doktorandi). 

Mobilnost osebja za usposabljanje:

Osebje, ki je zaposleno na terciarni izobraževalni instituciji v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ali tretji državi, ki ni pridružena programu.

Druga merila

Mobilnost osebja lahko zajema obdobje poučevanja v kombinaciji z obdobjem usposabljanja, ki se hkrati štejeta kot skupno obdobje poučevanja. Mobilnost za poučevanje ali usposabljanje se lahko izvaja v več kot eni organizaciji gostiteljici v isti državi, pri čemer se šteje za eno obdobje poučevanja ali usposabljanja, zanjo pa velja minimalno trajanje bivanja.

Mobilnost za poučevanje je mogoča na katerem koli študijskem področju.

Mobilnost za poučevanje lahko vključuje zagotavljanje usposabljanja za razvoj partnerske terciarne izobraževalne institucije.

Član osebja, organizacija pošiljateljica in organizacija gostiteljica morajo podpisati sporazum o mobilnosti.

V zvezi z mednarodno mobilnostjo glej „Mednarodna mobilnost, ki vključuje tretje države, ki niso pridružene programu“.

Posebna merila za upravičenost za kombinirane intenzivne programe

Upravičene sodelujoče organizacije

Kombinirani intenzivni program morajo razviti in izvajati vsaj tri terciarne izobraževalne institucije iz vsaj treh držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu.

Poleg tega lahko pri pošiljanju udeležencev sodeluje tudi katera koli druga terciarna izobraževalna institucija ali organizacija s sedežem v državi članici EU, tretji državi, pridruženi programu, ali tretji državi, ki ni pridružena programu.

Terciarne izobraževalne institucije, ki pošiljajo študente in osebje kot učeče se v kombiniranih intenzivnih programih, morajo biti terciarne izobraževalne institucije iz države članice EU ali tretje države, pridružene programu, ki ji je bila dodeljena listina ECHE, ali terciarne izobraževalne institucije iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, ki jih priznavajo pristojni organi in so pred začetkom mobilnosti podpisale medinstitucionalne sporazume s partnerji iz države članice EU ali tretje države, pridružene programu.

Izobraževalno osebje in osebje za usposabljanje, ki sodeluje pri izvajanju programa, je lahko katera koli organizacija iz države članice EU ali tretje države, pridružene programu, ali iz tretje države, ki ni pridružena programu (glej upravičene udeležence).

Udeleženci se lahko pošljejo s sredstvi programa Erasmus+ ali sodelujejo na lastne stroške. terciarne izobraževalne institucije iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, lahko pošljejo udeležence programa Erasmus+, če ima institucija gostiteljica hkrati projekt mobilnosti, financiran s sredstvi zunanje politike, s katerimi se financirajo prihajajoči študenti in osebje iz teh držav. Ti udeleženci iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, se ne upoštevajo pri izpolnjevanju minimalnih zahtev.

Terciarna izobraževalna institucija prejemnica mora biti nosilka listine ECHE. terciarna izobraževalna institucija prejemnica je lahko ista kot koordinatorska terciarna izobraževalna institucija. Tudi druge organizacije so lahko sogostiteljice v državi gostiteljici pri delu fizične aktivnosti.

Koordinatorska terciarna izobraževalna institucija mora prav tako biti nosilka listine ECHE. Koordinatorska/prejemna terciarna izobraževalna institucija je bodisi terciarna izobraževalna institucija prijaviteljica bodisi članica konzorcija za mobilnost, ki je prijavitelj, za projekt mobilnosti, ki se financira s sredstvi za notranjo politiko.

Trajanje aktivnosti

Fizična komponenta kombiniranega intenzivnega programa mora za učeče se trajati od 5 do 30 dni. Za trajanje virtualne komponente ni meril za upravičenost, vendar morajo študenti s kombinirano virtualno in fizično komponento pridobiti vsaj 3 kreditne točke ECTS.

Kraji izvajanja aktivnosti

Fizična aktivnost se lahko izvaja v terciarni izobraževalni instituciji gostiteljici ali na katerem koli drugem kraju v državi terciarne izobraževalne institucije gostiteljice.

Upravičeni udeleženci

Študenti:

Študenti, vpisani na terciarno izobraževalno institucijo v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ali tretji državi, ki ni pridružena programu, in v študij, ki se zaključi s priznano stopnjo izobrazbe ali drugo priznano kvalifikacijo na terciarni ravni (do stopnje doktorata in vključno z njo).

Osebje:

Osebje, ki je zaposleno na terciarni izobraževalni instituciji v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu, ali tretji državi, ki ni pridružena programu.

Izobraževalno osebje in osebje za usposabljanje, ki sodeluje pri izvajanju programa:

• osebje, ki je zaposleno na terciarni izobraževalni instituciji v državi članici EU, tretji državi, pridruženi programu, ali tretji državi, ki ni pridružena programu;
• osebje, povabljeno k poučevanju na terciarni izobraževalni instituciji: ki prihaja iz katere koli javne ali zasebne družbe/organizacije (razen terciarnih izobraževalnih institucij, ki so nosilke listine ECHE); družba/organizacija bi morala prihajati iz države članice EU, tretje države, pridružene programu, ali tretje države, ki ni pridružena programu, ki je dejavna na trgu dela ali na področju izobraževanja, usposabljanja in mladih, raziskav in inovacij; v okviru tega ukrepa so upravičeni tudi zaposleni doktorandi.

Druga merila

Kombinirani intenzivni programi za študente in osebje morajo vključevati kratkotrajno fizično mobilnost v tujini v kombinaciji z obvezno virtualno komponento, ki omogoča spletno izmenjavo in timsko delo za sodelovalno učenje. Virtualna komponenta mora učeče se povezati prek spleta, da bodo skupaj in hkrati opravljali določene naloge, ki so vključene v kombinirani intenzivni program in se upoštevajo pri končnih učnih izidih.

Študenti morajo z intenzivnimi kombiniranimi programi pridobiti vsaj 3 kreditne točke ECTS.

Za upravičenost do organizacijske podpore mora kombinirani intenzivni program vključevati najmanj 10 mobilnih učečih se oseb v programu Erasmus+, podprtih s sredstvi za notranjo politiko (brez osebja za poučevanje/usposabljanje, ki sodeluje pri izvajanju programa). Teh 10 mobilnih učečih se mora mobilnost izvajati posebej zato, da bi se udeležili kombiniranega intenzivnega programa v okviru ene od naslednjih aktivnosti mobilnosti v okviru programa Erasmus+: kombinirana kratkotrajna mobilnost študentov za študij ali kombinirana mobilnost osebja za usposabljanje.

Individualno podporo, in, če je ustrezno, podporo za potne stroške za fizično aktivnost udeležencem zagotovi organizacija pošiljateljica (in terciarna izobraževalna institucija gostiteljica v primeru povabljenega osebja iz podjetij in udeležencev iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, ki se financira z instrumenti zunanjega delovanja).

Dodatne informacije za projekte mobilnosti, ki se financirajo s sredstvi za zunanjo politiko

Sredstva, ki so na voljo za projekte mobilnosti, ki se financirajo s sredstvi za zunanjo politiko, so porazdeljena med različne regije sveta z 12 proračunskimi ovojnicami, pri čemer se višina sredstev v posamezni ovojnici razlikuje glede na prednostne naloge zunanje politike EU. Dodatne informacije o zneskih so na voljo v okviru posamezne proračunske ovojnice in bodo objavljene na spletnih mestih nacionalnih agencij.

EU je določila številne splošne cilje v zvezi z geografsko uravnoteženostjo in prednostnimi področji, ki jih je treba doseči na evropski ravni med celotnim trajanjem programa (2021–2027), vključno s sodelovanjem z najmanj razvitimi državami. Ni treba, da splošne cilje in prednostne naloge dosežejo posamezne terciarne izobraževalne institucije, vendar jih morajo nacionalne agencije upoštevati pri dodeljevanju razpoložljivega proračuna. To so cilji, določeni za projekte mobilnosti, podprte s sredstvi za zunanjo politiko, kot celoto na ravni držav članic EU in držav, pridruženih programu, z razpisom 2027:

• Azija:  
  • najmanj 25 % proračuna bi bilo treba porabiti za mobilnost z najmanj razvitimi državami v regiji;
  • največ 25 % proračuna se lahko porabi za mobilnost z državami z visokim dohodkom v regiji;
  • največ 15 % proračuna se lahko porabi za mobilnost s Kitajsko;
  • največ 10 % proračuna se lahko porabi za mobilnost z Indijo;
• Pacifik:
  • največ 86,5 % proračuna se lahko porabi za mobilnost z Avstralijo in Novo Zelandijo skupaj;
• podsaharska Afrika: 
  • najmanj 35 % proračuna bi bilo treba porabiti za mobilnost z najmanj razvitimi državami v regiji s posebnim poudarkom na prednostnih državah na področju migracij;
  • največ 8 % proračuna se lahko porabi za mobilnost s katero koli državo;
• Latinska Amerika:
  • največ 30 % proračuna se lahko porabi za mobilnost z Brazilijo in Mehiko skupaj;
• Vzhodno partnerstvo:
  • najmanj 40 % proračuna bi bilo treba nameniti študentom z manj priložnostmi;
• Južno sosedstvo:
  • največ 15 % proračuna se lahko porabi za mobilnost s katero koli državo;
  • najmanj 65 % proračuna bi bilo treba nameniti študentom, od tega 50 % tistim z manj priložnostmi;
• Zahodni Balkan: poudarek je treba dati na mobilnost študentov.

Zaradi zahteve po prispevanju k ciljem zunanjega delovanja EU so mobilnosti za študente višješolskih, dodiplomskih in magistrskih študijev, ki se izvajajo z državami upravičenkami do uradne razvojne pomoči (official development assistance – ODA)¹⁸  v regijah 2–11, omejene na vhodno mobilnost iz tretjih držav, ki niso pridružene programu. Izhodna mobilnost v te regije je na voljo samo za študente na doktorski stopnji in za osebje.

Če je bil prijaviteljem dodeljen projekt mobilnosti, podprt s sredstvi za notranjo politiko, se lahko navedeni neupravičeni tokovi mednarodne izhodne mobilnosti v te regije financirajo iz tega projekta mobilnosti, podprtega s sredstvi za notranjo politiko.

Terciarne izobraževalne institucije se lahko prijavijo tudi za 100-odstotno mobilnost osebja ali 100-odstotno mobilnost študentov oziroma kakršno koli njuno kombinacijo, če je to v skladu z dodatnimi merili za upravičenost za projekte, ki jih določi nacionalna agencija (glej naslednje poglavje).

Dodatna merila za upravičenost za projekte mobilnosti, ki se financirajo s sredstvi za zunanjo politiko, določena s strani Nacionalnih Agencij

Kadar je proračunska ovojnica za določeno partnersko regijo omejena, lahko nacionalna agencija po lastni izbiri doda eno ali več meril za upravičenost s spodnjega seznama:

• omejitev stopnje izobrazbe za udeležence (na primer omejitev vlog na samo eno ali dve stopnji – dodiplomski, magistrski ali doktorski študij);
• omejitev vrste udeležencev samo na osebje ali študente;
• omejitev trajanja obdobja mobilnosti (na primer omejitev mobilnosti študentov na šest mesecev ali omejitev mobilnosti osebja na 10 dni).

Če se nacionalna agencija odloči, da bo za projekte uporabila ta dodatna merila za upravičenost, bo ta odločitev sporočena pred rokom za oddajo vlog, zlasti na spletišču nacionalne agencije.

Merila za dodelitev

Merila za dodelitev za projekte mobilnosti, ki se financirajo s sredstvi za notranjo politiko

Ni kvalitativnega ocenjevanja (kakovost je bila ocenjena v fazi prijave za ECHE ali ob izbiri akreditacije konzorcija za mobilnost), zato ni meril za dodelitev.

Vsaka upravičena vloga za nepovratna sredstva (po preverjanju upravičenosti) bo prejela sredstva.

Najvišji znesek dodeljenih nepovratnih sredstev bo odvisen od številnih elementov:

• števila mobilnosti, za katere je bila vložena prijava;
• pretekle uspešnosti prijavitelja v smislu števila mobilnosti, dobre kakovosti izvajanih aktivnosti in dobrega finančnega poslovodenja, če je prijavitelj v preteklih letih prejel podobna nepovratna sredstva;
• števila intenzivnih kombiniranih programov, za katere je bila vložena prijava;
• skupni nacionalni proračun, dodeljen za ukrep mobilnosti za projekte mobilnosti, podprte s sredstvi za notranjo politiko.

Merila za dodelitev za projekte mobilnosti, ki se financirajo s sredstvi za zunanjo politiko

Upravičene vloge za nepovratna sredstva (po uspešno zaključenem preverjanju upravičenosti) bodo ocenjene na podlagi naslednjih meril za dodelitev:

Merilo za dodelitev na ravni projekta: Kakovost zasnove projekta in dogovorov o sodelovanju - (največ 40 točk)

• V kolikšni meri organizacija prijaviteljica jasno opisuje odgovornosti, vloge in naloge med partnerji.
• V kolikšni meri je predlog pomemben za spoštovanje in spodbujanje skupnih vrednot EU, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanje človekovih pravic, ter boj proti vsem oblikam diskriminacije.
• Popolnost in kakovost ureditev za izbor udeležencev, podporo, ki jim je zagotovljena, in priznavanje njihovega obdobja mobilnosti (zlasti v tretji državi, ki ni pridružena programu).

Merilo za dodelitev na ravni regije: Ustreznost strategije - (največ 40 točk)

Za vsako regionalno partnerstvo:

• V kolikšni meri je načrtovani projekt mobilnosti ustrezen za strategijo internacionalizacije vključenih terciarnih izobraževalnih institucij.
• Razlogi za izbiro mobilnosti osebja in/ali študentov.
• Razlogi za ciljno usmerjanje sodelovanja s terciarnimi izobraževalnimi institucijami/organizacijami v določenih državah v partnerski regiji.

Merilo za dodelitev na ravni regije: Učinek in razširjanje - (največ 20 točk)

Za vsako regionalno partnerstvo:

• Morebitni učinek projekta na udeležence, prijavitelje in partnerske organizacije na lokalni, regionalni in nacionalni ravni.
• Kakovost ukrepov, katerih cilj je razširjanje rezultatov projekta mobilnosti na ravni fakultete in institucij ter po potrebi tudi zunaj njih v vseh sodelujočih državah.

Prijavitelj bo pojasnil, kako projekt izpolnjuje ta tri merila z vidika svoje institucije (ali institucij, če vloge oddajo konzorciji) in partnerskih institucij v tretjih državah, ki niso pridružene programu. Na vprašanje, ki ustreza merilu za dodelitev kakovost zasnove in dogovorov o sodelovanju je treba odgovoriti enkrat za celoten predlog projekta, na vprašanja, ki ustrezajo merilom za dodelitev ustreznost strategije ter učinek in razširjanje, pa je treba odgovoriti enkrat za vsako regijo, ki jo prijavitelj namerava vključiti v projekt.

Prijavitelji morajo svoj predlog združiti v „regionalna partnerstva“, tj. združiti vse aktivnosti, ki vključujejo države iz iste regije. Vsako regionalno partnerstvo bo ocenjeno ločeno. Da bi se regionalna partnerstva upoštevala pri dodeljevanju sredstev, morajo doseči vsaj 60 točk, pri čemer mora biti za vsako merilo za dodelitev, predstavljeno v preglednici, dosežen 50-odstotni prag.

Skupna nepovratna sredstva, dodeljena projektu, bodo vsota nepovratnih sredstev, dodeljenih regionalnim partnerstvom, ki so zagotovila minimalni prag kakovosti, odvisno od več elementov:

• števila udeležencev in trajanja prijavljene aktivnosti;
• proračuna, dodeljenega za državo ali regijo;
• geografske uravnoteženosti v določeni regiji.

Ne glede na oceno regionalnih partnerstev, ki presega navedeni prag, lahko nacionalna agencija da prednost mobilnosti z nekaterimi državami, da se zagotovi geografska uravnoteženost znotraj te regije, kot je opredeljeno z zgoraj navedenimi geografskimi cilji.

Nacionalna agencija ni dolžna financirati vseh mobilnosti, zahtevanih za določeno tretjo državo, ki ni pridružena programu, če se zdi zahteva pretirana glede na razpoložljivi proračun.

A) Pravila za dodelitev sredstev, ki veljajo za vse aktivnosti mobilnosti v visokošolskem izobraževanju

Proračunska kategorija – Organizacijska podpora

Upravičeni stroški in veljavna pravila

Stroški, neposredno povezani z izvajanjem mobilnosti (razen stroški bivanja in potni stroški za udeležence).

Mehanizem financiranja: prispevek za stroške na enoto.

Pravilo dodelitve: glede na število udeležencev mobilnosti.

Znesek

Za projekte mobilnosti, ki so podprti s sredstvi za notranjo politiko:

do 100. udeleženca: 400 EUR na udeleženca, po 100. udeležencu: 230 EUR na dodatnega udeleženca.

Za projekte mobilnosti, ki so podprti s sredstvi za zunanjo politiko:

500 EUR na udeleženca.

Proračunska kategorija – Podpora za potne stroške

Upravičeni stroški in veljavna pravila

Prispevek za potne stroške udeležencev od njihovega kraja izvora do kraja izvajanja aktivnosti in nazaj.

Na razdalji manj kot 500 km udeleženci praviloma potujejo z nizkoemisijskimi prevoznimi sredstvi.

Mehanizem financiranja: prispevek za stroške na enoto.

Pravilo dodelitve: glede na potovalno razdaljo na udeleženca. Prijavitelj mora navesti razdaljo med krajem izvora in krajem izvajanja aktivnosti¹⁹ , pri čemer uporabi kalkulator razdalje, ki ga podpira Evropska komisija²⁰ .

Po potrebi je individualna podpora za kritje upravičenih stroškov bivanja za trajanje potovanja pred aktivnostjo in po njej, in sicer za največ dva dni potovanja pri udeležencih in spremljevalnih osebah, ki prejmejo podporo za potovanje, ki ni zeleno, ter največ šest dni v primeru podpore za zeleno potovanje.

V ustrezno utemeljenih primerih se lahko nacionalne agencije v dogovoru s svojimi nacionalnimi organi²¹  odločijo, da ne bodo zagotovile podpore za potne stroške za dolgotrajno mobilnost študentov znotraj Evrope pri projektih mobilnostih, ki se financirajo s sredstvi za notranjo politiko (tj. dolgotrajna mobilnost študentov v državah članicah EU in tretjih državah, pridruženih programu, ali tretjih državah iz regij 13 ali 14, ki niso pridružene programu).

Znesek

Potovalna razdalja	Zeleno potovanje	Potovanje, ki ni zeleno
10–99 km	56 EUR	28 EUR
100–499 km	285 EUR	211 EUR
500–1 999 km	417 EUR	309 EUR
2 000–2 999 km	535 EUR	395 EUR
3 000–3 999 km	785 EUR	580EUR
4 000–7 999 km	1 188 EUR	1 188 EUR
8 000 km ali več	1 735 EUR	1 735 EUR

Proračunska kategorija – Podpora za vključevanje

Upravičeni stroški in veljavna pravila

Podpora za vključevanje za organizacije: Stroški, povezani z organizacijo aktivnosti mobilnosti za udeležence z manj priložnostmi, ki potrebujejo dodatno podporo, na podlagi dejanskih stroškov.

Mehanizem financiranja: prispevek za stroške na enoto.

Pravilo dodelitve: glede na število udeležencev z manj priložnostmi, ki prejmejo dodatno podporo, na podlagi dejanskih stroškov v okviru kategorije podpore za vključevanje.

Znesek

125 EUR na udeleženca

Podpora za vključevanje za udeležence: dodatni stroški, neposredno povezani z udeleženci z manj priložnostmi. Ti stroški so namenjeni predvsem pokritju dodatne finančne podpore, ki jo udeleženci zaradi svojega telesnega, duševnega ali zdravstvenega stanja potrebujejo za udeležbo v mobilnosti in na pripravljalnih obiskih, ter za spremljevalne osebe (vključno s potnimi stroški in stroški bivanja, če so upravičeni in če se ne krijejo v okviru proračunskih kategorij „podpora za potne stroške“ in „individualna podpora“ za te udeležence)²² .

Mehanizem financiranja: dejanski stroški.

Pravilo dodelitve: prijavitelj mora utemeljiti vlogo, ki jo mora nato odobriti nacionalna agencija.

Znesek

100 % upravičenih stroškov.

Proračunska kategorija – Izredni stroški

Upravičeni stroški in veljavna pravila

Stroški zagotavljanja finančnega jamstva, če ga zahteva nacionalna agencija.

V primeru projekta mobilnosti, ki se financira s sredstvi za notranjo politiko: visoki potni stroški udeležencev, upravičenih do podpore za potne stroške.

Mehanizem financiranja: dejanski stroški.

Pravilo dodelitve: prijavitelj mora utemeljiti vlogo, ki jo mora nato odobriti nacionalna agencija.

Znesek

Stroški finančnega jamstva: 80 % upravičenih stroškov.

Visoki potni stroški: 80 % upravičenih potnih stroškov.

Nepovratna sredstva za organizacijsko podporo za upravičenca (terciarne izobraževalne institucije ali konzorcije):

Organizacijska podpora, vezana na mobilnost, je prispevek za kakršne koli stroške, ki jih imajo institucije v zvezi z aktivnostmi za podporo vhodne in izhodne mobilnosti študentov in osebja v skladu z listino Erasmus za terciarno izobraževanje v državah članicah EU in tretjih državah, pridruženih programu, ter načeli ECHE, kot so navedena v medinstitucionalnih sporazumih, sklenjenih v primeru institucij iz tretjih držav, ki niso pridružene programu. Na primer za:

• organizacijske ureditve s partnerskimi institucijami, vključno z obiski pri morebitnih partnerjih, za dogovor o pogojih medinstitucionalnih sporazumov glede izbora, priprave, sprejema in vključevanja udeležencev mobilnosti ter posodabljanje teh medinstitucionalnih sporazumov;
• zagotavljanje posodobljenih katalogov predmetov za mednarodne študente;
• zagotavljanje informacij in pomoči za študente in osebje;
• izbor študentov in osebja;
• pripravo učnih sporazumov, da se zagotovi popolno priznavanje vseh elementov izobraževanja študentov; pripravo in priznavanje sporazumov o mobilnosti za osebje;
• zagotavljanje jezikovne in medkulturne priprave za študente in osebje na vhodni in izhodni mobilnosti, ki dopolnjuje spletno jezikovno podporo Erasmus+;
• olajšanje vključevanja udeležencev vhodne mobilnosti na terciarni izobraževalni instituciji;
• zagotavljanje učinkovitih ureditev za mentorstvo in nadzor udeležencev mobilnosti;
• posebne ureditve za zagotavljanje kakovosti praks študentov v podjetjih/organizacijah gostiteljicah;
• zagotavljanje priznavanja elementov izobraževanja in z njimi povezanih kreditnih točk, izdajo prepisa ocen in prilog k diplomi;
• podporo ponovnemu vključevanju udeležencev mobilnosti in nadgradnjo njihovih pridobljenih novih kompetenc v korist terciarne izobraževalne institucije in vrstnikov;
• izvajanje pobude za evropsko študentsko izkaznico (digitalizacija upravljanja mobilnosti);
• spodbujanje okolju prijaznih načinov mobilnosti in ekologizacije upravnih postopkov;
• spodbujanje in upravljanje udeležbe posameznikov z manj priložnostmi;
• opredelitev in spodbujanje aktivnosti za državljansko udejstvovanje ter spremljanje udeležbe v takih aktivnostih;
• spodbujanje in upravljanje kombinirane in/ali mednarodne mobilnosti.

Terciarne izobraževalne institucije se za zagotavljanje visokokakovostne mobilnosti zavezujejo k izpolnjevanju vseh načel listine, med drugim, da bodo zagotovile, „da so udeleženci izhodne mobilnosti dobro pripravljeni na aktivnosti v tujini, vključno s kombinirano mobilnostjo, tako da opravijo dejavnosti za dosego zahtevane ravni znanja jezika in razvoj svojih medkulturnih kompetenc“, ter zagotavljale „ustrezno jezikovno podporo za udeležence vhodne mobilnosti“. Za jezikovno usposabljanje se lahko izkoristijo obstoječe zmogljivosti v institucijah. Tiste terciarne izobraževalne institucije, ki lahko zagotovijo visokokakovostno mobilnost študentov in osebja, vključno z jezikovno podporo, z nižjimi stroški (ali imajo na voljo sredstva iz drugih virov, ki niso sredstva EU), lahko del nepovratnih sredstev za organizacijsko podporo namenijo financiranju večjega števila aktivnosti mobilnosti. V sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev je določena stopnja prožnosti v zvezi s tem.

V vseh primerih pa morajo upravičenci v skladu s pogodbo zagotoviti take visokokakovostne storitve, pri čemer bodo nacionalne agencije spremljale in preverjale njihovo uspešnost, tudi ob upoštevanju poročil udeležencev, ki jih zagotovijo študenti in osebje ter do katerih imajo nacionalne agencije in Komisija neposreden dostop.

Organizacijska podpora se izračuna glede na število vseh podprtih udeležencev mobilnosti (tudi tistih z ničelnimi nepovratnimi sredstvi iz sredstev EU v okviru programa Erasmus+ za celotno obdobje mobilnosti – glej v nadaljevanju o mobilnosti z ničelnimi nepovratnimi sredstvi) in osebja iz podjetij, ki poučujejo na terciarni izobraževalni instituciji). Udeleženci mobilnosti z ničelnimi nepovratnimi sredstvi iz sredstev v okviru programa Erasmus+ za celotno obdobje mobilnosti se štejejo za podprte udeležence mobilnosti, saj lahko izkoristijo prednosti okvira mobilnosti in organizacijskih aktivnosti. Organizacijska podpora se torej plača tudi za te udeležence. To ne vključuje oseb, ki spremljajo udeležence med njihovo aktivnostjo v tujini. Izračun organizacijske podpore se ne poveča samodejno, kadar se organizirajo dodatne mobilnosti s prenosom sredstev med proračunskimi kategorijami.

V primeru konzorcijev za mobilnost se lahko prejeta organizacijska podpora razdeli med vse člane v skladu s pravili, o katerih so se medsebojno dogovorili.

Za projekte mobilnost, ki se financirajo s sredstvi za zunanjo politiko, si bodo zadevni partnerji nepovratna sredstva za organizacijsko podporo razdelili na vzajemno sprejemljivi osnovi, dogovorjeni z udeleženimi institucijami.

Udeleženci mobilnosti z ničelnimi nepovratnimi sredstvi iz sredstev EU v okviru programa Erasmus+

Študenti in osebje z ničelnimi nepovratnimi sredstvi iz sredstev EU v okviru programa Erasmus+ so udeleženci mobilnosti, ki ne prejmejo nepovratnih sredstev v okviru programa Erasmus+ za pot ali bivanje, vendar izpolnjujejo vsa merila za mobilnost študentov in osebja ter lahko izkoristijo vse prednosti, ki jih študentom in osebju zagotavlja program Erasmus+. Za kritje stroškov mobilnosti lahko prejmejo nepovratna sredstva iz skladov EU (Evropskega socialnega sklada itd.), ki niso sredstva programa Erasmus+, ali regionalna, nacionalna ali druga nepovratna sredstva. Število udeležencev mobilnosti z ničelnimi nepovratnimi sredstvi iz sredstev EU v okviru programa Erasmus+ za celotno obdobje mobilnosti se upošteva v statistiki za kazalnik uspešnosti, ki se uporablja za dodeljevanje proračunskih sredstev EU državam. Udeleženci z manj priložnostmi ne morejo biti udeleženci z ničelnimi nepovratnimi sredstvi.

Podpora za vključevanje

Oseba z manj priložnostmi je oseba, katere osebne okoliščine ali okoliščine, povezane s telesnim, duševnim ali zdravstvenim stanjem, so take, da njena udeležba v projektu/ukrepu mobilnosti ne bi bila mogoča brez dodatne finančne ali drugačne podpore. Terciarne izobraževalne institucije, ki so izbrale študente in/ali osebje z manj priložnostmi, lahko pri nacionalni agenciji oddajo vlogo za dodatna nepovratna sredstva, da pokrijejo dodatne stroške za njihovo udeležbo v aktivnostih mobilnosti. Torej je lahko podpora v obliki nepovratnih sredstev pri udeležencih z manj priložnostmi, zlasti tistih z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ali drugimi zdravstvenimi težavami, višja od najvišjih posameznih zneskov nepovratnih sredstev, določenih spodaj. Terciarne izobraževalne institucije bodo na svojem spletišču opisale, kako lahko študenti in osebje z manj priložnostmi zahtevajo taka dodatna nepovratna sredstva in utemeljijo, zakaj jih potrebujejo.

Za študente in osebje z manj priložnostmi se lahko zagotovijo dodatna sredstva tudi iz drugih virov na lokalni, regionalni in/ali nacionalni ravni.

Vsaka terciarna izobraževalna institucija se s podpisom listine Erasmus za terciarno izobraževanje zaveže, da bo zagotavljala enak dostop in enake priložnosti udeležencem iz vseh okolij. Zato lahko študenti in osebje z manj priložnostmi izkoristijo storitve podpore, ki jih institucija gostiteljica ponuja svojim lokalnim študentom in osebju.

Izredni stroški za drago potovanje

Samo udeleženci, ki so upravičeni do podpore za potne stroške in sodelujejo v projektih mobilnosti, financiranih s sredstvi za notranjo politiko, so upravičeni do izrednih stroškov za drago potovanje:

upravičenci projektov mobilnosti lahko zahtevajo finančno podporo za visoke potne stroške udeležencev pod proračunsko postavko „izredni stroški“ (80 % vseh upravičenih stroškov). To je dovoljeno, če lahko upravičenci utemeljijo, da pravila financiranja (na podlagi stroškov na enoto za razpon razdalje) ne krijejo vsaj 70 % potnih stroškov udeležencev. Če se dodelijo nepovratna sredstva za kritje izrednih stroškov za drago potovanje, nadomestijo podporo za potne stroške.

Drugi viri financiranja

Študenti in osebje lahko poleg nepovratnih sredstev iz programa Erasmus+ ali namesto njih (udeleženci mobilnosti z ničelnimi nepovratnimi sredstvi iz sredstev EU) prejmejo regionalna, nacionalna ali druga nepovratna sredstva, ki jih ne upravlja nacionalna agencija, temveč druga organizacija (npr. ministrstvo ali regionalni organi). Nepovratna sredstva iz programa Erasmus+ se lahko nadomestijo tudi z drugimi sredstvi iz proračuna EU (Evropskega socialnega sklada itd.). Za nepovratna sredstva, ki niso zagotovljena iz proračuna EU, temveč iz drugih virov financiranja, ne veljajo zneski in najnižje/najvišje vrednosti iz tega dokumenta.

Organizacije gostiteljice za pripravništva lahko pripravnikom zagotovijo finančno podporo ali prispevek v naravi.

B) Nepovratna sredstva za mobilnost študentov

Individualna podpora za fizično mobilnost – osnovni zneski za dolgotrajno mobilnost

Študenti lahko prejmejo nepovratna sredstva za individualno podporo, namenjena kritju dodatnih stroškov bivanja, povezanih z obdobjem študija ali prakse v tujini.

Za mobilnost med državami članicami EU in tretjimi državami, pridruženimi programu, in v tretje države, ki niso pridružene programu, iz regij 13 in 14 bodo te mesečne zneske opredelile nacionalne agencije v dogovoru z nacionalnimi organi in/ali terciarnimi izobraževalnimi institucijami na podlagi nepristranskih in preglednih meril, navedenih v nadaljevanju. Točni zneski bodo objavljeni na spletiščih nacionalnih agencij in terciarnih izobraževalnih institucij.

Države članice EU in tretje države, pridružene programu, ter tretje države, ki niso pridružene programu, iz regij  13 in 14²³  so razdeljene v naslednje tri skupine:

Skupina 1 - Države z višjimi življenjskimi stroški

Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Islandija, Irska, Italija, Lihtenštajn, Luksemburg, Nizozemka, Norveška, Švedska.

Tretje države, ki niso pridružene programu, iz regij 13 in 14

Skupina 2 - Države s srednjimi življenjskimi stroški

Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Latvija, Malta, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija.

Skupina 3 - Države z nižjimi življenjskimi stroški

Bolgarija, Hrvaška, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Severna Makedonija, Srbija, Turčija

Nepovratna sredstva EU iz programa Erasmus+ za individualno podporo, ki se bodo zagotovila študentom, bodo odvisna od smeri njihove mobilnosti med njihovo državo pošiljateljico in državo gostiteljico, kot sledi:

• mobilnost v državo s podobnimi življenjskimi stroški: študenti bodo prejeli nepovratna sredstva EU v srednji vrednosti;
• mobilnost v državo z višjimi življenjskimi stroški: študenti bodo prejeli nepovratna sredstva EU v višji vrednosti;
• mobilnost v državo z nižjimi življenjskimi stroški: študenti bodo prejeli nepovratna sredstva EU v nižji vrednosti.

Nacionalne agencije bodo opredelile zneske v okviru naslednjih najnižjih in najvišjih vrednosti:

• nepovratna sredstva EU v srednji vrednosti: srednji zneski, ki znašajo od 292 do 606 EUR na mesec, veljajo za mobilnost v državo s podobnimi življenjskimi stroški: (a) iz skupine 1 v skupino 1, (b) iz skupine 2 v skupino 2 in (c) iz skupine 3 v skupino 3;
• nepovratna sredstva EU v višji vrednosti: ustreza srednjim zneskom, ki jih opredeli nacionalna agencija in katerim se prišteje vsaj 50 EUR ter znašajo od 348 do 674 EUR na mesec. Veljajo za aktivnosti mobilnosti v državo z višjimi življenjskimi stroški: (a) iz skupine 2 v skupino 1 in (b) iz skupine 3 v skupini 1 in 2;
• nepovratna sredstva EU v nižji vrednosti: ustreza srednjim zneskom, ki jih opredeli nacionalna agencija in od katerih se odšteje vsaj 50 EUR ter znašajo od 225 do 550 EUR na mesec. Veljajo za aktivnosti mobilnosti v državo z nižjimi življenjskimi stroški: (a) iz skupine 1 v skupini 2 in 3 ter (b) iz skupine 2 v skupino 3.

Nacionalne agencije bodo pri opredeljevanju zneskov, ki bodo veljali za upravičence v njihovi državi, upoštevale dve posebni merili:

• razpoložljivost in višino sredstev iz drugih virov sofinanciranja s strani zasebnih ali javnih organov na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni za dopolnitev nepovratnih sredstev EU;
• splošno raven povpraševanja študentov, ki nameravajo študirati ali se usposabljati v tujini.

Nacionalne agencije lahko za aktivnosti mobilnosti med državami članicami EU in tretjimi državami, pridruženimi programu, in v tretje države, ki niso pridružene programu, iz regij 13 in 14 zagotovijo določeno mero prilagodljivosti za terciarne izobraževalne institucije, tako da na nacionalni ravni namesto točnih zneskov opredelijo najnižje in najvišje vrednosti. Ta odločitev bi morala biti utemeljena, na primer v državah, kjer je na voljo sofinanciranje na regionalni ali institucionalni ravni.

Študenti in mladi diplomanti z manj priložnostmi – dodatni znesek k individualni podpori za dolgotrajno mobilnost

Študenti in mladi diplomanti z manj priložnostmi prejmejo dodatni znesek v višini 250 EUR na mesec, ki se prišteje njihovim nepovratnim sredstvom EU iz programa Erasmus+ za individualno podporo. Nacionalne agencije v dogovoru z nacionalnimi organi na nacionalni ravni opredelijo merila, ki jih je treba uporabljati.

Študenti in mladi diplomanti, ki opravljajo prakso – dodatni znesek k individualni podpori za dolgotrajno mobilnost

Študenti in mladi diplomanti, ki opravljajo prakso, prejmejo dodatni znesek v višini 150 EUR na mesec, ki se prišteje njihovim nepovratnim sredstvom EU iz programa Erasmus+ za individualno podporo. Študenti in mladi diplomanti z manj priložnostmi, ki opravljajo prakso, so upravičeni do dodatnega zneska za študente in nove diplomante z manj priložnostmi in dodatnega zneska za prakso.

Študenti in mladi diplomanti iz najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj na dolgotrajni mobilnosti

Glede na omejitve zaradi oddaljenosti od drugih držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu, ter gospodarske ravni bodo študenti in mladi diplomanti, ki študirajo ali so študirali na terciarnih izobraževalnih institucijah v najbolj oddaljenih regijah držav članic EU ter čezmorskih državah in ozemljih, pridruženih državam članicam EU, prejeli naslednje višje zneske za individualno podporo:

Iz/z	V	Znesek
najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja	države članice EU in tretje države, pridružene programu, in tretje države, ki niso pridružene programu (razen regij 13 in 14)	786 EUR na mesec

Dodatni znesek za študente in mlade diplomante z manj priložnostmi v tem primeru ne velja. Uporablja se dodatni znesek za prakso.

Študenti in mladi diplomanti na področju mednarodne dolgotrajne mobilnosti, ki vključuje tretje države, ki niso pridružene programu 

Osnovni znesek za individualno podporo je določen, kot sledi:

Iz/s/z	V	Znesek
države članice EU in tretje države, pridružene programu	tretje države, ki niso pridružene programu, iz regij 1–12	700 EUR na mesec
države članice EU in tretje države, pridružene programu	tretje države, ki niso pridružene programu, iz regij 13 in 14	kot je navedeno v poglavju „Nepovratna sredstva za mobilnost študentov – Individualna podpora za fizično mobilnost“
tretje države, ki niso pridružene programu, iz regij 1–12	skupina 1 držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu skupina 2 držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu skupina 3 držav članic EU in tretjih držav, pridruženih programu	900 EUR na mesec 850 EUR na mesec 800 EUR na mesec

Dodatni znesek za študente in nove diplomante z manj priložnostmi v tem primeru velja.

Dodatni znesek za prakso se uporablja samo za mobilnost v tretje države, ki niso pridružene programu, iz regij 13 in 14.

Države članice EU in tretje države, pridružene programu, vključujejo najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja.

Študenti in novi diplomanti, ki se udeležijo kratkotrajne fizične mobilnosti – osnovni zneski za individualno podporo (kombinirana mobilnost in kratkotrajna mobilnost doktorskih študentov)

Osnovni zneski za individualno podporo so določeni, kot sledi:

Trajanje fizične aktivnosti	Znesek (za vse države članice EU in tretje države, pridružene programu, ali tretja država, ki ni pridružena programu)
Do 14. dneva aktivnosti	79 EUR na dan
Od 15. do 30. dneva aktivnosti	56 EUR na dan

Dodatni znesek za prakso v tem primeru ne velja.

Države članice EU in tretje države, pridružene programu, vključujejo najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja.

Študenti in mladi diplomanti z manj priložnostmi – dodatni znesek k individualni podpori za kratkotrajno fizično mobilnost

Študenti in mladi diplomanti z manj priložnostmi poleg nepovratnih sredstev EU iz programa Erasmus+ za individualno podporo prejmejo dodatni znesek, ki znaša 100 EUR za 5–14-dnevno obdobje aktivnosti fizične mobilnosti in 150 EUR za 15–30-dnevno obdobje aktivnosti fizične mobilnosti. Nacionalne agencije v dogovoru z nacionalnimi organi na nacionalni ravni opredelijo merila, ki jih je treba uporabljati.

C) nepovratna sredstva za mobilnost osebja

Osebje prejme prispevek EU, ki je namenjen kritju njihovih stroškov bivanja v tujini in znaša:

Proračunska kategorija – Individualna podpora

Upravičeni stroški in veljavna pravila

Stroški, neposredno povezani z bivanjem udeležencev med aktivnostjo.

Mehanizem financiranja: prispevek za stroške na enoto.

Pravilo dodelitve: glede na trajanje bivanja na udeleženca.

Znesek

Do 14. dneva aktivnosti: preglednica A1.1 na dan na udeleženca iz države članice EU in tretje države, pridružene programu, ali preglednica A1.2 na dan na udeleženca iz tretjih držav, ki niso pridružene programu.

od 15. do 60. dneva aktivnosti: 70 % preglednice A1.1 na dan na udeleženca iz države članice EU in tretje države, pridružene programu, ali 70 % preglednice A1.2 na dan na udeleženca iz tretjih držav, ki niso pridružene programu.

Preglednica A – Individualna podpora (zneski v EUR na dan)

Zneski so odvisni od države gostiteljice. Ti zneski bodo opredeljeni v okviru najnižjih in najvišjih vrednosti, navedenih v spodnji preglednici. Nacionalne agencije bodo pri opredeljevanju zneskov, ki bodo veljali za upravičence v njihovi državi, v dogovoru z nacionalnimi organi upoštevale dve posebni merili:

• razpoložljivost in višino sredstev iz drugih virov sofinanciranja s strani zasebnih ali javnih organov na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni za dopolnitev nepovratnih sredstev EU;
• splošno raven povpraševanja osebja, ki namerava poučevati ali se usposabljati v tujini.

Za vse države gostiteljice je treba uporabiti enake odstotke v razponu. Za vse države gostiteljice ni mogoče uporabiti enakega zneska.

	Osebje iz države članice EU in tretjih držav, pridruženih programu	Osebje iz tretjih držav, ki niso pridružene programu
Država gostiteljica	Najnižji–najvišji znesek (na dan)	Znesek (na dan)
	A1.1	A1.2
Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Islandija, Irska, Italija, Lihtenštajn, Luksemburg, Nizozemka, Norveška, Švedska.	96–190	190
Tretje države, ki niso pridružene programu, iz regij 13 in 14	96–190	Niso upravičeni
Ciper, Grčija, Malta, Portugalska, Španija, Latvija, Slovaška, Slovenija, Češka, Estonija	84–170	170
Bolgarija, Hrvaška, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Severna Makedonija, Srbija, Turčija	71–148	148
Tretje države, ki niso pridružene programu, iz regij 1–12	190	Niso upravičeni

Nacionalne agencije lahko za aktivnosti mobilnosti med državami članicami EU in tretjimi državami, pridruženimi programu, in v tretje države, ki niso pridružene programu, iz regij 13 in 14 zagotovijo določeno mero prilagodljivosti za terciarne izobraževalne institucije, tako da na nacionalni ravni namesto točnih zneskov opredelijo najnižje in najvišje vrednosti. Ta odločitev bi morala biti utemeljena, na primer v državah, kjer je na voljo sofinanciranje na regionalni ali institucionalni ravni. Točni zneski bodo objavljeni na spletiščih posameznih nacionalnih agencij in terciarnih izobraževalnih institucij.

D) Višina finančne podpore za študente in osebje, ki jo opredelijo terciarne izobraževalne institucije in konzorciji za mobilnost

V vseh primerih se od terciarnih izobraževalnih institucij in konzorcijev za mobilnost zahteva, da pri opredeljevanju in/ali uporabi zneskov EU v svoji instituciji upoštevajo naslednja načela in merila:

• ko institucije/konzorciji določijo višine mesečnih zneskov, ti ostanejo enaki za celotno obdobje trajanja projekta mobilnosti. Stopnje nepovratnih sredstev v okviru istega projekta ni mogoče zvišati ali znižati;
• zneske je treba opredeliti in/ali uporabiti nepristransko in pregledno ob upoštevanju vseh načel in zgoraj navedene metodologije (tj. ob upoštevanju smeri mobilnosti in posebnih dodatnih sredstev);
• vsi študenti, ki odhajajo v isto skupino držav na enako vrsto mobilnosti – študij ali prakso (razen študentov in mladih diplomantov z manj priložnostmi ali iz najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj EU) –, morajo prejeti enak znesek nepovratnih sredstev.

E) kombinirani intenzivni programi

Proračunska kategorija – Organizacijska podpora

Upravičeni stroški in veljavna pravila

Stroški, neposredno povezani z organizacijo intenzivnih programov (razen stroškov bivanja in potnih stroškov za udeležence).

Mehanizem financiranja: prispevek za stroške na enoto.

Pravilo dodelitve: na podlagi števila mobilnih učečih se v terciarnem izobraževanju, financiranih iz projektov mobilnosti, podprtih s sredstvi za notranjo politiko, pri čemer se ne upoštevajo učitelji/trenerji, vključeni v izvajanje programa.

Koordinatorska terciarna izobraževalna institucija se za organizacijsko podporo prijavi v imenu skupine institucij, ki skupaj organizirajo kombinirani intenzivni program.

Znesek

400 EUR na udeleženca z najmanj 10 in največ 20 financiranimi mobilnimi učečimi se v okviru programa Erasmus+

Nepovratna sredstva za organizacijsko podporo za kombinirane intenzivne programe so prispevek k vsem stroškom, ki jih imajo vključene institucije v zvezi z organizacijo kombiniranih intenzivnih programov, kot so stroški, povezani s pripravo, zasnovo, razvojem, izvajanjem in spremljanjem programov, vključno z izvajanjem fizičnih in virtualnih aktivnosti/aktivnosti na daljavo ter splošnim upravljanjem in koordinacijo.

Koordinatorska terciarna izobraževalna institucija je odgovorna za delitev nepovratnih sredstev za organizacijsko podporo za kombinirane intenzivne programe znotraj partnerstva, v katerem nastanejo zgoraj navedeni stroški.

Footnote

1. https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/resources/documents/applicants/higher-education-charter_sl. ↩ back
2. https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/resources/documents/erasmus-charter-higher-education-2021-2027-guidelines_sl. ↩ back
3. https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/eche/start_sl. ↩ back
4. Z izjemo terciarnih izobraževalnih institucij iz tretjih držav z Zahodnega Balkana, ki niso pridružene programu, za namene razpisa za zbiranje predlogov za pobudo Evropske univerze, v okviru katere so upravičenke. ↩ back
5. https://erasmus-plus.ec.europa.eu/european-student-card-initiative. ↩ back
6. Vsaka praksa študenta se šteje za „prakso na področju digitalnih spretnosti“, kadar se praktikant udeleži ene ali več naslednjih aktivnosti: digitalno trženje (npr. upravljanje družbenih medijev, spletna analitika); digitalno grafično ali arhitekturno oblikovanje ali strojno projektiranje; razvoj aplikacij, programske opreme, skriptov ali spletišč; namestitev, vzdrževanje ter upravljanje sistemov in omrežij IT; kibernetska varnost; podatkovna analitika in rudarjenje ter vizualizacija podatkov; programiranje in krmiljenje robotov in aplikacij umetne inteligence. V to kategorijo ne spadajo splošna podpora uporabnikom, izpolnjevanje naročil, vnos podatkov ali pisarniška opravila. ↩ back
7. Vsaka mobilnost osebja za usposabljanje se šteje za „usposabljanje na področju digitalnih spretnosti“, kadar se član osebja udeleži ene ali več naslednjih aktivnosti: sledenje na delovnem mestu/udeležba na usposabljanju o orodjih pobude za evropsko študentsko izkaznico, orodjih/programski opremi za digitalno izobraževanje, programiranju ter specializirani programski opremi in sistemih informacijske tehnologije za upravo terciarnih izobraževalnih institucij. ↩ back
8. Podoktorski študenti se lahko v 12 mesecih po zaključku študija udeležijo prakse na podlagi enakih zahtev kot vsi drugi mladi diplomanti. Za tiste države, kjer se morajo diplomanti po zaključku študija vpisati v obvezno vojaško ali civilno služenje vojaškega roka, se obdobje upravičenosti mladih diplomantov podaljša za obdobje tega služenja. ↩ back
9. Za opredelitev regij glej poglavje „Upravičene države“ v delu A tega vodnika). ↩ back
10. Razdelek 2 proračuna EU – Kohezija, odpornost in vrednote. ↩ back
11. Naslednje vrste organizacij niso upravičene do pridobitve statusa gostiteljice za mobilnost študentov za prakse:

    institucije in drugi organi EU, vključno s specializiranimi agencijami (izčrpen seznam je na voljo na spletišču http://europa.eu/european-union/about-eu/institutions-bodies_sl); organizacije, ki upravljajo programe EU, na primer nacionalne agencije Erasmus+ (da ne pride do morebitnega navzkrižja interesov in/ali dvojne dodelitve sredstev). ↩ back

12. V 12-mesečnem obdobju na cikel študija se upoštevajo pretekle izkušnje v okviru programa Erasmus+ in/ali štipendije programa Erasmus Mundus. ↩ back
13. V primeru enovitih študijskih programov, na primer študija medicine, lahko obdobja mobilnosti študentov trajajo največ 24 mesecev. ↩ back
14. V primeru satelitskih kampusov, ki so pravno odvisni od matične institucije in ne morejo podpisati ločenih medinstitucionalnih sporazumov, se pri določanju individualne podpore in upravičenosti smeri mobilnosti za državo pošiljateljico ali državo gostiteljico šteje država, v kateri ima sedež matična institucija. Upravičenci morajo pri izračunu razpona razdalje za podporo za potovanje upoštevati dejansko lokacijo satelitskega kampusa. Neodvisni satelitski kampusi morajo v programu sodelovati ločeno od svojih matičnih institucij. ↩ back
15. Mobilnost med institucijami, ki skupaj podelijo skupno ali dvojno diplomo, je upravičena do financiranja, če financiranje ni podvojeno. V primeru skupnih ali dvojnih diplom je institucija, ki pošilja udeleženca na mobilnost, tista, ki financira mobilnost, podprto s sredstvi za notranjo politiko. V primeru mednarodne mobilnosti lahko institucije, ki skupaj podelijo skupno ali dvojno diplomo, uporabijo sredstva iz projektov mobilnosti, podprtih s sredstvi za notranjo in zunanjo politiko, pri čemer upoštevajo upravičenost aktivnosti in tokove v vsakem sklopu. ↩ back
16. Za tiste države, kjer se morajo diplomanti po zaključku študija vpisati v obvezno vojaško ali civilno služenje vojaškega roka, se obdobje upravičenosti mladih diplomantov podaljša za obdobje tega služenja. ↩ back
17. V primeru satelitskih kampusov, ki so pravno odvisni od matične institucije in ne morejo podpisati ločenih medinstitucionalnih sporazumov, se pri določanju posamezne podpore in upravičenosti smeri mobilnosti za državo pošiljateljico ali državo gostiteljico šteje država, v kateri ima sedež matična institucija. Upravičenci morajo pri izračunu razpona razdalje za podporo za potovanje upoštevati dejansko lokacijo satelitskega kampusa. Neodvisni satelitski kampusi morajo v programu sodelovati ločeno od svojih matičnih institucij. ↩ back
18. Seznam držav, za katere velja ta zahteva, je na seznamu držav prejemnic uradne razvojne pomoči, ki ga je pripravil OECD/DAC: https://www.oecd.org/dac/financing-sustainable-development/development-finance-standards/DAC-List-of-ODA-Recipients-for-reporting-2024-25-flows.pdf). Seznam prejemnic uradne razvojne pomoči se redno posodablja, tako da se lahko države premaknejo iz ene kategorije v drugo ali umaknejo s seznama. Kljub temu status uradne razvojne pomoči države in relativne omejitve ostajajo nespremenjene za celoten življenjski cikel projektov v okviru istega razpisa. ↩ back
19. Na primer, če oseba iz Madrida (Španija) sodeluje pri aktivnosti, ki se izvaja v Rimu (Italija), prijavitelj izračuna razdaljo od Madrida do Rima (1 365,28 km) in nato izbere ustrezen razpon razdalje poti (tj. od 500 do 1 999 km).  ↩ back
20. https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/resources/distance-calculator_sl ↩ back
21. Nacionalne agencije ne morejo odtegniti podpore za potne stroške študentom in mladim diplomantom, ki študirajo ali so študirali na terciarnih izobraževalnih institucijah v najbolj oddaljenih regijah držav članic EU ter v čezmorskih državah in ozemljih, pridruženih državam članicam EU, ter odhajajo v države članice EU in tretje države, pridružene programu, ali tretje države, ki niso pridružene programu, iz regije 13 ali 14. ↩ back
22. V primeru spremljevalnih oseb se lahko uporabljajo zneski za osebje in izredni stroški za drago potovanje. V izjemnih primerih, ko mora spremljevalna oseba ostati v tujini več kot 60 dni, bodo v proračunski postavki „Podpora za vključevanje“ zajeti tudi dodatni stroški bivanja, ki nastanejo po 60. dnevu. ↩ back
23. Tretje države, ki niso pridružene programu, iz regij 13 in 14 so samo države prejemnice, razen če se s sosednjo državo dogovorijo o ureditvah za olajšanje njihovega sodelovanja v programu kot države pošiljateljice in kot države gostiteljice. ↩ back