Skip to main content
Erasmus+ home page Erasmus+ home page

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport
Search the guide

Manjša partnerstva

Manjša partnerstva so namenjena razširitvi dostopa do programa za manjše akterje in težko dosegljive posameznike na področju splošnega šolskega izobraževanja, izobraževanja odraslih, poklicnega izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa. Cilj tega ukrepa, ki v primerjavi s sodelovalnimi partnerstvi vključuje dodelitev manjših zneskov nepovratnih sredstev organizacijam, traja manj časa in vključuje enostavnejše upravne zahteve, je doseči lokalne organizacije, manj izkušene organizacije in nove udeležence programa ter tako zmanjšati ovire za vstop v program za organizacije z manjšo organizacijsko zmogljivostjo. Ta ukrep bo podpiral tudi prožne oblike – pomešane bodo aktivnosti s transnacionalnim in nacionalnim značajem, a z evropsko razsežnostjo, kar bo organizacijam omogočilo doseči ljudi z manj priložnostmi. Manjša partnerstva lahko prispevajo tudi k ustvarjanju in razvijanju transnacionalnih omrežij ter h krepitvi sinergij z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi politikami ter med njimi.

Cilji ukrepa

  • Pritegniti nove udeležence programa, manj izkušene organizacije in manjše akterje ter razširiti njihov dostop do programa. Ta partnerstva naj bi bila za organizacije prvi korak k sodelovanju na evropski ravni;
  • podpreti vključevanje ciljnih skupin z manj priložnostmi;
  • podpreti aktivno evropsko državljanstvo in prinesti evropsko razsežnost na lokalno raven.

Poleg tega glavni cilji sodelovalnih partnerstev veljajo tudi za manjša partnerstva, in sicer sorazmerno s področjem in obsegom posameznega projekta:

  • povečati kakovost dela in praks vključenih organizacij in institucij ter se odpreti za nove akterje, ki sami po sebi niso vključeni v en sektor;
  • krepiti zmogljivost organizacij za transnacionalno in medsektorsko delo;
  • obravnavati skupne potrebe in prednostne naloge na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa;
  • omogočiti preobrazbo in spremembo (na individualni, organizacijski ali sektorski ravni), kar bo sorazmerno z okvirom posamezne organizacije pripeljalo do izboljšav.

Katera merila je treba izpolnjevati za prijavo za manjše partnerstvo?

Manjša partnerstva morajo upoštevati naslednja merila, da bi bila upravičena do nepovratnih sredstev erasmus+:

Merila za upravičenost

Kdo se lahko prijavi?

Prijavi se lahko vsaka sodelujoča organizacija, ustanovljena v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu. Ta organizacija se prijavi v imenu vseh sodelujočih organizacij, vključenih v projekt.

Za prijave, oddane pri nacionalnih agencijah, na področju splošnega šolskega izobraževanja, poklicnega izobraževanje in usposabljanje, izobraževanja odraslih in mladine se organizacija lahko za posamezen rok prijavi samo enkrat.

Katere vrste organizacij so upravičene do sodelovanja v projektu?

V manjšem partnerstvu lahko sodeluje katera koli javna ali zasebna organizacija1  s sedežem v državi članici EU ali tretji državi, pridruženi programu (glej poglavje „Upravičene države“ v delu A tega vodnika).

Ne glede na področje, na katero se nanaša projekt, lahko v manjših partnerstvih sodelujejo organizacije vseh vrst, ki so dejavne na katerem koli področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa ali v drugih socialno-ekonomskih sektorjih, ter organizacije, ki izvajajo interdisciplinarne aktivnosti na različnih področjih (npr. lokalni, regionalni in nacionalni organi, centri za priznavanje in vrednotenje, gospodarske zbornice, trgovinske organizacije, centri za usmerjanje, kulturne in športne organizacije).

Glede na prednostno nalogo in cilje projekta bi moral biti v manjša partnerstva vključen najbolj ustrezen in raznolik nabor partnerjev, da bi ta lahko imela koristi na podlagi različnih izkušenj, profilov in posebnega strokovnega znanja.

Število in profil sodelujočih organizacij

Manjše partnerstvo je transnacionalno partnerstvo ter zajema najmanj dve organizaciji iz dveh različnih držav članic EU ali tretjih držav, pridruženih programu.

Število sodelujočih organizacij v enem partnerstvu ni omejeno.

Ob oddaji vloge za nepovratna sredstva morajo biti opredeljene vse sodelujoče organizacije.

Za prijave, oddane pri nacionalnih agencijah, na področju splošnega šolskega izobraževanja, poklicnega izobraževanje in usposabljanje, izobraževanja odraslih in mladine ista organizacija (ena oznaka OID) kot prijavitelj ali kot partner ne more sodelovati pri več kot 10 prijavah na rok2 .

Obravnavane prednostne naloge

Da se manjša partnerstva upoštevajo pri dodeljevanju sredstev, morajo obravnavati:

  • najmanj eno prečno prednostno nalogo

in/ali

  • vsaj eno posebno prednostno nalogo, relevantno za področje izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa, na katerem je učinek največji.

Pri projektih na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, splošnega šolskega izobraževanja, izobraževanja odraslih in mladine, ki jih upravljajo nacionalne agencije Erasmus+, lahko nacionalne agencije med temi prednostnimi nalogami večjo veljavo pripišejo tistim, ki so še zlasti pomembne v njihovem nacionalnem okviru (imenovane „evropske prednostne naloge v nacionalnem okviru“). Nacionalne agencije morajo potencialne prijavitelje ustrezno obveščati prek svojih uradnih spletišč.

Za projekte na področju športa se lahko upošteva samo ena prednostna naloga (horizontalna ali posebna). 

Kraji izvajanja aktivnosti

Vse aktivnosti manjšega partnerstva se morajo izvajati v državah organizacij, ki sodelujejo v projektu.

Poleg tega se lahko, če je to upravičeno glede na cilje ali izvajanje projekta, aktivnosti izvajajo tudi na sedežu institucije Evropske unije3 , čeprav v projekt niso vključene sodelujoče organizacije iz države, ki gosti institucijo.

Trajanje projekta

Od 6 do 24 mesecev.

Trajanje mora biti izbrano ob prijavi na podlagi ciljev projekta in vrste aktivnosti, načrtovanih v tem času.

V izjemnih primerih se lahko trajanje manjšega partnerstva na prošnjo upravičenca in s soglasjem nacionalne agencije ali Izvajalske agencije podaljša. V tem primeru se znesek skupnih nepovratnih sredstev ne spremeni.

Kje se prijaviti?

Za manjša partnerstva na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, splošnega šolskega izobraževanja, izobraževanja odraslih in mladine, za katera se prijavlja organizacija s teh področij:

  • pri nacionalni agenciji države, kjer ima organizacija prijaviteljica sedež.

Za manjša partnerstva na področju športa:

  • Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje in kulturo (EACEA) s sedežem v Bruslju.

ID razpisa: ERASMUS-SPORT-2024-SSCP

V obeh primerih lahko isti konzorcij partnerjev za en rok odda samo eno vlogo in pri samo eni agenciji4 .

Kdaj se prijaviti?

Za manjša partnerstva na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, splošnega šolskega izobraževanja, izobraževanja odraslih in mladine, za katera se prijavlja organizacija s teh področij:

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati:

  • do 5. marca do 12. ure (opoldne po bruseljskem času) za projekte, ki se začnejo med 1. septembrom in 31. decembrom istega leta;
  • do 1. oktobra do 12. ure (opoldne po bruseljskem času) za projekte, ki se začnejo med 1. januarjem in 31. avgustom naslednjega leta.

Morebitni dodatni rok za Manjša Partnerstva na področju mladine:

Nacionalne agencije lahko organizirajo dodaten prijavni rok za projekte na področju mladine, za katere prav tako veljajo pravila iz tega vodnika. Nacionalne agencije bodo možnosti za to objavile na svojih spletnih mestih.

Če je organiziran dodaten prijavni rok, morajo prijavitelji oddati svojo vlogo za nepovratna sredstva do 7. maja do 12. ure (opoldne po bruseljskem času) za projekte, ki se začnejo med 1. avgustom in 31. decembrom istega leta.

Za manjša partnerstva na področju športa:

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 5. marca do 17. ure.

Priprava projekta

Projekt manjšega partnerstva ima štiri faze, ki se začnejo, še preden je predlog projekta izbran za financiranje: načrtovanje, priprava, izvedba in nadaljnje spremljanje. Sodelujoče organizacije in udeleženci, vključeni v aktivnosti, bi morali dejavno sodelovati v vseh navedenih fazah, s čimer bi izboljšali svojo učno izkušnjo.

  • Načrtovanje (opredelitev potreb, ciljev, rezultatov projekta in učnih izidov, oblik aktivnosti, določitev časovnega razporeda itd.);
  • priprava (načrtovanje aktivnosti, priprava programa dela, praktične ureditve, potrditev ciljnih skupin predvidenih aktivnosti, sklepanje sporazumov s partnerji itd.);
  • izvajanje aktivnosti;
  • nadaljnje spremljanje (ocenjevanje aktivnosti in njihovega učinka na različnih stopnjah, izmenjava in uporaba rezultatov projekta).

Manjša partnerstva lahko vključujejo organizacijo transnacionalnih aktivnosti učenja, poučevanja in usposabljanja za posameznike in skupine posameznikov, če ti prispevajo dodano vrednost pri doseganju ciljev projekta.

Za manjša partnerstva na področju športa je priporočljivo, da se v predloge vključi vsaj en lokalni ali regionalni športni klub.

Prečni vidiki, ki jih je treba upoštevati pri zasnovi projekta:

Poleg izpolnjevanja formalnih meril in sklenitve dogovorov o trajnostnem sodelovanju z vsemi projektnimi partnerji lahko elementi, navedeni v nadaljevanju, prispevajo k večjemu učinku sodelovalnih partnerstev in njihovemu kakovostnejšemu izvajanju. Prijavitelji se spodbujajo, naj te priložnosti in razsežnosti upoštevajo pri snovanju projektov manjših partnerstev. 

Vključevanje in raznolikost

Namen programa Erasmus+ je spodbujati enake možnosti in dostop, vključevanje in pravičnost v vseh njegovih ukrepih. Za izvajanje teh načel je bila oblikovana strategija vključevanja in raznolikosti5 , ki bo pripomogla k boljšemu navezovanju stikov z udeleženci iz raznovrstnejših okolij, zlasti tistih z manj priložnostmi, ki se spopadajo z ovirami za udeležbo pri evropskih projektih. Manjša partnerstva so zlasti primerna za delo na področju vključevanja in raznolikosti kot predmeta projekta ter za nadaljnji razvoj vključujočih praks in metod, ki upoštevajo raznolikost, v skladu z ustrezno prednostno nalogo politike za ukrep. Poleg tega bi morale organizacije neodvisno od teme svojih projektov načrtovati dostopne in vključujoče projektne aktivnosti ter pri tem upoštevati stališča udeležencev z manj priložnostmi in jih vključiti v sprejemanje odločitev v celotnem procesu.

Okoljska trajnostnost

Projekti bi morali biti zasnovani na okolju prijazen način, v vse vidike projekta pa bi morale biti vključene zelene prakse. Organizacije in udeleženci bi morali pri snovanju projekta uporabljati okolju prijazen pristop, kar bo vse, ki sodelujejo pri projektu, spodbudilo k spoznavanju okoljskih vprašanj in razpravi o njih ter k razmisleku o tem, kaj je mogoče storiti na različnih stopnjah, organizacijam in udeležencem pa pomagalo najti okolju prijaznejše alternativne načine izvajanja aktivnosti projekta.

Digitalna razsežnost

Virtualno sodelovanje ter eksperimentiranje s priložnostmi za virtualno in kombinirano učenje sta ključna za uspešno manjše partnerstvo. Še zlasti se pri projektih na področju splošnega šolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih močno spodbuja uporaba evropske platforme za šolsko izobraževanje, skupnosti eTwinning in platforme za izobraževanje EPALE, da bi se zagotovilo sodelovanje pred projektnimi aktivnostmi, med njimi in po njih. Pri projektih na področju mladine se močno spodbuja uporaba evropskega mladinskega portala in platforme EU Youth Strategy, da bi se zagotovilo sodelovanje pred projektnimi aktivnostmi, med njimi in po njih.

Udeležba in državljansko udejstvovanje

Program podpira udeležbo in aktivno udejstvovanje pri vseh njegovih ukrepih. Manjša partnerstva bi morala zagotavljati priložnosti za udeležbo v demokratičnem življenju ter socialno in državljansko udeleževanje. Poudarek bo tudi na ozaveščanju o okviru Evropske unije in njegovem razumevanju, zlasti v zvezi s skupnimi vrednotami EU, načeli enotnosti in raznolikosti ter kulturno identiteto, kulturno ozaveščenostjo ter družbeno in zgodovinsko dediščino.

Merila za dodelitev

Ustreznost (največ 30 točk)

V kolikšni meri:

  • predlog projekta ustreza ciljem in prednostnim nalogam ukrepa. Poleg tega se bo predlog štel za zelo ustreznega, če:
    • obravnava prednostno nalogo „vključevanje in raznolikost“;
    • v primeru projektov, ki jih upravljajo nacionalne agencije programa Erasmus+: obravnava eno ali več „evropskih prednostnih nalog v nacionalnem okviru“, kot jih razglasi nacionalna agencija;
  • je predlog pomemben za spoštovanje in spodbujanje skupnih vrednot EU, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanje človekovih pravic, ter boj proti vsem oblikam diskriminacije;
  • so profil, izkušnje in aktivnosti sodelujočih organizacij ustrezni za področje prijave;
  • prinaša dodano vrednost na ravni EU s krepitvijo zmogljivosti organizacij za vključitev v čezmejno sodelovanje in mreženje.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta (največ 30 točk)

V kolikšni meri:

  • so cilji projekta jasno opredeljeni, realistični ter obravnavajo potrebe in cilje sodelujočih organizacij in potrebe njihovih ciljnih skupin;
  • so aktivnosti zasnovane na dostopen in vključujoč način ter dostopne ljudem z manj priložnostmi;
  • je predlagana metodologija jasna, ustrezna in izvedljiva;
    • je delovni načrt projekta jasen, popoln in učinkovit, vključno z ustreznimi fazami za pripravo, izvedbo in izmenjavo rezultatov projekta;
    • je projekt stroškovno učinkovit in v kolikšni meri se posameznim aktivnostim projekta dodeljujejo ustrezna sredstva;
  • je v projekt vključena uporaba digitalnih orodij in učnih metod za dopolnitev fizičnih aktivnosti ter izboljšanje sodelovanja s partnerskimi organizacijami;
    • če je ustrezno: v kolikšni meri se v okviru projekta kot orodja za pripravo, izvedbo in nadaljnje spremljanje uporabljajo spletne platforme Erasmus+ (evropska platforma za šolsko izobraževanje, platforma EPALE, evropski mladinski portal, platforma strategija EU za mlade);
  • je projekt zasnovan na okolju prijazen način in v kolikšni meri so v različne faze projekta vključene zelene prakse.

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju (največ 20 točk)

V kolikšni meri:

  • projekt vključuje ustrezen nabor sodelujočih organizacij v smislu profila;
  • projekt v ukrep vključuje nove udeležence in manj izkušene organizacije;
  • sta iz predlagane dodelitve nalog razvidna zavezanost in aktivno prispevanje vseh sodelujočih organizacij;
  • predlog vsebuje učinkovite mehanizme za koordinacijo in obveščanje med sodelujočimi organizacijami.

Učinek (največ 20 točk)

V kolikšni meri:

  • predlog projekta vsebuje konkretne in logične korake za vključitev rezultatov projekta v redno delo sodelujoče organizacije;
  • lahko projekt pozitivno vpliva na udeležence in sodelujoče organizacije ter širšo skupnost;
  • predlog projekta vsebuje ustrezen način za ocenitev rezultatov projekta;
  • predlog projekta vsebuje konkretne in učinkovite korake za objavo rezultatov projekta v sodelujočih organizacijah, izmenjavo rezultatov z drugimi organizacijami in javnostjo ter javno objavo navedbe, da je projekt financirala Evropska unija.

Da bi se predlogi upoštevali pri dodeljevanju sredstev, morajo doseči vsaj 60 točk. Poleg tega morajo doseči vsaj polovico vseh možnih točk v vsaki od zgoraj navedenih kategorij meril za dodelitev (tj. najmanj 15 točk za kategoriji „Ustreznost projekta“ ter „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“; 10 točk za kategoriji „Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju“ ter „Učinek“).

V primerih, ko en ali več prijaviteljev prejme enako skupno število točk (v primeru izenačenih predlogov) bodo imeli prednost predlogi z največ točkami v kategoriji „Ustreznost projekta“ in nato v kategoriji „Učinek“.

Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?

Predlagani model financiranja obsega seznam dveh možnih pavšalnih zneskov, ki ustrezata skupnemu znesku nepovratnih sredstev za projekt. Prijavitelji bodo izbirali med dvema vnaprej določenima zneskoma glede na aktivnosti, ki jih želijo izvajati, in rezultate, ki jih želijo doseči.

Enkratna pavšalna zneska:

  • 30 000 EUR
  • 60 000 EUR

Pri načrtovanju projektov bodo morale organizacije prijaviteljice – skupaj s svojimi projektnimi partnerji – izbrati enkraten pavšalni znesek, najprimernejši za kritje stroškov njihovih projektov glede na njihove potrebe in cilje. Če je projekt izbran za financiranje, zahtevani pavšalni znesek postane skupni znesek nepovratnih sredstev.

Predlogi morajo vsebovati opis aktivnosti, glede katerih se prijavitelji zavezujejo, da jih bodo izvedli z zahtevanim pavšalnim zneskom, ter izpolnjevati načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

Izbira pavšalnega zneska, ki se zahteva, bi morala temeljiti na prijaviteljevi lastni oceni skupnih stroškov projekta. Na podlagi te ocene morajo prijavitelji izbrati znesek, ki najbolje ustreza njihovim potrebam, hkrati pa zagotoviti učinkovito porabo sredstev in spoštovanje načela financiranja (tj. pričakuje se, da bodo proračuni projektov dopolnjeni z drugimi viri financiranja, zato bodo pričakovani skupni stroški projekta višji od zahtevanega fiksnega pavšalnega zneska).

V primeru dvoma med dvema zneskoma lahko prijavitelji: (a) zmanjšajo stroške svojega projekta, na primer z iskanjem stroškovno učinkovitejših načinov za dosego podobnih rezultatov ali s prilagoditvijo števila/obsega projektnih aktivnosti proračunu; (b) povečajo obseg svojega projekta, na primer tako, da z aktivnostmi dosežejo več udeležencev, povečajo število aktivnosti ali ustvarijo dodatne izložke projekta.

Ustreznost števila, obsega in kompleksnosti predlaganih projektnih aktivnosti z zahtevanim zneskom, skupaj z njihovo ustreznostjo za cilje projekta, bodo pomembni elementi ocene kakovosti v skladu z zgoraj opisanimi merili za dodelitev.

Zahteve

Ker so manjša partnerstva instrument za vključevanje novih udeležencev programa in manj izkušenih organizacij v program ter njihov dostop do njega, bo raven informacij, potrebnih za vložitev vloge za nepovratna sredstva v okviru tega ukrepa, osnovna, hkrati pa bo zagotovljena skladnost s pravili finančne uredbe EU. Zato opis projekta vključuje:

  • cilje,
  • predlagane aktivnosti,
  • pričakovane rezultate.

Cilji, aktivnosti in predvideni rezultati morajo biti jasno povezani med seboj in skladno predstavljeni. Vloge vključujejo tudi splošni časovni razpored projekta s pričakovanim datumom zaključka za glavne aktivnosti.

Prijavitelji bi morali zagotoviti dovolj informacij o proračunskem načrtu, da lahko ocenjevalci ocenijo primernost posamezne aktivnosti in tudi skladnost vsake aktivnosti z drugimi.

V projektnem proračunu morajo biti navedene načrtovane aktivnosti projekta in delež nepovratnih sredstev, dodeljen posamezni aktivnosti.

 Oddaja del podizvajalcem je dovoljena, če ne zajema ključnih dejavnosti, od katerih je neposredno odvisno doseganje ciljev ukrepa. V takih primerih morajo biti naloge, oddane podizvajalcem, jasno opredeljene in opisane v vlogi.

Plačilo nepovratnih sredstev

Pogoj za celotno izplačilo nepovratnih sredstev je dokončanje vseh aktivnosti v skladu z merili kakovosti, opisanimi v vlogi. Če ena ali več aktivnosti ni zaključenih, so delno zaključene ali ocenjene kot nezadovoljive v oceni kakovosti, se lahko v fazi končnega poročila uporabijo ustrezna znižanja zneska nepovratnih sredstev v primeru slabega,

delnega ali zapoznelega izvajanja, tako da se posamezne aktivnosti ne sprejmejo ali pa se skupni znesek zniža za pavšalni odstotek.

Ocena končnega poročila temelji na podrobnih opisih vsake izvedene aktivnosti, informacijah, ki kažejo stopnjo doseganja ciljev projekta, navedenih v vlogi, kakovost rezultatov projekta, vnesenih v platformo Erasmus+ za rezultate projektov, in samooceni partnerskih organizacij.