Skip to main content

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport

Koalicije za inovacije

Cilj koalicij za inovacije je okrepiti inovacijsko zmogljivost Evrope s spodbujanjem inovacij s sodelovanjem in pretokom znanja med področjem visokošolskega izobraževanja, področjem poklicnega izobraževanja in usposabljanja (začetnega in nadaljnjega) ter širšim socialno-ekonomskim okoljem, vključno s področjem raziskav.

Poleg tega je njihov cilj spodbuditi posredovanje novih spretnosti in obravnavati neskladja v spretnostih z zasnovo in pripravo novih učnih načrtov za visokošolsko izobraževanje ter poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU) ter s podpiranjem razvoja samoiniciativnosti in podjetniške naravnanosti v EU.

CILJI UKREPA

Ta partnerstva izvajajo skladen in celovit nabor sektorskih ali medsektorskih aktivnosti, ki bi morale biti prilagodljive prihodnjim spremembam v znanju po vsej EU.

Za spodbujanje inovacij bo poudarek na digitalnih spretnostih, saj so te vse pomembnejše za vse poklicne profile na celotnem trgu dela. Poleg tega mora biti prehod na krožno in bolj zeleno gospodarstvo podprt s spremembami kvalifikacij in nacionalnih učnih načrtov za izobraževanje in usposabljanje, da se zadosti nastajajočim poklicnim potrebam po zelenih spretnostih in trajnostnem razvoju.

Cilje koalicij za inovacije je mogoče doseči s prijavo za enega ali oba spodaj navedena sklopa (organizacija je lahko vključena v več predlogov).

Sklop 1: koalicije za izobraževanje in podjetja

Koalicije za izobraževanje in podjetja so transnacionalni, strukturirani in v rezultate usmerjeni projekti, v katerih imajo partnerji skupne cilje ter sodelujejo, da bi spodbudili inovacije, nove spretnosti, samoiniciativnost in podjetniško naravnanost.

Njihov cilj je spodbuditi inovacije na področju visokošolskega izobraževanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja, v podjetjih in širšem socialno-ekonomskem okolju. To vključuje spopadanje z družbenimi in gospodarskimi izzivi, kot so podnebne spremembe, demografske spremembe, digitalizacija, umetna inteligenca in hitre spremembe na področju zaposlovanja, s socialnimi inovacijami in odpornostjo skupnosti ter inovacijami na trgu dela.

Koalicije za izobraževanje in podjetja združujejo podjetja ter ponudnike visokošolskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja, da bi sodelovali v okviru partnerstva. Ker delujejo v enem gospodarskem sektorju ali več različnih gospodarskih sektorjih, ustvarjajo zanesljive in trajne odnose ter dokazujejo svoj inovativen in transnacionalen značaj v vseh vidikih. Ker mora vsako partnerstvo vključevati najmanj eno organizacijo PIU in eno visokošolsko organizacijo, lahko obravnava obe ali eno od teh področij izobraževanja.

Prizadevajo si za doseganje enega ali več od naslednjih ciljev:

  • spodbujati nove, inovativne in večdisciplinarne pristope k poučevanju in učenju; spodbujati inovacije pri načrtovanju in izvajanju izobraževanja, metodah poučevanja, tehnikah ocenjevanja, v učnih okoljih in/ali pri razvoju novih spretnosti;
  • spodbujati družbeno odgovornost podjetij (npr. enakost, vključevanje, podnebne spremembe, varstvo okolja in trajnostni razvoj);
  • spodbujati samoiniciativnost in podjetniški način razmišljanja, podjetniško naravnanost in spretnosti učečih se, izobraževalnega osebja in drugih zaposlenih v skladu z okvirom podjetniških kompetenc[1];
  • izboljšati kakovost in ustreznost spretnosti, razvitih in potrjenih v sistemih izobraževanja in usposabljanja (vključno z novimi spretnostmi in spopadanjem z neskladji v spretnostih);
  • olajšati pretok znanja med področjem visokošolskega izobraževanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja in raziskav ter javnim in poslovnim sektorjem ter soustvarjanje znanja na teh področjih in v teh sektorjih;
  • vzpostaviti in podpirati uspešne in učinkovite sisteme visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki bodo povezani in vključujoči ter prispevali k inovacijam.

Sklop 2: koalicije za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti (za izvajanje „načrta“[2])

Cilj koalicij za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti je vzpostaviti nove kratko- in srednjeročne strateške pristope in sodelovanje za konkretne rešitve za razvoj spretnosti v določenih gospodarskih sektorjih in na področjih, na katerih se izvaja pomemben ukrep programa znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost, tj. pakt za znanja in spretnosti. Glavni cilj pakta je mobilizirati in spodbuditi vse zadevne deležnike, da sprejmejo konkretne ukrepe za izpopolnjevanje in preusposabljanje delovne sile z združevanjem prizadevanj in vzpostavitvijo partnerstev, tudi na ravni EU, ter s tem obravnavajo potrebe trga dela in podpirajo prehod na zeleno gospodarstvo in digitalno tehnologijo ter nacionalne, regionalne in lokalne strategije za spretnosti in rast. Zato bodo rezultati koalicij za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti, tj. podatki o sektorskih spretnostih, strategije za spretnosti, poklicni profili, programi usposabljanja in dolgoročno načrtovanje, pomemben prispevek k delu sektorskih partnerstev, ki so se pridružila paktu za znanja in spretnosti.

Koalicije za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti si prizadevajo odpraviti vrzeli v spretnostih na trgu dela, ki ovirajo rast, inovacije in konkurenčnost v določenih sektorjih ali na določenih področjih, pri čemer so usmerjene tako v kratkoročno posredovanje kot v dolgoročne strategije. Te koalicije se bodo izvajale v 14 industrijskih ekosistemih, opredeljenih v novi industrijski strategiji za Evropo[3] (glej merila za upravičenost).

Pakt za znanja in spretnosti temelji na načrtu za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti in črpa iz njega. Zato bodo koalicije iz sklopa 2 podpirale izvajanje pakta z oblikovanjem strategije sektorskih spretnosti. Ta strategija mora sistemsko in strukturno vplivati na zmanjšanje pomanjkanja spretnosti, vrzeli in neskladij v spretnostih ter na zagotavljanje ustrezne kakovosti in ravni spretnosti. Vključevati mora jasen sklop aktivnosti, mejnikov in dobro opredeljenih ciljev za usklajevanje povpraševanja po spretnostih z njihovo ponudbo, da bi se podprla splošna strategija za rast posameznega sektorja. Cilj koalicij je vzpostaviti osnovo za pakt za znanja in spretnosti ter opredeliti pot, po kateri bi bilo treba nadaljevati po zaključku projekta.

Koalicije za načrt na podlagi dokazov o potrebah po spretnostih za poklicne profile podpirajo oblikovanje in izvajanje transnacionalnih vsebin izobraževanja in usposabljanja ter metodologij poučevanja in usposabljanja za hitro uvedbo na regionalni in lokalni ravni ter za nastajajoče nove poklice.

Predlogi bi morali vključevati zasnovo programov nadaljnjega poklicnega usposabljanja za izpolnitev nujnih potreb delovno sposobnih ljudi po spretnostih. Vključevati bi morali tudi razvoj nastajajočih poklicnih profilov in z njimi povezanih kvalifikacij, ki bi morale zajemati višjo sekundarno in postsekundarno stopnjo PIU (ravni od 3 do 5 EOK) in terciarne stopnje (ravni od 6 do 8 EOK). Poleg tega bi morali predlogi vključevati oblikovanje povezanih osrednjih učnih načrtov ter programov izobraževanja in usposabljanja, na podlagi katerih se pridobijo te kvalifikacije.

Med partnerji vsakega projekta morajo biti organizacije za PIU in visokošolsko izobraževanje ter akterji na trgu dela. V idealnem primeru vključujejo tudi politične organe, certifikacijske organe ter evropska sektorska združenja in predstavnike industrije.

KATERA MERILA JE TREBA IZPOLNJEVATI ZA PRIJAVO ZA PARTNERSTVA ZA INOVACIJE?

MERILA ZA UPRAVIČENOST

Da bi bili predlogi projektov za sklop 1 – koalicije za izobraževanje in podjetja upravičeni do nepovratnih sredstev Erasmus+, morajo izpolnjevati naslednja merila:

Kdo se lahko prijavi?

Prijavitelj je lahko kateri koli polnopravni partner z zakonitim sedežem v državi programa. Ta organizacija se prijavi v imenu vseh sodelujočih organizacij, vključenih v projekt.

Katere vrste organizacij so upravičene do sodelovanja v projektu?

Kot polnopravni partnerji, povezani subjekti ali pridruženi partnerji so lahko v sklop 1 – koalicije za izobraževanje in podjetja vključene spodaj navedene organizacije. Lahko so javne ali zasebne organizacije z zakonitim sedežem v državi programa ali v kateri koli partnerski državi (glej poglavje „Upravičene države“ v delu A tega vodnika).

  • Visokošolske institucije,
  • ponudniki PIU,
  • mreže ponudnikov PIU,
  • mala in srednja ali velika podjetja (vključno s socialnimi podjetji),
  • raziskovalni inštituti,
  • nevladne organizacije,
  • javni organi na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni,
  • organizacije, aktivne na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine,
  • posredniki, ki zastopajo organizacije ali podjetja na področju izobraževanja, usposabljanja ali mladine,
  • organi za akreditacijo, potrjevanje, priznavanje ali kvalifikacije,
  • trgovinske, gospodarske in delavske zbornice, zbornice strokovnih obrti,
  • evropski ali nacionalni socialni partnerji,
  • bolnišnice ali druge zdravstvene ustanove, vključno z ustanovami za dolgoročno oskrbo,
  • organi, odgovorni za izobraževanje in usposabljanje ali zaposlovanje na regionalni ali nacionalni ravni,
  • zavodi za zaposlovanje,
  • nacionalni statistični uradi,
  • agencije za gospodarski razvoj,
  • sektorske ali poklicne zbornice,
  • sveti za sektorske spretnosti,
  • organi, ki opravljajo karierno svetovalno delo, strokovno svetovanje, storitve obveščanja in storitve zaposlovanja.

Visokošolske institucije s sedežem v državi programa morajo biti nosilke veljavne listine Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE). Listina ECHE ni zahtevana za sodelujoče visokošolske institucije iz partnerskih držav.

Število in profil sodelujočih organizacij

Koalicije za izobraževanje in podjetja morajo zajemati najmanj štiri države programa in vključevati najmanj osem polnopravnih partnerjev. Partnerstvo mora vključevati najmanj tri akterje na trgu dela (podjetja ali družbe ali zastopniške posredniške organizacije, kot so zbornice, sindikati ali poklicna združenja) ter najmanj tri ponudnike izobraževanja in usposabljanja (ponudnike poklicnega izobraževanja in usposabljanja in/ali visokošolske institucije) kot polnopravne partnerje. V vsak predlog bi morala biti vključena vsaj ena visokošolska institucija in en ponudnik poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Trajanje projekta

2 ali 3 leta. Trajanje mora biti izbrano ob prijavi na podlagi cilja projekta in vrste aktivnosti, načrtovanih v tem času.

Kje se prijaviti?

Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).

ID razpisa za sklop 1: ERASMUS-EDU-2021-PI-ALL-INNO-EDU-ENTERP.

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 7. septembra 2021 do 17. ure (po bruseljskem času).

Da bi bili predlogi projektov za sklop 2 – koalicije za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti (za izvajanje „načrta“) upravičeni do nepovratnih sredstev Erasmus+, morajo izpolnjevati naslednja merila:

Kdo lahko odda prijavo?

Prijavitelj je lahko kateri koli polnopravni partner z zakonitim sedežem v državi programa. Ta organizacija se prijavi v imenu vseh sodelujočih organizacij, vključenih v projekt.

Katere vrste organizacij so upravičene do sodelovanja v projektu?

Kot polnopravni partnerji, povezani subjekti ali pridruženi partnerji so lahko v sklop 2 – koalicije za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti (načrt) vključene spodaj navedene organizacije. Lahko so javne ali zasebne organizacije z zakonitim sedežem v državi programa ali v kateri koli partnerski državi (glej poglavje „Upravičene države“ v delu A tega vodnika).

  • Visokošolske institucije,
  • ponudniki PIU,
  • mreže ponudnikov PIU,
  • mala in srednja ali velika podjetja (vključno s socialnimi podjetji),
  • raziskovalni inštituti,
  • nevladne organizacije,
  • javni organi na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni,
  • organizacije, aktivne na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine,
  • posredniki, ki zastopajo organizacije ali podjetja na področju izobraževanja, usposabljanja ali mladine,
  • organi za akreditacijo, potrjevanje, priznavanje ali kvalifikacije,
  • trgovinske, gospodarske in delavske zbornice, zbornice strokovnih obrti,
  • evropski ali nacionalni socialni partnerji,
  • bolnišnice ali druge zdravstvene ustanove, vključno z ustanovami za dolgoročno oskrbo,
  • organi, odgovorni za izobraževanje in usposabljanje ali zaposlovanje na regionalni ali nacionalni ravni,
  • zavodi za zaposlovanje,
  • nacionalni statistični uradi,
  • agencije za gospodarski razvoj,
  • sektorske ali poklicne zbornice,
  • sveti za sektorske spretnosti,
  • organi, ki opravljajo karierno svetovalno delo, strokovno svetovanje, storitve obveščanja in storitve zaposlovanja.

Visokošolske institucije s sedežem v državi programa morajo biti nosilke veljavne listine Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE). Listina ECHE ni zahtevana za sodelujoče visokošolske institucije iz partnerskih držav.

Število in profil sodelujočih organizacij

Koalicije za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti (načrt) morajo zajemati vsaj osem držav programa in vključevati najmanj 12 polnopravnih partnerjev. Partnerstvo mora vključevati najmanj pet akterjev na trgu dela (podjetja ali družbe ali zastopniške posredniške organizacije, kot so zbornice, sindikati ali poklicna združenja) ter najmanj pet ponudnikov izobraževanja in usposabljanja (ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja in/ali visokošolske institucije) kot polnopravne partnerje. V vsak predlog bi morala biti vključena vsaj ena visokošolska institucija in en ponudnik poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Sektorji ali področja

14 industrijskih ekosistemov, opredeljenih v novi industrijski strategiji za Evropo[4]:

  1. turizem:

prevoz potnikov in potovanja; hoteli, kratkoročna nastanitev; restavracije in gostinske storitve; dogodki, tematski parki itd.;

  1. mobilnost, prevoz, avtomobilski sektor:

proizvodnja motornih vozil, ladij in vlakov ter dodatne opreme; njihova popravila in vzdrževanje; tovorni promet itd.;

  1. letalsko-vesoljska in obrambna industrija:

proizvodnja zrakoplovov in vesoljskih plovil; vojaška oprema in orožje; sateliti itd.;

  1. gradbeništvo:

gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb; gradnja cest in železnic; izgradnja komunalne infrastrukture in nizke gradnje; povezane dejavnosti itd.;

  1. agroživilski sektor:

pridelava proizvodov rastlinskega in živalskega izvora; predelava živil; veterinarske dejavnosti itd.;

  1. energetsko intenzivne panoge z nizkimi emisijami ogljika:

pridobivanje fosilnih goriv; rafiniranje; proizvodnja izdelkov z velikim vplivom na okolje: plastika, kemikalije, gnojila, železo in jeklo, gozdarski proizvodi, cement, guma, neželezne kovine itd.;

  1. tekstil:

proizvodnja tekstila, oblačil, obutve, usnja in nakita itd.;

  1. ustvarjalne in kulturne panoge:

časopisi, knjige in revije; filmi, video in televizija; radio in glasba itd.;

  1. digitalni sektor:

telekomunikacije; programska oprema in programiranje; spletni portali; proizvodnja računalnikov in opreme itd.;

  1. energija iz obnovljivih virov:

elektromotorji, motorji in turbine; proizvodnja električne energije; proizvodnja in distribucija plina itd.;

  1. elektronika:

proizvodnja elektronike itd.;

  1. maloprodaja:

prodaja na drobno; trgovina na debelo, povezana s potrošniki itd.;

  1. bližina in socialno gospodarstvo:

socialna podjetja, združenja in zadruge, katerih namen je ustvarjanje družbenih učinkov itd.;

 
  1. zdravstvo:

farmacevtski izdelki in oprema; bolnišnice, domovi za nego, bivalna oskrba itd.

Koalicije morajo za svoj predlog izbrati en industrijski ekosistem, ki ga bo obravnaval njihov projekt. Za financiranje se lahko izbere samo en predlog na industrijski ekosistem. Predlog se lahko nanaša na ekosistem, ki ni zajet v tekočem projektu v okviru načrta, ali na ekosistem, zajet v načrtu, ki se že izvaja. V zadnjenavedenem primeru mora predlog obravnavati področja, ki se očitno razlikujejo od tistih, ki jih obravnavajo tekoči projekti v okviru načrta[5].

Trajanje projekta

4 leta.

Kje se prijaviti?

Pri Evropski izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA).

ID razpisa za sklop 2: ERASMUS-EDU-2021-PI-ALL-INNO-BLUEPRINT.

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 7. septembra 2021 do 17. ure (po bruseljskem času).

Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.

PRIPRAVA PROJEKTA

Posamezna koalicija izvaja skladen, celovit in raznolik nabor medsebojno povezanih aktivnosti za povečanje inovacij na področju visokošolskega izobraževanja, na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter v podjetjih (vključno z velikimi, malimi in srednjimi ter socialnimi podjetji) in širšem socialno-ekonomskem okolju.

Sklop 1: koalicije za izobraževanje in podjetja

Podprte aktivnosti vključujejo:

Spodbujanje inovacij

  • Skupen razvoj in izvajanje novih metod učenja in poučevanja (kot so novi večdisciplinarni učni načrti, v učečega se usmerjeno poučevanje in učenje, ki temeljita na reševanju dejanskih problemov, pogostejša uporaba mikrokvalifikacij);
  • razvoj in testiranje programov in aktivnosti nadaljnjega izobraževanja s podjetji in v podjetjih;
  • razvoj in testiranje rešitev za vse večje zahteve družbe, ki jih trg ne obravnava in so usmerjene v ranljive skupine v družbi; obravnavanje družbenih izzivov ali navezovanje na spremembe v načinu razmišljanja in vrednotah, strategijah in politikah, organizacijskih strukturah in procesih, sistemih izvajanja in storitvah;
  • razvijanje rešitev za zahtevna vprašanja, inovativnih proizvodov in postopkov (s sodelovanjem študentov, profesorjev in strokovnih delavcev).

Razvoj samoiniciativnosti in podjetniške naravnanosti, kompetenc in spretnosti

  • Razvijanje novih metod poučevanja in orodij učenja, ki vključujejo učenje in uporabo prečnih spretnosti v vseh programih visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja, razvitih v sodelovanju s podjetji in katerih cilj je krepitev zaposljivosti, ustvarjalnosti in novih poklicnih poti;
  • uvajanje samoiniciativnosti in podjetništva v zadevno disciplino, učni načrt, program itd. povsod, kjer je to ustrezno, da se študentom, raziskovalcem, osebju in izobraževalnemu osebju zagotovijo kompetence, spretnosti in motivacija za razvoj samoiniciativnosti in podjetniške naravnanosti ter da se bodo ti lahko spopadali z različnimi izzivi v času izobraževanja ter v poklicnem in zasebnem življenju;
  • ustvarjanje novih priložnosti za učenje s praktičnimi izkušnjami in uporabo samoiniciativnosti in podjetniških kompetenc in spretnosti, kar lahko vključuje uvedbo novih storitev, proizvodov in prototipov v praksi ter ustanovitev zagonskih in korporacijsko odcepljenih podjetij ali vodi do navedenega;
  • uvajanje pristopov, bolj usmerjenih v študente, pri čemer študenti oblikujejo svojo izobraževalno pot po svojih željah.

Spodbujanje pretoka in izmenjave znanja med področjem visokošolskega izobraževanja, področjem poklicnega izobraževanja in usposabljanja, podjetji in področjem raziskav

  • Grajenje vključujočih in povezanih sistemov visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja in podjetij z medsebojnim zaupanjem, čezmejnim priznavanjem in potrjevanjem, fleksibilnimi potmi med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter visokošolskim izobraževanjem in spodbujanje mobilnosti za učeče se in zaposlene;
  • vajeništvo in s študijskim področjem povezane aktivnosti v podjetjih, ki so v celoti vključene v učni načrt, priznane in ovrednotene s kreditnimi točkami; strukture za preizkušanje in testiranje inovativnih ukrepov; izmenjave študentov, raziskovalcev, učnega osebja in zaposlenih v podjetjih za časovno omejeno obdobje; zagotavljanje spodbud za vključitev zaposlenih v podjetjih v poučevanje in raziskave; analiza podatkov raziskav.

Opredelitev potreb trga, povezanih z odpornostjo, in nastajajočih poklicev

  • Opredelitev potreb trga in nastajajočih poklicev (na strani povpraševanja), izboljšanje odzivnosti sistemov na potrebe trga dela na vseh ravneh (na strani ponudbe); prilagajanje visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja potrebam po spretnostih z načrtovanjem in izvajanjem transnacionalnih učnih načrtov na ravni celotnega sektorja, ki vključujejo učenje na delovnem mestu;
  • opredelitev spretnosti, ki jih javni sektor potrebuje za reševanje družbenih izzivov (npr. podnebne spremembe, zdravstvo) in spodbujanje odpornosti na ravni družbe in skupnosti, tudi s sodelovanjem visokošolskih institucij in ponudnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter zasebnim sektorjem za prispevanje k oblikovanju in izvajanju strategij pametne specializacije v regijah;
  • zagotavljanje podpore za premagovanje neskladij v spretnostih tako za odpornost kot za potrebe trga.

Sklop 2: koalicije za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti (za izvajanje „načrta“)

Izvesti je treba naslednje aktivnosti:

Razvoj strateškega pristopa k sektorskemu sodelovanju na področju spretnosti

  • Vzpostavitev trajnostnega sodelovanja na področju razvoja spretnosti med ključnimi deležniki iz industrije, vključno s socialnimi partnerji, ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter javnimi organi (na nacionalni in regionalni ravni). Namen projekta bo tudi vzpostaviti sodelovanje med velikimi družbami, mikropodjetji ter malimi in srednjimi podjetji (MSP) v celotni vrednostni verigi v določenem industrijskem ekosistemu;
  • stalno zbiranje podatkov o spretnostih: zagotavljanje ustreznih kvalitativnih dokazov in kvantitativnih podatkov na ravni EU in državni in/ali regionalni ravni v skladu z obliko povezanih odprtih podatkov; razvoj skupne metodologije za predvidevanje prihodnjih potreb po spretnostih ter (letno) spremljanje napredka in gibanja povpraševanja po spretnostih ter njihove ponudbe, in sicer na podlagi verodostojnih scenarijev predvidevanja, ki temeljijo na panorami spretnosti EU ter po potrebi na delu OECD, Svetovnega gospodarskega foruma in obstoječih koalicij sektorskih spretnosti;
  • popis obstoječe podpore za izpopolnjevanje in preusposabljanje, ki je na voljo v sektorju/ekosistemu (in jo zagotavljajo deležniki v industriji ter javni in zasebni deležniki), in opredelitev, katere od teh ukrepov bi bilo mogoče nadgraditi, da bi podpirali podjetja v vrednostnih verigah;
  • razvoj strategije za spretnosti za industrijski ekosistem na podlagi podatkov o spretnostih, vključno s prednostnimi nalogami za ukrepe za podporo ciljem preusposabljanja in izpopolnjevanja delovne sile industrijskega ekosistema ter tistih, ki bi se lahko pridružili sektorju (npr. ekonomsko neaktivne osebe). V strategiji bi bilo treba podobno opredeliti, kako bodo pomembna gibanja, kot so svetovne, družbene in tehnološke spremembe v industrijskem ekosistemu, verjetno vplivala na delovna mesta in potrebe po spretnostih. Opisati bi bilo treba pričakovani časovni okvir ter posebno pozornost nameniti vplivu digitalnih in ključnih omogočitvenih tehnologij. Določiti in opredeliti bi bilo treba poklice in z njimi povezane spretnosti, ki bodo verjetno nastali v sektorju (tj. bodo popolnoma novi). Poleg tega bi bilo treba v strategiji opredeliti ključne industrijske akterje in deležnike, ki bi morali biti vključeni v izvajanje strategije. Ta strategija naj bi bila eden od prvih ključnih rezultatov projekta, v njej pa bi moral biti naveden jasen nabor aktivnosti, mejnikov in dobro opredeljenih rezultatov ter določeni konkretni prednostni ukrepi, ki bodo vsebovali predloge za uskladitev prihodnjega povpraševanja po spretnostih za te nastajajoče poklice in njihove ponudbe. Strategija bi se morala uporabljati kot osnova za vzpostavitev partnerstva v okviru pakta za znanja in spretnosti;
  • po potrebi zagotavljanje razpoložljivosti rezultatov projekta v obliki odprtih podatkov, da jih je mogoče uvoziti v panoramo spretnosti EU ter evropsko klasifikacijo spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO);
  • zagotavljanje ustreznih kvalitativnih dokazov in kvantitativnih podatkov na ravni EU in državni in/ali regionalni ravni v skladu z obliko povezanih odprtih podatkov.

Oblikovanje evropskih „osrednjih“ učnih načrtov in programov usposabljanja, dogovorjenih na ravni celotnega sektorja

  • V prvem letu aktivnosti (reaktivni odziv)

Vzporedno z zgoraj navedenimi ukrepi bi morali vsi projekti hitro obravnavati nujne potrebe po spretnostih v poklicih v industrijskem ekosistemu, ki so posledica krize zaradi COVID-19 ter prehoda na zeleno gospodarstvo in digitalno tehnologijo (dokaze je treba zagotoviti v predlogu), pri čemer bi morali:

  • se opirati na poklicne profile iz klasifikacije ESCO in obstoječih okvirov kompetenc, če so na voljo[6];
  • oblikovati programe nadaljnjega poklicnega usposabljanja za izpopolnjevanje in preusposabljanje delovne sile z inovativnim kombiniranim učenjem in učenjem na delovnem mestu;
  • zagotavljati dobro kakovost vsebine in zagotavljanja novih programov usposabljanja z uporabo metod zagotavljanja kakovosti v skladu z okvirom EQAVET ter evropskimi standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru (ESG);
  • zagotavljati hitro uvedbo in uporabo programov usposabljanja z vzpostavitvijo stikov z glavnimi akterji v vrednostnih verigah v industrijskem ekosistemu, s centri poklicne odličnosti[7], regijami, ki izvajajo strategije pametne specializacije[8], evropskimi partnerstvi med grozdi[9] ter skupnostmi znanja in inovacij (SZI) Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT)[10], ki delujejo v istem industrijskem ekosistemu.
  • V celotnem projektu (proaktivni odziv)

Projekti bi morali nato razviti vsebino usposabljanja za nastajajoče poklicne profile:

  • na podlagi opredeljenih potreb po spretnostnih za nastajajoče poklicne profile v industrijskem ekosistemu določenega gospodarskega sektorja bi morali oblikovati nove modularne učne načrte poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter povezane kvalifikacije za začetno izobraževanje in usposabljanje (popolni učni načrti za vključitev v nacionalne sisteme izobraževanja in usposabljanja) ter programe nadaljnjega poklicnega usposabljanja za izpopolnjevanje in preusposabljanje delovno sposobnih oseb (moduli, ki obravnavajo nastajajoče potrebe po spretnostih);
  • ti učni načrti in programi usposabljanja so sestavljeni iz enot učnih izidov v skladu z EOK/nacionalnimi ogrodji kvalifikacij ter temeljijo na klasifikaciji ESCO; z učnimi načrti bi bilo treba zagotoviti spretnosti, specifične za delovno mesto, in ključne kompetence[11], ki vključujejo zlasti prečne spretnosti in discipline STEAM[12];
  • obdobja učenja na delovnem mestu bi morali vključiti v nove vsebine usposabljanja, vključno z možnostmi za uporabo znanja v praktičnih in „resničnih“ primerih na delovnem mestu, ter vključiti transnacionalne učne izkušnje, kadar koli je to mogoče;
  • upravljati bi morali kakovost novih vsebin usposabljanja z uporabo načel zagotavljanja kakovosti iz okvira EQAVET in ESG ali z uporabo obstoječih sistemov zagotavljanja kakovosti, ki pa bi morali biti skladni z okvirom EQAVET in ESG;
  • spodbujati bi morali ustrezne sektorske kvalifikacije, vključno s transnacionalnimi skupnimi programi, za katere kvalifikacije podeli več ponudnikov izobraževanja in usposabljanja, s čimer se omogoča lažje čezmejno potrjevanje, gradi medsebojno zaupanje ter prispeva k večji mobilnosti učečih se in večji poklicni mobilnosti v sektorju.

Izvajanje „osrednjih“ učnih načrtov in programov usposabljanja

  • Opredelitev najprimernejših metodologij izvajanja za učne načrte in programe usposabljanja, prilagojenih različnim ciljnim skupinam, z uporabo inovativnih pristopov k poučevanju in učenju, vključno z učenjem na delovnem mestu, uporabo IKT (npr. kombiniranega učenja, simulatorjev, razširjene resničnosti), virtualnimi/kombiniranimi rešitvami mobilnosti za učeče se in osebje ter prosto dostopnimi učnimi viri (npr. učenjem, podprtim z umetno inteligenco, MOOC[13]);
  • razvoj ukrepov za spodbujanje medgeneracijskega prenosa strokovnega znanja;
  • opis načinov, kako lahko metodologije in postopki ocenjevanja zajemajo vse oblike učenja, vključno z učenjem na delovnem mestu, ter omogočajo vrednotenje spretnosti in kompetenc, pridobljenih pred usposabljanjem;
  • opiranje na vzpostavljene stike in na nove stike, vzpostavljene s subjekti na strani povpraševanja po spretnostih v fazi zbiranja podatkov o spretnostih, ter vključitev ponudnikov zaposlitvenih možnosti, kot so zasebni in javni delodajalci ter zavodi za zaposlovanje, za morebitno povezovanje z ustreznimi diplomanti, ki se usposabljajo;
  • opredelitev ustreznih ukrepov za spremljanje učečih se po končanem usposabljanju za zagotavljanje „povratnih zank“[14]. Ti sistemi spremljanja in povratnih informacij lahko temeljijo na informacijah, pridobljenih od družb, dijakov/zaposlenih, iz javnih informacijskih virov in od deležnikov na trgu dela;
  • predlaganje ustreznih ukrepov za formalno priznavanje novih ali prilagojenih poklicnih učnih načrtov za PIU in visokošolsko izobraževanje ter kvalifikacij v državah, iz katerih so partnerji, in v zajetem industrijskem ekosistemu.

Oblikovanje dolgoročnega akcijskega načrta za postopno uvajanje rezultatov projekta po njegovem dokončanju

  • Ta načrt temelji na trajnih partnerstvih med ponudniki izobraževanja in usposabljanja, ključnimi deležniki iz industrije in (regionalnimi ali nacionalnimi) javnimi organi na ustrezni ravni za lažje vzpostavljanje/krepitev partnerstev z več deležniki na področju spretnosti v okviru pakta za znanja in spretnosti za preusposabljanje in izpopolnjevanje delovne sile. Vključevati bi moral opredelitev ustreznih upravljavskih struktur ter načrte za nadgradljivost in finančno vzdržnost;
  • Načrt zagotavlja ustrezno prepoznavnost in obsežno razširjanje rezultatov, med drugim tudi na politični ravni EU in nacionalni/regionalni politični ravni, ter vključuje podroben opis, kako bo uvajanje izvedeno na nacionalni in/ali regionalni ravni z javnimi organi.
  • V načrtu je treba predvideti, kako bodo rezultati projekta, zlasti podatki o spretnostih, strategija in programi usposabljanja, po koncu štiriletnega trajanja projekta posodobljeni, med drugim s predvidevanjem prihodnjih virov financiranja.
  • V načrtu je navedeno, kako možnosti financiranja EU (npr. mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF), večletni finančni okvir EU (MFF) za obdobje 2021–2027, vključno z evropskimi strukturnimi skladi, programom InvestEU, programom Erasmus+) ter zasebne naložbe in nacionalno in regionalno financiranje lahko podpirajo strategije za spretnosti. Pri tem bi bilo treba upoštevati strategije pametne specializacije, evropska partnerstva med grozdi, platforme centrov poklicne odličnosti in skupnosti inovacij EIT.

V okviru obeh sklopov (sklopa 1: koalicije za izobraževanje in podjetja ter sklopa 2: koalicije za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti (za izvajanje „načrta“)

Koalicije za inovacije morajo uporabljati instrumente in orodja na ravni EU, kot so EOK, ESCO, Europass, evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter ESG, kadar je to primerno.

Za preizkušanje in testiranje novih učnih načrtov ali novih metod usposabljanja in učenja lahko koalicije za inovacije organizirajo aktivnosti učne mobilnosti za študente, učitelje, raziskovalce in osebje, če te podpirajo/dopolnjujejo glavne aktivnosti partnerstev in prispevajo dodano vrednost k uresničevanju ciljev projekta.

PRIČAKOVANI UČINEK

Koalicije za inovacije bodo temeljile na strateškem in trajnostnem sodelovanju med ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja, visokošolskimi institucijami in podjetji, ki bodo sodelovali s ciljem povečati inovacijsko zmogljivost Evrope. Močno bodo okrepila sinergije med obema področjema izobraževanja pri spodbujanju inovacij, novih spretnosti, samoiniciativnosti in podjetniške naravnanosti. Te koalicije visokošolskih institucij, ponudnikov PIU in podjetij naj bi prispevale k razvoju regionalnih ekosistemov in neposredno zagotovile dragocen prispevek za gospodarstvo z vključevanjem učenja na delovnem mestu. Medtem ko imajo univerze znanje in podatke iz raziskav, na podlagi katerih lahko zagotovijo neposreden prispevek za mala in srednja podjetja za spodbujanje lokalnega gospodarstva, ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja posredujejo spretnosti, ki jih potrebujejo podjetja, in lahko spodbudijo rast lokalnega gospodarstva.

Na širši ravni naj bi bile koalicije za inovacije usmerjene v družbene in gospodarske izzive, in sicer tako na področju izobraževanja kot na področju zaposlovanja, ter naj bi upoštevale ključna področja, kot so inovacijski izzivi, posredovanje spretnosti, podnebne spremembe, zeleno gospodarstvo, demografija, digitalizacija in umetna inteligenca. Izkoristiti je mogoče tudi prednosti sodelovanja z velikimi podjetji. Koalicije za inovacije bodo osredotočene na potrebe državljanov in pospeševale modernizacijo področja visokošolskega izobraževanja in področja PIU.

Pakt za znanja in spretnosti ne bo vzpostavil le okvira za izvajanje drugih ukrepov posodobljenega programa znanj in spretnosti, temveč tudi okvir za razširjanje in izkoriščanje rezultatov projektov koalicij za inovacije. Zlasti rezultati koalicij za načrt za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti se bodo uporabljali kot podlaga za velika sektorska partnerstva pakta za znanja in spretnosti.

Poleg tega bodo koalicije pomagale pri izvajanju Sporočila Komisije o prenovljeni agendi EU za visoko šolstvo[15] in prispevale k oblikovanju evropskega izobraževalnega prostora[16]. Prispevale bodo tudi k izvajanju industrijskih strategij EU in strategij EU za MSP (2021).

Koalicije za inovacije bodo kot krovne parametre ukrepa prav tako upoštevale cilje trajnostnega razvoja Agende 2030[17] in Pariški sporazum o podnebnih spremembah[18] ter tako Evropski komisiji pomagale pri izvajanju zelenega dogovora[19] in načrta okrevanja za Evropo[20].

Koalicije za inovacije bodo predvidoma imele kratko- in dolgoročni učinek na širšo skupino vključenih deležnikov na individualni, organizacijski in sistemski ravni. Ta učinek naj bi presegel življenjski cikel projekta in organizacije, vključene v partnerstva. Pričakuje se trajnost partnerstev in aktivnosti. V ta namen rezultati morda niso samostojni, ampak so lahko povezani z obstoječimi podjetji, programi, projekti, platformami, tveganimi naložbami itd. ali so vključeni vanje.

MERILA ZA DODELITEV

Za sklop 1 – koalicije za izobraževanje in podjetja se uporabljajo naslednja merila za dodelitev:

Ustreznost projekta

(največ 25 točk)

  • Povezava s politikami in pobudami EU: predlog upošteva evropske cilje na področju PIU in visokošolskega izobraževanja ter prispeva k njihovemu doseganju; predlog upošteva obstoječa orodja in pobude EU za razvoj spretnosti ter prispeva k njihovi večji prepoznavnosti;
  • namen: predlog ustreza ciljem in aktivnostim ukrepa;
  • doslednost: cilji temeljijo na dobri analizi potreb; so jasno opredeljeni in realistični ter obravnavajo vprašanja, pomembna za sodelujoče organizacije in ukrep;
  • inovativnost: predlog obravnava najsodobnejše metode in tehnike ter vodi do inovativnih rezultatov in rešitev, povezanih s projektom;
  • evropska dodana vrednost: iz predloga je jasno razvidna dodana vrednost, ki bo ustvarjena na podlagi transnacionalnosti in morebitne prenosljivosti projekta;
  • zastopanje na področju izobraževanja in usposabljanja: koalicija vključuje partnerje, ki ustrezno zastopajo ponudnike izobraževanja in usposabljanja;
  • digitalne spretnosti: v kolikšni meri predlog vključuje digitalne spretnosti v vsebine usposabljanja za enega ali več povezanih poklicnih profilov;
  • zelene spretnosti: predlog vključuje spretnosti, povezane s prehodom na krožno in bolj zeleno gospodarstvo, v vsebino usposabljanja za enega ali več povezanih poklicnih profilov;
  • spretnosti v zvezi z odpornostjo: v kolikšni meri predlog vključuje spretnosti, povezane s sposobnostjo prilagajanja in obvladovanja sprememb ter sposobnostjo, da kot družba skrbimo drug za drugega.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta

(največ 30 točk)

  • Skladnost: splošna zasnova projekta zagotavlja usklajenost ciljev, metodologije, aktivnosti in predlaganega proračuna projekta. Predlog vsebuje skladen in celovit nabor ustreznih aktivnosti za izpolnjevanje opredeljenih potreb in doseganje pričakovanih rezultatov;
  • struktura: delovni program je jasen in razumljiv ter zajema vse faze (priprava, izvajanje, uporaba, spremljanje, ocenjevanje in razširjanje);
  • metodologija: predlog zajema uporabo instrumentov in orodij EU, povezanih s spretnostmi in poklici, kot so EOK, ESCO, Europass, evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter ESG, kadar je taka uporaba primerna;
  • upravljanje: predvidene so trdne ureditve upravljanja. Časovni razpored, organizacija, naloge in odgovornosti so dobro opredeljeni in realistični. V predlogu so posameznim aktivnostim dodeljena ustrezna sredstva;
  • delovni načrt: kakovost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z obsegom, v katerem so sredstva, dodeljena delovnim sklopom, skladna z njihovimi cilji in rezultati;
  • kakovost ureditev za priznavanje in vrednotenje kvalifikacij: v skladu z evropskimi orodji in načeli za preglednost in priznavanje, vključno z mikrokvalifikacijami;
  • proračun: proračun zagotavlja ustrezna sredstva, potrebna za uspeh, in ni precenjen niti podcenjen;
  • nadzor sredstev in kakovosti: nadzorni ukrepi (stalno ocenjevanje kakovosti, medsebojni pregledi, aktivnosti primerjalne analize itd.) in kazalniki kakovosti zagotavljajo, da bo izvajanje projekta visokokakovostno in stroškovno učinkovito. Izzivi/tveganja v zvezi s projektom so jasno opredeljeni, blažilni ukrepi pa ustrezno obravnavani. Postopki strokovnega pregleda so načrtovani kot sestavni del projekta. Delovni program koalicije vključuje neodvisno zunanje ocenjevanje kakovosti, ki se izvede sredi projekta in ob njegovem zaključku.

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju

(največ 25 točk)

  • Sestava: sestava partnerstva je v skladu z ukrepom in cilji projekta; združuje primeren nabor ustreznih organizacij, vključno s ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja, visokošolskimi institucijami in podjetji s potrebnimi profili, spretnostmi, izkušnjami, strokovnim znanjem in podporo upravljanju, ki so potrebni za uspešno izvedbo projekta; koalicija vključuje partnerje, ki ustrezno zastopajo zadevni sektorski ali medsektorski pristop;
  • zavezanost: prispevki partnerjev so precejšnji in ustrezni ter se dopolnjujejo; porazdelitev odgovornosti in nalog je jasna in ustrezna, iz nje pa sta razvidna zavezanost in aktivno prispevanje vseh sodelujočih organizacij glede na njihovo posebno strokovno znanje in zmogljivost;
  • naloge: koordinator dokazuje visokokakovostno upravljanje in koordinacijo transnacionalnih mrež ter vodenje v zahtevnem okolju. Posamezne naloge so dodeljene na podlagi posebnega strokovnega znanja posameznih partnerjev;
  • sodelovanje/skupinski duh: predlagan je učinkovit mehanizem za zagotavljanje učinkovite koordinacije, reševanja konfliktov, odločanja in obveščanja med sodelujočimi organizacijami, udeleženci in vsemi drugimi zadevnimi deležniki;
  • korist: koalicija zagotavlja jasno dodano vrednost in koristi vsem partnerskim organizacijam;
  • vključenost partnerskih držav: kadar je to ustrezno, vključenost sodelujočih organizacij iz partnerskih držav koaliciji prinaša bistveno dodano vrednost.

Učinek

(največ 20 točk)

  • Uporaba: iz predloga je razvidno, kako bodo partnerji in drugi deležniki uporabili rezultate koalicije. Zagotavlja načine za merjenje uporabe v življenjskem ciklu projekta in po njem;
  • razširjanje: predlog vsebuje jasen načrt za razširjanje rezultatov ter ustrezne aktivnosti in njihovo časovno razporeditev, orodja in kanale, ki bodo zagotovili učinkovito razširjanje rezultatov in koristi deležnikom in drugim v življenjskem ciklu projekta in po njem;
  • učinek: iz predloga sta razvidna družbena in gospodarska ustreznost in ozaveščanje. Na lokalni, nacionalni in evropski ravni zagotavlja učinek na ciljne skupine in zadevne deležnike s pomembno vlogo v zadevnem sektorju, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem. Vključuje ukrepe, cilje in kazalnike za spremljanje napredka in oceno pričakovanega učinka (kratko- in dolgoročnega);
  • prost dostop: če je ustrezno, je v predlogu opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih gradiv, dokumentov in nosilcev podatkov ter kako se bo o njih obveščalo in ne vsebuje nesorazmernih omejitev;
  • trajnost: v predlogu je pojasnjeno, kako bo pripravljen akcijski načrt za uvedbo na nacionalni in regionalni ravni. Predlog vključuje ustrezne ukrepe in opredelitev finančnih virov (evropskih, nacionalnih in zasebnih), da se zagotovi trajnost doseženih rezultatov in koristi tudi po življenjskem ciklu projekta.

Da bi se predlogi upoštevali pri dodeljevanju sredstev, morajo doseči najmanj 70 točk, doseči pa morajo tudi zahtevano najmanjše število točk za vsako od štirih meril za dodelitev: najmanj 13 točk za kategorijo „Ustreznost projekta“; najmanj 16 točk za kategorijo „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“, najmanj 13 točk za kategorijo „Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju“ in najmanj 11 točk za kategorijo „Učinek“.

Izenačeni predlogi, ki se nanašajo na isto temo, bodo prednostno razvrščeni glede na število točk, ki jim je bilo dodeljeno pri merilu za dodelitev „Ustreznost“ in nato pri merilu „Učinek“.

Za sklop 2 – koalicije za sektorsko sodelovanje (izvajanje „načrta“) se uporabljajo naslednja merila za dodelitev:

Ustreznost projekta

(največ 25 točk)

  • Povezava s politikami in pobudami EU: predlog upošteva evropske cilje na področju visokošolskega izobraževanja, PIU in sektorskih politik EU, pomembnih za izbrani industrijski ekosistem, ter prispeva k njihovemu doseganju, poleg tega prispeva k paktu za znanja in spretnosti in programu znanj in spretnosti za Evropo ter upošteva orodja EU. Predlog, ki se nanaša na industrijski ekosistem, v katerem se že izvaja koalicija za načrt, mora biti jasno dopolnilen, tj. zajemati mora jasno drugačno področje, poleg tega mora navajati, na katerih rezultatih tekočih projektov v okviru načrta bo temeljil; obseg, rezultati in aktivnosti se ne smejo prekrivati. V primeru enako kakovostnih predlogov bo ustreznejši predlog, ki zajema ekosistem ali del ekosistema, ki ni zajet v koaliciji za načrt, ki se že izvaja;
  • namen: predlog ustreza ciljem in aktivnostim ukrepa. Natančneje, vključuje razvoj v zvezi z zelo pomembnim sklopom nastajajočih poklicnih profilov in oblikuje z njimi povezane kvalifikacije, sestavljene iz enot učnih izidov, na ravneh od 3 do 5 EOK in od 6 do 8 EOK. Predlog vključuje oblikovanje, testiranje in začetno zagotavljanje s tem povezanih programov izobraževanja in usposabljanja, zasnovanih in izvedenih kot modularne, prilagodljive in dostopne priložnosti za učenje, pri čemer upošteva vrednotenje predhodno pridobljenih spretnosti;
  • doslednost: cilji temeljijo na dobri analizi potreb; so jasno opredeljeni in realistični ter obravnavajo vprašanja, pomembna za sodelujoče organizacije in ukrep;
  • inovativnost: predlog obravnava najsodobnejše metode in tehnike ter vodi do inovativnih rezultatov in rešitev;
  • evropska dodana vrednost: iz predloga je jasno razvidna dodana vrednost, ki bo ustvarjena na podlagi transnacionalnosti projekta;
  • zastopanje na področju izobraževanja in usposabljanja: koalicija vključuje partnerje, ki ustrezno zastopajo ponudnike izobraževanja in usposabljanja;
  • zastopanost sektorjev/področij: koalicija vključuje partnerje, ki ustrezno zastopajo zadevni industrijski ekosistem;
  • digitalne in ključne omogočitvene tehnologije, vključno s spretnostmi na področju umetne inteligence: v kolikšni meri predlog obravnava te spretnosti v zasnovi projekta za enega ali več povezanih poklicnih profilov;
  • zelene spretnosti: predlog vključuje spretnosti, povezane s prehodom na krožno in bolj zeleno gospodarstvo, v vsebino usposabljanja za enega ali več povezanih poklicnih profilov.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta

(največ 30 točk)

  • Skladnost: v predlogu je predstavljen skladen in celovit nabor ustreznih, konkretnih in praktičnih aktivnosti za izpolnjevanje opredeljenih potreb in doseganje pričakovanih rezultatov;
  • struktura: delovni program je jasen in razumljiv ter zajema vse faze (priprava, izvajanje, uporaba, spremljanje, ocenjevanje in razširjanje);
  • metodologija: predlog zajema uporabo instrumentov in orodij EU, povezanih s spretnostmi in poklici, kot so EOK, ESCO, Europass, evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter ESG, kadar je taka uporaba primerna;
  • upravljanje: predvidene so trdne ureditve upravljanja. Časovni razpored, organizacija, naloge in odgovornosti so dobro opredeljeni in realistični. V predlogu so posameznim aktivnostim dodeljena ustrezna sredstva;
  • delovni načrt: kakovost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z obsegom, v katerem so sredstva, dodeljena delovnim sklopom, skladna z njihovimi cilji in rezultati;
  • kakovost ureditev za priznavanje in vrednotenje kvalifikacij: v skladu z evropskimi orodji in načeli za preglednost in priznavanje;
  • proračun: proračun zagotavlja ustrezna sredstva, potrebna za uspeh, in ni niti precenjen niti podcenjen, poleg tega je sorazmeren glede na obseg predloga; pričakuje se, da bo za predlog za industrijski ekosistem, v katerem se že izvaja koalicija za načrt, predložen proračun, ki jasno kaže, da bo preprečeno dvojno financiranje, saj bo predlog dopolnjeval delo, ki je bilo že opravljeno v okviru načrta, ki se že izvaja, in temeljil na njem;
  • nadzor sredstev in kakovosti: nadzorni ukrepi (stalno ocenjevanje kakovosti, medsebojni strokovni pregledi, aktivnosti primerjalne analize itd.) in kazalniki kakovosti zagotavljajo, da bo izvajanje projekta visokokakovostno in stroškovno učinkovito. Izzivi/tveganja v zvezi s projektom so jasno opredeljeni, blažilni ukrepi pa ustrezno obravnavani. Postopki strokovnega pregleda so načrtovani kot sestavni del projekta. Delovni program koalicije vključuje neodvisno zunanje ocenjevanje kakovosti, ki se izvede sredi projekta in ob njegovem zaključku.

Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju

(največ 25 točk)

  • Sestava: sestava partnerstva je v skladu z ukrepom in cilji projekta; združuje primeren nabor ustreznih organizacij, vključno s ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja, visokošolskimi institucijami in industrijo, vključno z malimi in srednjimi podjetji, s potrebnimi profili, spretnostmi, izkušnjami, strokovnim znanjem in podporo upravljanju, potrebnimi za uspešno izvedbo projekta. Koalicija zagotavlja ustrezno zastopanost industrijskega ekosistema: zastopanost in strokovno znanje partnerjev v zadevnem industrijskem ekosistemu ter na nacionalni in evropski ravni sta prepričljivo dokazana. Udeležba evropskih socialnih partnerjev in/ali nacionalnih socialnih partnerjev v državah, ki jih zajema koalicija, je zelo pomembna. Geografska razpršenost in zastopanost ustreznih partnerjev v državah programa in regijah, vključenih v koalicijo, bi morali biti taki, da ima koalicija veliko zmogljivost izvajanja v državah in regijah, ki jih zajema (npr. z udeležbo evropske sektorske organizacije in/ali evropskih socialnih partnerjev);
  • zavezanost: prispevki partnerjev so precejšnji in ustrezni ter se dopolnjujejo; porazdelitev odgovornosti in nalog je jasna in ustrezna, iz nje pa sta razvidna zavezanost in aktivno prispevanje vseh sodelujočih organizacij glede na njihovo posebno strokovno znanje in zmogljivost;
  • naloge: koordinator dokazuje visokokakovostno upravljanje in koordinacijo transnacionalnih mrež ter vodenje v zahtevnem okolju. Posamezne naloge so dodeljene na podlagi posebnega strokovnega znanja posameznih partnerjev;
  • sodelovanje/skupinski duh: predlagan je učinkovit mehanizem za zagotavljanje dobre koordinacije, odločanja in obveščanja med sodelujočimi organizacijami, udeleženci in vsemi drugimi zadevnimi deležniki;
  • korist: koalicija zagotavlja jasno dodano vrednost in koristi vsem partnerskim organizacijam;
  • vključenost partnerskih držav: kadar je to ustrezno, vključenost sodelujočih organizacij iz partnerskih držav koaliciji prinaša bistveno dodano vrednost.

Učinek

(največ 20 točk)

  • Uporaba: iz predloga je razvidno, kako bodo rezultati koalicije uvedeni v sodelujočih državah v skladu s cilji pakta za znanja in spretnosti;
  • razširjanje: predlog vsebuje jasen načrt za razširjanje rezultatov ter ustrezne aktivnosti in njihovo časovno razporeditev, orodja in kanale, ki bodo zagotovili učinkovito razširjanje rezultatov in koristi deležnikom;
  • učinek: iz predloga sta razvidna družbena in gospodarska ustreznost in ozaveščanje. Na lokalni, nacionalni in evropski ravni zagotavlja učinek na ciljne skupine in zadevne deležnike s pomembno vlogo v zadevnem sektorju, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem, kot so ciljne skupine in deležniki, ki so se pridružili paktu za znanja in spretnosti. Vključuje ukrepe, cilje in kazalnike za spremljanje napredka in oceno pričakovanega učinka (kratko- in dolgoročnega);
  • prost dostop: če je ustrezno, je v predlogu opisano, kako se bo omogočil prost dostop do ustvarjenih gradiv, dokumentov in nosilcev podatkov, in sicer z odprtimi licencami in v povezani obliki odprtih podatkov, ter kako se bo o njih obveščalo, in ne vsebuje nesorazmernih omejitev;
  • trajnost: v predlogu je pojasnjeno, kako bo pripravljen akcijski načrt za uvedbo na nacionalni in regionalni ravni. Predlog vključuje ustrezne ukrepe in opredelitev finančnih virov (evropskih, nacionalnih in zasebnih), da se zagotovi trajnost rezultatov in koristi, ki jih doseže koalicija, tudi po življenjskem ciklu projekta.

V sklopu 2 je mogoče financirati le en predlog na ekosistem.

Da bi se predlogi upoštevali pri dodeljevanju sredstev, morajo doseči najmanj 70 točk, doseči pa morajo tudi zahtevano najmanjše število točk za vsako od štirih meril za dodelitev: najmanj 13 točk za kategorijo „Ustreznost projekta“; najmanj 16 točk za kategorijo „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“, najmanj 13 točk za kategorijo „Kakovost partnerstva in dogovorov o sodelovanju“ in najmanj 11 točk za kategorijo „Učinek“.

KAKŠNA SO PRAVILA ZA DODELITEV SREDSTEV?

Za ta ukrep se uporablja model financiranja s pavšalnimi zneski. Znesek prispevka v obliki enkratnega pavšalnega zneska bo določen za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi ocenjenega proračuna za ukrep, ki ga predlaga prijavitelj. Organ, ki dodeli sredstva, bo določil pavšalni znesek za vsako dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi predloga, rezultata ocene, stopenj financiranja in najvišjega zneska nepovratnih sredstev, določenega v razpisu.

Najvišji znesek nepovratnih sredstev EU na projekt je:

  • sklop 1 – koalicije za izobraževanje in podjetja:
  • 1 milijon EUR (dvoletni projekt),
  • 1,5 milijona EUR (triletni projekt);
  • sklop 2 – koalicije za sektorsko sodelovanje na področju spretnosti (za izvajanje „načrta“):
  • 4 milijone EUR (štiriletni projekt) – za financiranje se lahko izbere samo en predlog na industrijski ekosistem. V primeru enako kakovostnih predlogov bo kot ustreznejši ocenjen predlog, ki zajema ekosistem, ki ni zajet v koaliciji za načrt, ki se že izvaja.

Kako se določi pavšalni znesek za projekt?

Prijavitelji morajo izpolniti podrobno proračunsko preglednico v skladu s prijavnim obrazcem, pri tem pa upoštevati naslednje točke:

  1. upravičenci bi morali proračun po potrebi podrobno opredeliti in organizirati v skladne delovne sklope (npr. razdeljene na „vodenje projekta“, „usposabljanje“, „organizacija dogodkov“, „priprava in izvajanje mobilnosti“, „obveščanje in razširjanje“, „zagotavljanje kakovosti“ itd.);
  2. v predlogu morajo biti opisane aktivnosti, zajete v posameznem delovnem sklopu;
  3. prijavitelji morajo v svojem predlogu navesti razčlenitev ocenjenih stroškov, ki prikazuje deleže za posamezne delovne sklope (in v vsakem delovnem sklopu delež, dodeljen vsakemu upravičencu in povezanemu subjektu);
  4. navedeni stroški lahko zajemajo stroške osebja, potne stroške in stroške bivanja, stroške opreme in oddaje naročil podizvajalcem ter druge stroške (kot so razširjanje informacij, objave ali prevodi).

Predlogi bodo ocenjeni v skladu s standardnimi postopki ocenjevanja ob pomoči notranjih in/ali zunanjih strokovnjakov. Strokovnjaki bodo ocenili kakovost predlogov glede na zahteve, opredeljene v razpisu, ter pričakovani učinek, kakovost in učinkovitost ukrepa. Vrednost pavšalnega zneska bo omejena na največ 80 % ocenjenega proračuna, določenega po oceni.

Po oceni predloga bo odredbodajalec določil pavšalni znesek ob upoštevanju ugotovitev opravljene ocene.

Elementi nepovratnih sredstev (najvišji znesek nepovratnih sredstev, stopnja financiranja, skupni upravičeni stroški itd.) bodo določeni v sporazumu o nepovratnih sredstvih.

Dosežki projekta bodo ocenjeni na podlagi dokončanih rezultatov. Shema financiranja bi omogočila osredotočenost na izložke in ne na vložke, zato bi bil poudarek na kakovosti in stopnji doseganja merljivih ciljev.

Več podrobnosti je navedenih v vzorcu sporazuma o nepovratnih sredstvih, ki je na voljo na portalu za financiranje in javne razpise.

  1. https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/bitstream/JRC101581/lfna27939enn.pdf.

  2. Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost, https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1223&langId=sl.

  3. COM(2020) 102 final: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52020DC0102.

  4. COM(2020) 102 final: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52020DC0102.

  5. https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1415&langId=en.

  6. Npr. evropski okvir digitalnih kompetenc za državljane, okvir podjetniških kompetenc in evropski okvir za e-usposobljenost (e-CF).

  7. https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1501.

  8. https://s3platform.jrc.ec.europa.eu/home.

  9. https://www.clustercollaboration.eu.

  10. https://eit.europa.eu/.

  11. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32018H0604%2801%29&qid=1603386840674.

  12. Naravoslovje, tehnologija, inženirstvo, umetnost in matematika.

  13. MOOC so množični odprti spletni tečaji, namenjeni neomejeni udeležbi in prostemu dostopu prek spleta. Poleg običajnega učnega gradiva, kot so posneta predavanja, literatura in zbirke vaj, veliko množičnih odprtih spletnih tečajev ponuja interaktivne uporabniške forume, ki podpirajo komunikacijo med študenti, profesorji in asistenti.

  14. Glej drugi srednjeročni cilj Sklepov iz Rige iz leta 2015: https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/200c516d-b8de-4c2a-a233-218671296c8d/language-sl.

  15. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52017DC0247.

  16. https://ec.europa.eu/education/education-in-the-eu/european-education-area_sl.

  17. https://www.un.org/sustainabledevelopment/sustainable-development-goals/.

  18. https://unfccc.int/process-and-meetings/the-paris-agreement/the-paris-agreement.

  19. https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:b828d165-1c22-11ea-8c1f-01aa75ed71a1.0015.02/DOC_1&format=PDF.

  20. https://ec.europa.eu/info/strategy/recovery-plan-europe_sl.

.foot {font-size: 0.8em; margin-left: 2.5em; border-top: 1px solid black;} table, td, tr{border: 1px solid black; cellpadding="1"; cellspacing="1";} table{margin-bottom: 30px;}