Skip to main content

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport

Ta spletna stran še ne odraža vsebine Vodnika za prijavitelje Erasmus+ za leto 2022. Vendar lahko vodnik za leto 2022 prenesete v formatu PDF v izbranem jeziku, tako da kliknete gumb „Download“ na desni strani.

Projekt mobilnosti za študente in osebje v visokošolskem izobraževanju

Ta ukrep podpira fizično in kombinirano mobilnost študentov v visokošolskem izobraževanju na vseh študijskih področjih in v vseh ciklih študija (kratki cikel, dodiplomski, magistrski in doktorski študij). Študenti lahko študirajo v tujini na partnerski visokošolski instituciji ali opravijo prakso v podjetju, raziskovalnem inštitutu, laboratoriju, organizaciji ali na katerem koli drugem ustreznem delovnem mestu v tujini. Poleg tega lahko obdobje študija v tujini kombinirajo s prakso, s čimer še izboljšajo učne izide in razvoj prečnih spretnosti. Medtem ko se dolgotrajna fizična mobilnost zelo spodbuja, ta ukrep priznava potrebo po prilagodljivejšem trajanju fizične mobilnosti, da se zagotovi dostopnost programa študentom iz vseh okolij, okoliščin in na vseh študijskih področjih.

Ta ukrep tudi podpira izobraževalno in administrativno osebje v visokošolskem izobraževanju pri udeležbi v aktivnostih za poklicni razvoj v tujini, poleg tega osebje iz sveta dela podpira pri poučevanju in usposabljanju študentov ali osebja na visokošolskih institucijah. Te aktivnosti lahko obsegajo obdobja poučevanja in tudi obdobja usposabljanja (kot so sledenje na delovnem mestu, obdobja opazovanja, usposabljanja).

Poleg tega ta ukrep podpira kombinirane intenzivne programe, ki skupinam visokošolskih institucij omogočajo, da skupaj razvijejo učne načrte in aktivnosti za kombinirano mobilnost za študente ter akademsko in administrativno osebje.

CILJI UKREPA

Cilj tega ukrepa je prispevati k vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora ter okrepiti povezavo med izobraževanjem in raziskavami za spodbujanje sposobnosti kritičnega razmišljanja študentov iz vseh disciplin in na vseh stopnjah (vključno z dodiplomskim, magistrskim in doktorskim študijem). Cilj je tudi spodbujati zaposljivost, socialno vključevanje, državljansko angažiranost, inovacije in okoljsko trajnostnost v Evropi in zunaj nje, in sicer z omogočanjem vsem študentom, da v okviru študija študirajo ali se usposabljajo v tujini, da:

  • se seznanijo z različnimi stališči, znanjem, metodami poučevanja in raziskovanja ter delovnimi praksami na svojem študijskem področju;
  • razvijajo svoje prečne spretnosti, kot so komunikacija, jezik, reševanje problemov, medkulturne spretnosti in raziskovalne spretnosti;
  • razvijajo svoje spretnosti, usmerjene v prihodnost, kot so digitalne spretnosti, ki jim bodo omogočile reševanje sedanjih in prihodnjih izzivov;
  • se olajša njihov osebni razvoj, na primer sposobnost prilagajanja novim situacijam in samozavest.

Cilj je tudi vsakemu osebju, vključno z osebjem v podjetjih, omogočiti poučevanje ali usposabljanje v tujini v okviru svojega poklicnega razvoja, da bi:

  • delili svoje strokovno znanje;
  • spoznali nova okolja poučevanja;
  • pridobili nove inovativne pedagoške spretnosti, spretnosti na področju oblikovanja učnih načrtov in digitalne spretnosti;
  • se povezali s kolegi v tujini, da bi razvili skupne aktivnosti za doseganje ciljev programa;
  • izmenjali dobre prakse in okrepili sodelovanje med visokošolskimi institucijami;
  • bolje pripravili študente na svet dela z vključevanjem osebja iz podjetij v programe ali tečaje.

Poleg tega je cilj spodbujati razvoj transnacionalnih in transdisciplinarnih učnih načrtov ter inovativnih načinov učenja in poučevanja, vključno s spletnim sodelovanjem, učenjem, ki temelji na raziskovanju, in pristopi, ki temeljijo na izzivih, s ciljem reševanja družbenih izzivov.

KAKO DOSTOPATI DO PRILOŽNOSTI ZA MOBILNOST V OKVIRU PROGRAMA ERASMUS?

Vse organizacije prijaviteljice, vključno s konzorciji za mobilnost, morajo imeti sedež v državi programa, sodelujoče visokošolske institucije pa morajo biti tudi nosilke listine Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE)[1], preden se pri nacionalni agenciji Erasmus+ prijavijo za projekt mobilnosti. S podpisom Listine Erasmus za terciarno izobraževanje se visokošolske institucije zavežejo, da bodo zagotovile vso potrebno podporo udeležencem mobilnosti, vključno z jezikovno pripravo. Za podporo udeležencem se izvaja spletna jezikovna podpora za vse aktivnosti mobilnosti med državami programa in partnerskimi državami, kjer je to mogoče. Evropska komisija dostop do nje zagotavlja upravičenim udeležencem, da bi pred mobilnostjo in/ali med njo izboljšali svoje znanje tujih jezikov.

V skladu s prednostnimi nalogami novega programa so bila okrepljena načela listine. Listina med drugim vključuje zavezo k zagotovitvi, da bodo izidi učnega obdobja na visokošolski ravni v tujini, doseženi v državi programa, v skladu z evropskim sistemom prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS) avtomatično in v celoti priznani v drugih državah programa, kot je dogovorjeno v študijskem sporazumu in potrjeno v prepisu ocen ali glede na učne izide modulov, opravljenih v tujini, kot je navedeno v katalogu predmetov. Listina vključuje tudi zavezo k uporabi trajnostnih praks pri izvajanju projektov mobilnosti in k izvajanju digitalnega upravljanja mobilnosti v skladu s standardi pobude za evropsko študentsko izkaznico.

Sodelujoča visokošolska institucija mora pravično, pregledno in dosledno izbrati potencialne udeležence in dodeliti nepovratna sredstva ter dokumentirati postopka izbora in dodelitve, pri tem pa upoštevati določbe sporazuma o nepovratnih sredstvih z nacionalno agencijo. Take pravične in pregledne postopke bi morala zagotoviti v vseh fazah mobilnosti in v postopku odgovarjanja na poizvedbe/pritožbe udeležencev.

Listino ECHE dopolnjujejo smernice ECHE[2], tj. dokument, ki visokošolske institucije podpira pri izvajanju načel ECHE in bi ga bilo treba v ta namen v celoti upoštevati. Visokošolske institucije morajo listino ECHE in podporne smernice ustrezno upoštevati pri izvajanju vseh ukrepov, za katere je potrebna ta akreditacija.

Čeprav visokošolske institucije iz partnerskih držav niso upravičene do podpisa listine ECHE, morajo spoštovati načela ECHE. Zato morajo biti podrobnosti, kot so jezikovna podpora, priznavanje učnih izidov in vsa potrebna podpora, ki je na voljo udeležencem mobilnosti, izrecno navedene v medinstitucionalnem sporazumu.

PRIPRAVA PROJEKTA

Organizacija prijaviteljica odda vlogo za nepovratna sredstva za projekt mobilnosti ter podpiše in upravlja sporazum o nepovratnih sredstvih in poročanje. To vključuje možnost, da odda vlogo za sredstva za organizacijo intenzivnih kombiniranih programov, poišče partnerje za izvajanje intenzivnega kombiniranega programa in poroča o rezultatih.

Sodelujoče organizacije, ki so vključene v projekt mobilnosti, prevzamejo naslednje vloge in naloge:

  • organizacija pošiljateljica: odgovorna je za to, da izbere študente/osebje in jih napoti v tujino. To vključuje plačila nepovratnih sredstev (za tiste v državah programa), pripravo, spremljanje in samodejno priznavanje v zvezi z obdobjem mobilnosti;
  • organizacija gostiteljica: odgovorna je za to, da sprejme študente/osebje iz tujine in zanje zagotovi program študija/prakse, program usposabljanja ali pridobitev znanja na podlagi poučevanja;
  • organizacija posrednica: to je organizacija, ki je dejavna na trgu dela ali na področju izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela v državi programa. Lahko je članica konzorcija za mobilnost, ni pa organizacija pošiljateljica. Njena naloga je lahko izmenjava in olajšanje upravnih postopkov visokošolskih institucij pošiljateljic, iskanje ustreznih mest v podjetjih glede na profil študentov v primeru praks in skupna priprava udeležencev.

Organizaciji pošiljateljica in gostiteljica ter študenti/osebje se morajo pred začetkom obdobja mobilnosti dogovoriti o aktivnostih, ki jih bodo opravili študenti – v „učnem sporazumu“ – ali osebje – v „sporazumu o mobilnosti“. Ti sporazumi opredeljujejo ciljne učne izide za obdobje učenja v tujini in vsebujejo formalne določbe o priznavanju za vsako stran. Pravice in obveznosti so določene v sporazumu o nepovratnih sredstvih. V primeru aktivnosti med dvema visokošolskima institucijama (mobilnost študentov za študij, vključno s kombinirano mobilnostjo, in mobilnost osebja za poučevanje) mora biti pred začetkom izmenjav sklenjen „medinstitucionalni sporazum“ med institucijama pošiljateljico in gostiteljico.

Mobilnost iz držav programa Erasmus+ v partnerske države

Mobilnost iz držav programa v partnerske države ima dvojen cilj. Prvič, študentom in osebju ponuja več priložnosti za mednarodne izkušnje ter pridobivanje v prihodnost usmerjenih in drugih ustreznih spretnosti po vsem svetu. Drugič, visokošolskim institucijam iz držav programa omogoča, da vzpostavijo dolgoročno trajnostno mednarodno sodelovanje s partnerskimi institucijami iz partnerskih držav.

Do 20 % sredstev, dodeljenih posameznemu projektu mobilnosti na področju visokošolskega izobraževanja, se lahko uporabi za financiranje izhodne mobilnosti študentov in osebja visokošolskih institucij v državah programa v katero koli partnersko državo na svetu (regije 1–14). Te priložnosti so namenjene spodbujanju organizacij v državi programa, da razvijejo aktivnosti izhodne mobilnosti z več partnerskimi državami, pri čemer se pričakuje, da bodo zajele čim večje geografsko območje.

Vključevanje in raznolikost pri mobilnosti na področju visokošolskega izobraževanja

Da bi se v skladu z načeli ECHE čim bolj olajšal dostop do mobilnosti študentov in osebja, morajo visokošolske institucije trenutnim in bodočim udeležencem iz vseh okolij zagotoviti enak in pravičen dostop in priložnosti. To pomeni vključevanje udeležencev z manj priložnostmi, kot so udeleženci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ali drugimi zdravstvenimi težavami, študenti z otroki, študenti, ki delajo ali so poklicni športniki, ter študenti na vseh študijskih področjih, ki so premalo zastopana v projektih mobilnosti. Za spoštovanje tega načela je bistvena opredelitev notranjih izbirnih postopkov, ki upoštevajo pravičnost in vključevanje ter omogočajo celovito oceno uspešnosti in motiviranosti prijaviteljev. Poleg tega se visokošolske institucije spodbujajo k vključitvi priložnosti za mobilnost, kot so obdobja mobilnosti, v svoje učne načrte, da bi olajšale sodelovanje študentov z vseh študijskih področij. V zvezi s tem lahko kombinirana mobilnost pomaga zagotoviti dodatne priložnosti, ki so morda primernejše za nekatere posameznike ali skupine študentov. V tem okviru je koristno, da imajo visokošolske institucije uslužbence, pristojne za vključevanje, ki pomagajo obravnavati vključevanje in raznolikost. Uradniki za vključevanje lahko na primer pomagajo pri ozaveščanju, opredelijo strategije za obveščanje in ozaveščanje, zagotavljajo ustrezno podporo med mobilnostjo v sodelovanju z ustreznimi kolegi ter pomagajo olajšati sodelovanje med ustreznimi zaposlenimi v instituciji, ki imajo strokovno znanje na področju vključevanja in raznolikosti.

Okoljska trajnostnost in okolju prijazne prakse pri mobilnosti na področju visokošolskega izobraževanja

V skladu z načeli ECHE morajo visokošolske institucije pri vseh aktivnostih, povezanih s programom, spodbujati okolju prijazne prakse. To pomeni, da morajo spodbujati uporabo trajnostnih prevoznih sredstev za mobilnost, si dejavno prizadevati za okolju prijaznejšo organizacijo dogodkov, konferenc in srečanj, povezanih z mobilnostjo v okviru programa Erasmus+, ter nadomestiti administrativne postopke, pri katerih se uporablja papir, z digitalnimi postopki (v skladu s standardi pobude za evropsko študentsko izkaznico). Visokošolske institucije bi morale vse udeležence tudi seznanjati z različnimi ukrepi, ki jih lahko sprejmejo med bivanjem v tujini, da bi zmanjšali ogljični in okoljski odtis svoje mobilnosti, ter spremljati napredek pri doseganju trajnostnejše mobilnosti študentov in osebja.

Digitalizacija ter digitalno izobraževanje, znanja in spretnosti pri mobilnosti na področju visokošolskega izobraževanja

V skladu z načeli ECHE bi morale visokošolske institucije izvajati digitalno upravljanje mobilnosti študentov v skladu s tehničnimi standardi pobude za evropsko študentsko izkaznico. To pomeni, da se morajo visokošolske institucije, ki sodelujejo v programu, povezati z mrežo Erasmus brez papirja, da si izmenjajo podatke o mobilnosti ter upravljajo spletne študijske sporazume in digitalne medinstitucionalne sporazume, takoj ko te funkcije začnejo delovati za različne aktivnosti mobilnosti med državami programa in iz držav programa v partnerske države. Visokošolske institucije lahko za izvajanje digitalnega upravljanja mobilnosti uporabljajo sredstva za organizacijsko podporo. Institucije bi morale na interni ravni spodbujati kombinirano mobilnost, tj. kombinacijo fizične mobilnosti z virtualno komponento, da bi nudile prožnejše oblike mobilnosti in še izboljšale učne izide in učinek fizične mobilnosti. Visokošolske institucije morajo zagotoviti kakovost aktivnosti kombinirane mobilnosti in formalno priznavanje za udeležbo v kombinirani mobilnosti, vključno z virtualno komponento. Institucije bi morale svoje študente in osebje ozaveščati tudi o priložnostih v okviru programa za pridobivanje in nadaljnji razvoj ustreznih digitalnih spretnosti na vseh študijskih področjih, vključno s pripravništvi na področju digitalnih priložnosti za študente in nedavne diplomante, s katerimi nadalje razvijajo ali pridobivajo digitalne spretnosti[3]. Izobraževalno in administrativno osebje lahko prav tako koristi usposabljanje na področju digitalnih spretnosti, da bi pridobilo ustrezne digitalne spretnosti za uporabo digitalnih tehnologij v okviru programov in za digitalizacijo administracije.

Opis aktivnosti in posebna merila

Mobilnost študentov

V okviru mobilnosti študentov lahko študent na katerem koli študijskem področju in na kateri koli stopnji (kratki cikel/dodiplomski/magistrski/doktorski študij) odide iz katere koli države programa v katero koli drugo državo programa ali katero koli partnersko državo. Za zagotovitev visokokakovostnih aktivnosti mobilnosti s čim večjim učinkom na študente mora biti aktivnost mobilnosti združljiva s potrebami študenta v zvezi z učenjem za diplomo in osebnim razvojem.

Študenti lahko izvedejo spodaj opisane aktivnosti:

  • obdobje študija v tujini na partnerski visokošolski instituciji. Obdobje študija v tujini mora biti del študentovega študijskega programa, ki vodi do dokončanja katerega koli cikla študija. Obdobje študija v tujini lahko vključuje tudi prakso. Taka kombinacija ustvarja sinergije med akademskimi in strokovnimi izkušnjami v tujini;
  • prakso (usposabljanje, delovna praksa) v tujini v podjetju, raziskovalnem inštitutu, laboratoriju, organizaciji ali na katerem koli drugem ustreznem delovnem mestu. Podprte so prakse v tujini v katerem koli ciklu študija in za nedavne diplomante. V to so zajeta tudi asistentstva za poučevanje za študente, ki bodo postali učitelji, in raziskovalna asistentstva za študente in doktorande v kateri koli ustrezni raziskovalni ustanovi. Za nadaljnje povečanje sinergij s programom Obzorje Evropa se lahko te mobilnosti izvajajo tudi v okviru raziskovalnih projektov, financiranih s sredstvi iz programa Obzorje Evropa, ob popolnem spoštovanju načela preprečevanja dvojnega financiranja aktivnosti s sredstvi EU. Prakse bi morale biti sestavni del študijskega programa študenta, kadar koli je to mogoče;
  • doktorsko mobilnost:

da bi se bolje izpolnile raznolike potrebe doktorandov po učenju in usposabljanju ter zagotovile enake možnosti, lahko doktorandi in tisti, ki so pred kratkim dokončali doktorski študij (podoktorski diplomiranci)[4], opravijo kratko ali daljše obdobje fizične mobilnosti za študij ali prakso v tujini. Spodbuja se dodajanje virtualne komponente fizični mobilnosti;

  • kombinirano mobilnost:

vsako študijsko obdobje ali praksa v tujini, vključno z doktorsko mobilnostjo, se lahko opravi kot kombinirana mobilnost, ne glede na to, koliko časa traja. Kombinirana mobilnost je kombinacija fizične mobilnosti z virtualno komponento, ki olajša spletno izmenjavo in timsko delo za sodelovalno učenje. Virtualna komponenta lahko na primer na spletu združi učeče se iz različnih držav in z različnih študijskih področij, da bi se udeležili spletnih tečajev ali pa skupaj in hkrati opravili naloge, ki so priznane kot del njihovega študija.

Vsak študent lahko kombinirano mobilnost opravi tudi z udeležbo v kombiniranem intenzivnem programu.

Poleg tega bodo lahko študenti (kratkega programa/dodiplomskega/magistrskega študija), ki se ne morejo udeležiti dolgotrajne fizične mobilnosti za študij ali prakso, na primer zaradi svojega študijskega področja ali ker imajo manj možnosti za udeležbo, opravili kratkotrajno fizično mobilnost, tako da jo bodo kombinirali z obvezno virtualno komponento.

  • Mobilnost osebja

Osebje lahko v okviru mobilnosti osebja odide iz katere koli države programa v katero koli drugo državo programa ali katero koli partnersko državo. Za zagotovitev visokokakovostnih aktivnosti mobilnosti s čim večjim učinkom mora biti aktivnost mobilnosti povezana s poklicnim razvojem osebja ter izpolnjevati njegove potrebe v zvezi z učenjem in osebnim razvojem.

Člani osebja lahko izvedejo katero koli od spodaj opisanih aktivnosti:

  • obdobje poučevanja v tujini na partnerski visokošolski instituciji. Obdobje poučevanja v tujini omogoča kateremu koli članu pedagoškega osebja visokošolske institucije ali osebja v podjetjih, da poučuje na partnerski visokošolski instituciji v tujini. Mobilnost osebja za poučevanje je mogoča na katerem koli študijskem področju;
  • obdobje usposabljanja v tujini na partnerski visokošolski instituciji, v podjetju ali na katerem koli drugem ustreznem delovnem mestu. Obdobje usposabljanja v tujini vsem zaposlenim visokošolske institucije omogoča, da se udeležijo aktivnosti usposabljanja v tujini, ki je pomembna za njihovo vsakodnevno delo v visokošolski instituciji. Ta aktivnost je lahko v obliki usposabljanja ali sledenja na delovnem mestu.

Obdobje mobilnosti osebja v tujini lahko združuje aktivnosti poučevanja in usposabljanja. Vsako obdobje poučevanja ali usposabljanja v tujini se lahko izvede kot kombinirana mobilnost.

Splošna merila za upravičenost

Projekt mobilnosti na področju visokošolskega izobraževanja mora upoštevati naslednja uradna merila, da bi bil upravičen do nepovratnih sredstev Erasmus+. Splošna merila za upravičenost obravnavajo splošne zahteve na ravni projekta, medtem ko posebna merila, navedena v naslednjih poglavjih, obravnavajo zahteve za izvajanje določenih aktivnosti.

Upravičene aktivnosti

Visokošolske institucije lahko izvajajo eno ali več naslednjih aktivnosti:

  • mobilnost študentov za študij,
  • mobilnost študentov za prakso,
  • mobilnost osebja za poučevanje,
  • mobilnost osebja za usposabljanje,
  • intenzivne kombinirane programe.

Te aktivnosti mobilnosti se lahko izvajajo med državami programa ali iz države programa v katero koli partnersko državo na svetu (regije 1–14).

Kdo se lahko prijavi?

Vloge za nepovratna sredstva lahko oddajo organizacije z naslednjimi akreditacijami:

  • za prijavo kot posamezna visokošolska institucija: visokošolske institucije s sedežem v državi programa, ki jim je bila dodeljena listina Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE);
  • za prijavo kot konzorcij za mobilnost: koordinatorske organizacije, ki imajo sedež v državi programa in koordinirajo konzorcij, ki mu je bila dodeljena akreditacija Erasmus za konzorcije za mobilnost na področju visokošolskega izobraževanja. Organizacije, ki nimajo veljavne akreditacije za konzorcij, lahko zanjo zaprosijo v imenu konzorcija za mobilnost v okviru istega razpisa, v katerem oddajo vlogo za nepovratna sredstva za projekt mobilnosti, ali prejšnjega razpisa. Vse vključene visokošolske institucije iz držav programa morajo biti nosilke listine Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE). Te organizacije bodo upravičene do projekta mobilnosti le, če bo njihova prijava za akreditacijo za konzorcij uspešna.

Študenti in osebje v visokošolskem izobraževanju ne morejo neposredno oddati vloge za nepovratna sredstva; merila za izbor za udeležbo v aktivnostih mobilnosti in intenzivnih kombiniranih programih opredeli visokošolska institucija, na kateri študirajo ali so zaposleni.

Upravičene države

Za udeležbo v aktivnostih:

  • katera koli država programa,
  • katera koli partnerska država.

Število sodelujočih organizacij

Število organizacij v prijavnem obrazcu je ena (prijavitelj). To je bodisi ena visokošolska institucija bodisi koordinator konzorcija za mobilnost s sedežem v državi programa.

Med izvajanjem projekta mobilnosti morata sodelovati vsaj dve organizaciji (vsaj ena pošiljateljica in vsaj ena gostiteljica) iz različnih držav programa.

Za intenzivne kombinirane programe: poleg prijavitelja morata pri organizaciji intenzivnega kombiniranega programa sodelovati vsaj dve visokošolski instituciji iz dveh drugih držav programa.

Trajanje projekta

26 mesecev

Kje se prijaviti?

  • Pri nacionalni agenciji v državi, v kateri ima organizacija prijaviteljica sedež.

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 11. maja do 12. ure (opoldne po bruseljskem času) za projekte, ki se začnejo 1. septembra istega leta.

Kako se prijaviti?

Za podrobnosti o postopku prijave glej del C tega vodnika.

Druga potrebna merila

Visokošolska institucija ima na voljo dve možnosti, da se pri svoji nacionalni agenciji prijavi za nepovratna sredstva:

  • neposredno kot posamezna visokošolska institucija;
  • prek konzorcija za mobilnost, katerega koordinatorka/članica je.

Visokošolska institucija se lahko za projekt mobilnosti kot posamezna visokošolska institucija in/ali kot koordinatorska visokošolska institucija danega konzorcija prijavi samo enkrat v posameznem krogu izbirnega postopka. Vendar je lahko visokošolska institucija članica oziroma koordinira več različnih konzorcijev za mobilnost, ki se prijavljajo hkrati.

Obe možnosti (posamezna prijava in prijava konzorcija) se lahko izvedeta vzporedno. Vendar visokošolska institucija ostane odgovorna za preprečevanje dvojnega financiranja udeleženca, če se v istem študijskem letu uporabita obe možnosti.

V okviru projekta mobilnosti bi bilo treba izvajati pobudo za evropsko študentsko izkaznico, da bi se olajšalo spletno upravljanje cikla mobilnosti, ter druge okolju prijaznejše in vključujoče pristope v skladu z listino ECHE in smernicami ECHE.

Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.

Posebna merila za upravičenost za mobilnost študentov

Upravičene sodelujoče organizacije

  • Mobilnost študentov za študij:

vse sodelujoče organizacije iz držav programa (pošiljateljice in gostiteljice) morajo biti visokošolske institucije, ki so nosilke ECHE. Vse organizacije gostiteljice iz partnerskih držav morajo biti visokošolske institucije, priznane s strani pristojnih organov, in morajo pred začetkom izvajanja mobilnosti podpisati medinstitucionalne sporazume s partnericami iz držav programa.

  • Mobilnost študentov za prakso:

organizacija pošiljateljica mora biti visokošolska institucija iz države programa, ki je nosilka listine ECHE.

V primeru mobilnosti študentov za prakso je lahko organizacija gostiteljica[5]:

  • katera koli javna ali zasebna organizacija iz države programa ali partnerske države, ki je dejavna na trgu dela ali področju izobraževanja, usposabljanja, mladine, raziskav in inovacij. Taka organizacija je lahko na primer:
  • javno ali zasebno malo, srednje ali veliko podjetje (vključno s socialnimi podjetji);
  • javni organ na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;
  • veleposlaništvo ali konzularno predstavništvo države programa, v kateri je organizacija pošiljateljica;
  • socialni partner ali drug predstavnik sveta dela, tudi gospodarske zbornice, obrtna/poklicna združenja in sindikati;
  • raziskovalni inštitut;
  • fundacija;
  • šola/zavod/center za izobraževanje (na kateri koli ravni, od predšolskega do srednješolskega izobraževanja, vključno s poklicnim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih);
  • neprofitna organizacija, združenje, nevladna organizacija;
  • organ, ki zagotavlja poklicno usmerjanje, poklicno svetovanje in informacijske storitve;
  • visokošolska institucija iz države programa, ki je nosilka listine ECHE, ali visokošolska institucija iz partnerske države, ki je priznana s strani pristojnih organov in je pred začetkom izvajanja mobilnosti podpisala medinstitucionalne sporazume s partnericami iz držav programa.

Trajanje aktivnosti

Mobilnost študentov za študij: od 2 mesecev (ali en akademski semester ali trimesečje) do 12 mesecev. To obdobje lahko vključuje dodatno obdobje prakse, če je to načrtovano, in je lahko glede na okoliščine različno organizirano, in sicer lahko aktivnosti potekata druga za drugo ali hkrati. Za kombinacijo veljajo pravila za dodelitev sredstev in minimalno trajanje študijske mobilnosti.

Mobilnost študentov za prakso: od 2 do 12 mesecev.

Vsi študenti, zlasti tisti, ki se ne morejo udeležiti dolgotrajne fizične mobilnosti za študij ali prakso, lahko krajšo fizično mobilnost kombinirajo z virtualno komponento. Poleg tega se lahko vsak študent udeleži kombiniranega intenzivnega programa. V teh primerih mora fizična mobilnost trajati od 5 do 30 dni ter mora biti kombinirana z obvezno virtualno komponento, ki omogoča izmenjavo s sodelovalnim spletnim učenjem in timsko delo. Študent mora s kombinirano mobilnostjo za študij pridobiti vsaj 3 kreditne točke ECTS.

Mobilnost za študij in/ali prakso za doktorande: od 5 do 30 dni ali od 2 do 12 mesecev (mobilnost za študij lahko vključuje dodatno obdobje prakse, če je to načrtovano).

Skupno upravičeno trajanje na cikel študija:

en študent lahko sodeluje v obdobjih mobilnosti, ki skupaj zajemajo največ 12 mesecev[6] fizične mobilnosti na posamezen cikel študija[7], in to neodvisno od števila in vrste aktivnosti mobilnosti:

  • med študijem prve stopnje (dodiplomski študij ali enakovredno), vključno s kratkim ciklom (ravni 5 in 6 EOK);
  • med študijem druge stopnje (magistrski študij ali enakovredno – raven 7 EOK) in
  • med študijem tretje stopnje kot doktorand (raven doktorata ali raven 8 EOK).

Trajanje prakse novih diplomantov se upošteva v največ 12-mesečnem obdobju tiste stopnje, med katero se prijavijo na prakso.

Kraji izvajanja aktivnosti

Študenti morajo svojo aktivnost fizične mobilnosti izvajati v državi programa ali partnerski državi, ki ni niti država organizacije pošiljateljice niti država, v kateri študent med študijem prebiva[8].

Upravičeni udeleženci

Študenti, vpisani na visokošolsko institucijo in v študij, ki se zaključi s priznano stopnjo izobrazbe ali drugo priznano kvalifikacijo terciarne ravni (do ravni doktorata in vključno z njo). V primeru doktorske mobilnosti mora imeti udeleženec raven 8 EOK.

Novi visokošolski diplomanti se lahko udeležijo mobilnosti za prakse. Organizacija upravičenka se lahko odloči, da ne bo nudila praks za nove diplomante. Nove diplomante mora izbrati njihova visokošolska institucija v zadnjem letu študija, prakso v tujini pa morajo opraviti in zaključiti v enem letu po tem, ko diplomirajo[9].

Druga potrebna merila

Mobilnost študentov je mogoča na katerem koli študijskem področju. Mobilnost študentov je lahko obdobje študija v kombinaciji s kratko prakso (manj kot dva meseca), ki se hkrati štejeta za skupno obdobje študija. Študent, organizacija pošiljateljica in organizacija gostiteljica morajo podpisati študijski sporazum.

Obdobje študija v tujini mora biti del študentovega študijskega programa, ki vodi do dokončanja študija. Prakse bi morale biti sestavni del študijskega programa študenta, kadar koli je to mogoče.

Udeležba v programu visokošolske institucije se ne šteje kot praksa.

V primeru kombinirane mobilnosti študentov lahko aktivnosti vključujejo udeležbo v programih v obliki kombiniranega učenja na kateri koli partnerski visokošolski instituciji, spletno usposabljanje in delovne naloge ali udeležbo v intenzivnih kombiniranih programih.

Posebna merila za upravičenost za mobilnost osebja

Upravičene sodelujoče organizacije

  • Mobilnost osebja za poučevanje:

organizacija pošiljateljica mora biti:

  • visokošolska institucija države Programa, ki je nosilka listine ECHE, ali
  • v primeru osebja, ki je bilo povabljeno, da poučuje na visokošolski instituciji: katera koli javna ali zasebna organizacija (ki ni nosilka listine ECHE) v državi programa, ki je dejavna na trgu dela ali področju izobraževanja, usposabljanja, mladine, raziskav in inovacij. Taka organizacija je lahko na primer:
  • javno ali zasebno malo, srednje ali veliko podjetje (vključno s socialnimi podjetji);
  • javni organ na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;
  • socialni partner ali drug predstavnik sveta dela, tudi gospodarske zbornice, obrtna/poklicna združenja in sindikati;
  • raziskovalni inštitut;
  • fundacija;
  • šola/zavod/center za izobraževanje (na kateri koli ravni, od predšolskega do srednješolskega izobraževanja, vključno s poklicnim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih);
  • neprofitna organizacija, združenje, nevladna organizacija;
  • organ, ki zagotavlja poklicno usmerjanje, poklicno svetovanje in informacijske storitve.

Organizacija gostiteljica mora biti visokošolska institucija iz države programa, ki je nosilka listine ECHE, ali visokošolska institucija iz partnerske države, priznana s strani pristojnih organov, in je pred začetkom izvajanja mobilnosti podpisala medinstitucionalni sporazum s partnerico iz države programa. V primeru povabljenega osebja iz podjetij mora biti organizacija gostiteljica visokošolska institucija v državi programa.

  • Mobilnost osebja za usposabljanje:

organizacija pošiljateljica mora biti visokošolska institucija iz države programa, ki je nosilka listine ECHE.

Organizacija gostiteljica mora biti:

  • visokošolska institucija iz države programa, ki je nosilka listine ECHE, ali visokošolska institucija iz partnerske države, ki je priznana s strani pristojnih organov in je pred začetkom izvajanja mobilnosti podpisala medinstitucionalne sporazume s partnericami iz držav programa, ali
  • katera koli javna ali zasebna organizacija iz države programa ali partnerske države, ki je dejavna na trgu dela ali področju izobraževanja, usposabljanja, mladine, raziskav in inovacij.

Trajanje aktivnosti

Mobilnost osebja za poučevanje in usposabljanje:

od 2 dni do 2 mesecev, v kar ni zajeto trajanje potovanja. V primeru mobilnosti iz države programa v partnersko državo mora aktivnost trajati od 5 dni do 2 meseca. V obeh primerih morajo biti dnevi izvajanja mobilnosti pri minimalnem trajanju zaporedni.

V primeru povabljenega osebja iz podjetij je minimalno trajanje en dan.

Poučevanje mora zajemati vsaj 8 ur poučevanja na teden (ali katero koli krajše obdobje bivanja). Če mobilnost traja dlje kot en teden, mora biti najmanjše število ur poučevanja za nepopoln teden sorazmerno s trajanjem tega tedna. Veljata naslednji izjemi:

  • ni omejitve najmanjšega števila ur poučevanja za povabljeno osebje iz podjetij;
  • če je v posameznem obdobju v tujini aktivnost poučevanja združena z aktivnostjo usposabljanja, se najmanjše število ur poučevanja na teden (ali katero koli krajše obdobje bivanja) zmanjša na 4 ure.

Kraji izvajanja aktivnosti

Osebje mora aktivnost fizične mobilnosti izvajati v kateri koli državi programa ali partnerski državi, ki ni država organizacije pošiljateljice in država prebivališča osebja.

Upravičeni udeleženci

Mobilnost osebja za poučevanje:

  • osebje, zaposleno na visokošolski instituciji iz države programa;
  • osebje iz katerega koli podjetja, ki dela v državi programa, ali javne ali zasebne organizacije (ki ni nosilka listine ECHE), ki je dejavna na trgu dela ali področju izobraževanja, usposabljanja, mladine, raziskav in inovacij (vključno z zaposlenimi doktorandi), in ki je povabljeno, da poučuje na visokošolski instituciji v državi programa.

Mobilnost osebja za usposabljanje: osebje, zaposleno na visokošolski instituciji iz države programa.

Druga potrebna merila

Mobilnost osebja lahko zajema obdobje poučevanja v kombinaciji z obdobjem usposabljanja, ki se hkrati štejeta kot skupno obdobje poučevanja. Mobilnost za poučevanje ali usposabljanje se lahko izvaja v več kot eni organizaciji gostiteljici v isti državi, pri čemer se šteje za eno obdobje poučevanja ali usposabljanja, zanjo pa velja minimalno trajanje bivanja.

Mobilnost za poučevanje je mogoča na katerem koli študijskem področju.

Mobilnost za poučevanje lahko vključuje zagotavljanje usposabljanja za razvoj partnerske visokošolske institucije.

Član osebja, organizacija pošiljateljica in organizacija gostiteljica morajo podpisati sporazum o mobilnosti.

Kombinirani intenzivni programi

To so kratki, intenzivni programi, pri katerih se uporabljajo inovativni načini učenja in poučevanja, vključno s spletnim sodelovanjem. Programi lahko vključujejo učenje, ki temelji na izzivih, kjer transnacionalne in transdisciplinarne skupine sodelujejo pri reševanju izzivov, na primer tistih, povezanih s cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj ali drugimi družbenimi izzivi, ki jih opredelijo regije, mesta ali družbe. Tak program bi moral imeti dodano vrednost v primerjavi z obstoječimi programi ali usposabljanji, ki jih ponujajo sodelujoče visokošolske institucije, in je lahko večleten. Namen kombiniranih intenzivnih programov je z omogočanjem novih in bolj prilagodljivih oblik mobilnosti, ki združujejo fizično mobilnost in virtualen del, doseči vse vrste študentov iz vseh okolij, z vseh študijskih področij in na vseh stopnjah študija.

Skupine visokošolskih institucij bodo lahko organizirale kratke kombinirane intenzivne programe učenja, poučevanja in usposabljanja za študente in osebje. V okviru teh kombiniranih intenzivnih programov bodo skupine študentov ali osebja opravile kratkotrajno fizično mobilnost v tujini, kombinirano z obvezno virtualno komponento, ki bo omogočila spletno izmenjavo in ekipno delo za sodelovalno učenje. Virtualna komponenta mora učeče se povezati prek spleta, da bodo skupaj in hkrati opravljali določene naloge, ki so vključene v kombinirani intenzivni program in se upoštevajo pri končnih učnih izidih.

Poleg tega so lahko kombinirani intenzivni programi odprti za študente in osebje visokošolskih institucij zunaj partnerstva. Kombinirani intenzivni programi krepijo zmogljivosti za razvoj in izvajanje inovativnih praks poučevanja in učenja v sodelujočih visokošolskih institucijah.

Posebna merila za upravičenost za kombinirane intenzivne programe

Upravičene sodelujoče organizacije

Kombinirani intenzivni program morajo razviti in izvajati vsaj tri visokošolske institucije iz najmanj treh držav programa, ki so nosilke ECHE. Poleg tega lahko sodeluje katera koli druga visokošolska institucija ali organizacija s sedežem v državi programa. Visokošolske institucije iz partnerskih držav lahko sodelujejo in pošiljajo udeležence na svoje stroške. Udeleženci iz partnerskih držav se ne upoštevajo pri minimalnih zahtevah.

Koordinatorska organizacija mora biti visokošolska institucija, ki je nosilka listine ECHE. Ta visokošolska institucija je bodisi prijaviteljica bodisi članica konzorcija za mobilnost, ki je prijavitelj.

Organizacija, ki pošlje/gosti študente in osebje, ki se bodo udeležili kombiniranih intenzivnih programov, mora biti visokošolska institucija iz države programa, ki je nosilka ECHE. V primeru izobraževalnega osebja in osebja za usposabljanje, ki sodeluje pri izvajanju programa, je lahko katera koli organizacija iz države programa (glej upravičene udeležence).

Trajanje aktivnosti

Fizična mobilnost od 5 dni do 30 dni trajanja programa. Za trajanje virtualne komponente ni meril za upravičenost, vendar morajo študenti s kombinirano virtualno in fizično mobilnostjo pridobiti vsaj 3 kreditne točke ECTS.

Kraji izvajanja aktivnosti

Fizična aktivnost se lahko izvaja v visokošolski instituciji gostiteljici ali na katerem koli drugem kraju v državi visokošolske institucije gostiteljice.

Upravičeni udeleženci

Študenti:

študenti, vpisani na visokošolsko institucijo in v študij, ki se zaključi s priznano stopnjo izobrazbe ali drugo priznano kvalifikacijo terciarne ravni (do ravni doktorata in vključno z njo).

Osebje: osebje, zaposleno na visokošolski instituciji iz države programa.

Izobraževalno osebje in osebje za usposabljanje, ki sodeluje pri izvajanju programa:

  • osebje, zaposleno na visokošolski instituciji iz države programa;
  • osebje iz katerega koli podjetja, ki dela v državi programa, javne ali zasebne organizacije (ki ni nosilka ECHE), ki je dejavna na trgu dela ali področju izobraževanja, usposabljanja, mladine, raziskav in inovacij (vključno z zaposlenimi doktorandi), ter ki je povabljeno, da poučuje na visokošolski instituciji v državi programa.

Druga potrebna merila

Intenzivni kombinirani programi za študente in osebje morajo vključevati kratkotrajno fizično mobilnost v tujini v kombinaciji z obvezno virtualno komponento, ki omogoča spletno izmenjavo in timsko delo za sodelovalno učenje. Virtualna komponenta mora učeče se povezati prek spleta, da bodo skupaj in hkrati opravljali določene naloge, ki so vključene v intenzivni kombinirani program in se upoštevajo pri končnih učnih izidih.

Študenti morajo z intenzivnimi kombiniranimi programi pridobiti vsaj 3 kreditne točke ECTS.

Intenzivni kombinirani program mora imeti najmanj 15 udeležencev (to ne vključuje izobraževalnega osebja/osebja za usposabljanje, ki sodeluje pri izvajanju programa), da bi bil upravičen do financiranja.

Individualno podporo, in če je ustrezno, podporo za potne stroške za fizično aktivnost udeležencem zagotovi organizacija pošiljateljica (in visokošolska institucija gostiteljica v primeru povabljenega osebja iz podjetij).

MERILA ZA DODELITEV

Ni kvalitativnega ocenjevanja (kakovost je bila ocenjena v fazi prijave za ECHE ali ob izbiri akreditacije konzorcija za mobilnost), zato ni meril za dodelitev.

Vsaka upravičena vloga za nepovratna sredstva (po preverjanju upravičenosti) bo prejela sredstva.

Najvišji znesek dodeljenih nepovratnih sredstev bo odvisen od številnih elementov:

  • števila mobilnosti, za katere je bila vložena prijava;
  • pretekle uspešnosti prijavitelja v smislu števila mobilnosti, dobre kakovosti izvajanih aktivnosti in dobrega finančnega poslovodenja, če je prijavitelj v preteklih letih prejel podobna nepovratna sredstva;
  • števila intenzivnih kombiniranih programov, za katere je bila vložena prijava;
  • skupnega nacionalnega proračuna, dodeljenega za ukrep mobilnosti.

AKREDITACIJA ERASMUS ZA KONZORCIJE ZA MOBILNOST NA PODROČJU VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA

Organizacija iz države programa, ki se za nepovratna sredstva Erasmus+ prijavlja v imenu konzorcija za mobilnost, mora biti nosilka veljavne akreditacije za konzorcij za mobilnost na področju visokošolskega izobraževanja. To akreditacijo dodeli ista nacionalna agencija, ki prejme vlogo za pridobitev sredstev za projekt mobilnosti na področju visokošolskega izobraževanja. Zahtevek za akreditacijo in vlogo za nepovratna sredstva za projekt mobilnosti je mogoče oddati v okviru istega razpisa. Vendar bodo nepovratna sredstva za projekte mobilnosti dodeljena samo tistim visokošolskim institucijam in organizacijam, ki bodo uspešno pridobile akreditacijo. Za pridobitev akreditacije za konzorcij je treba izpolnjevati naslednje pogoje:

MERILA ZA UPRAVIČENOST

Upravičene sodelujoče organizacije

Konzorcij za mobilnost na področju visokošolskega izobraževanja je lahko sestavljen iz naslednjih sodelujočih organizacij:

  • visokošolskih institucij, ki so nosilke veljavne Listine Erasmus za terciarno izobraževanje;
  • katere koli javne ali zasebne organizacije, dejavne na trgu dela ali na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine.

Vse sodelujoče organizacije morajo imeti sedež v isti državi programa.

Kdo se lahko prijavi?

Katera koli upravičena sodelujoča organizacija je lahko koordinator in se prijavi v imenu vseh organizacij, vključenih v konzorcij.

Število sodelujočih organizacij

Konzorcij za mobilnost mora biti sestavljen iz vsaj treh upravičenih sodelujočih organizacij, vključno z dvema visokošolskima institucijama pošiljateljicama.

Ob prijavi za akreditacijo za konzorcij morajo biti opredeljene vse organizacije, ki so članice konzorcija za mobilnost.

Trajanje akreditacije

Celotno obdobje programa.

Kje se prijaviti?

  • Pri nacionalni agenciji v državi, kjer ima organizacija prijaviteljica sedež.

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za akreditacijo oddati do 11. maja do 12. ure (opoldne po bruseljskem času) za projekte, ki se začnejo 1. septembra istega leta ali v poznejših letih.

Kako se prijaviti?

Za podrobnosti o postopku prijave glej del C tega vodnika.

Merila za dodelitev

Vloga za akreditacijo bo ocenjena z naslednjimi merili:

Ustreznost konzorcija

(največ 30 točk)

  • Ustreznost predloga v zvezi s:
  • cilji ukrepa;
  • potrebami in cilji organizacij, ki sodelujejo v konzorciju, in posameznih udeležencev;
  • v kakšnem obsegu je predlog primeren za:
  • doseganje visokokakovostnih učnih izidov za udeležence;
  • krepitev zmogljivosti in mednarodne razsežnosti organizacij, ki so članice konzorcija;
  • ustvarjanje dodane vrednosti na ravni EU z rezultati, ki jih ne bi bilo mogoče doseči tako, da bi aktivnosti izvajale posamezne visokošolske institucije.

Kakovost sestave konzorcija in dogovorov o sodelovanju

(največ 20 točk)

  • V kolikšni meri:
  • je konzorcij sestavljen iz ustreznih visokošolskih institucij pošiljateljic in, kadar je to ustrezno, dodatnih sodelujočih organizacij iz drugih socialno-ekonomskih sektorjev z zahtevanim profilom, izkušnjami in strokovnim znanjem za uspešno izvedbo vseh vidikov projekta;
  • ima koordinator konzorcija pretekle izkušnje z upravljanjem konzorcija ali podobne vrste projekta;
  • je porazdelitev vlog, odgovornosti in nalog/virov dobro opredeljena ter sta iz nje razvidna zavezanost in dejavno prispevanje vseh sodelujočih organizacij;
  • se združujejo in izmenjujejo naloge/viri;
  • so jasno opredeljene odgovornosti glede vprašanj o pogodbenem in finančnem upravljanju;
  • konzorcij v ukrep vključuje nove udeležence in manj izkušene organizacije.

Kakovost zasnove in izvedbe aktivnosti konzorcija

(največ 20 točk)

  • Jasnost, celovitost in kakovost vseh faz projekta mobilnosti (priprava, izvajanje aktivnosti mobilnosti in nadaljnje spremljanje);
  • kakovost praktičnih ureditev, načinov upravljanja in podpore (npr. iskanje organizacij gostiteljic, navezovanje stikov, informacije, jezikovna in medkulturna podpora, spremljanje);
  • kakovost sodelovanja, koordinacije in obveščanja med sodelujočimi organizacijami in drugimi pomembnimi deležniki;
  • kadar je ustrezno, kakovost ureditev za priznavanje in vrednotenje učnih izidov udeležencev ter dosledna uporaba evropskih orodij za preglednost in priznavanje;
  • po potrebi ustreznost ukrepov za izbor udeležencev v aktivnostih mobilnosti in za spodbujanje udeležbe oseb z manj priložnostmi v aktivnostih mobilnosti.

Učinek in razširjanje

(največ 30 točk)

  • Kakovost ukrepov za ocenjevanje rezultatov aktivnosti, ki jih vodi konzorcij;
  • morebitni učinek projekta:
  • na udeležence in sodelujoče organizacije med življenjskim ciklom projekta in po njem;
  • na druga področja, ne samo na organizacije in posameznike, ki neposredno sodelujejo v projektu, na institucionalni, lokalni, regionalni, nacionalni in/ali mednarodni ravni;
  • ustreznost in kakovost ukrepov, katerih cilj je razširjanje rezultatov aktivnosti, ki jih vodi konzorcij, med sodelujočimi organizacijami in partnerji ter drugod.

Da bi bil predlog izbran za akreditacijo, mora dobiti skupaj vsaj 60 točk. Poleg tega mora dobiti najmanj polovico vseh možnih točk pri posameznem merilu za dodelitev.

(A) Pravila za dodelitev sredstev, ki veljajo za vse aktivnosti mobilnosti v visokošolskem izobraževanju

Proračunska kategorija

Upravičeni stroški in veljavna pravila

Znesek

Organizacijska podpora

Stroški, neposredno povezani z izvajanjem mobilnosti (razen stroški bivanja in potni stroški za udeležence).

Mehanizem financiranja: prispevek za stroške na enoto.

Pravilo dodelitve: glede na število udeležencev mobilnosti.

Do 100. udeleženca: 400 EUR na udeleženca, po 100. udeležencu: 230 EUR na dodatnega udeleženca.

Podpora za vključevanje

Stroški, povezani z organizacijo aktivnosti mobilnosti za udeležence z manj priložnostmi, ki potrebujejo dodatno podporo, na podlagi dejanskih stroškov.

Mehanizem financiranja: prispevek za stroške na enoto.

Pravilo dodelitve: glede na število udeležencev z manj priložnostmi, ki prejmejo dodatno podporo, na podlagi dejanskih stroškov v okviru kategorije podpore za vključevanje.

100 EUR na udeleženca

Dodatni stroški, ki so neposredno povezani z udeleženci z manj priložnostmi in jih ni mogoče pokriti z dodatnim zneskom za individualno podporo za udeležence z manj priložnostmi. Ti stroški so namenjeni predvsem pokritju dodatne finančne podpore, ki jo udeleženci zaradi svojega telesnega, duševnega ali zdravstvenega stanja potrebujejo za udeležbo v mobilnosti in na pripravljalnih obiskih, ter za spremljevalce (vključno s potnimi stroški in stroški bivanja, če so upravičeni in če se ne krijejo v okviru proračunskih kategorij „podpora za potne stroške“ in „individualna podpora“ za te udeležence).

Mehanizem financiranja: dejanski stroški.

Pravilo dodelitve: prijavitelj mora utemeljiti vlogo, ki jo mora nato odobriti nacionalna agencija.

100 % upravičenih stroškov

Izredni stroški

Stroški zagotavljanja finančnega jamstva, če ga zahteva nacionalna agencija.

Visoki potni stroški udeležencev.

Mehanizem financiranja: dejanski stroški.

Pravilo dodelitve: prijavitelj mora utemeljiti vlogo, ki jo mora nato odobriti nacionalna agencija.

Stroški finančnega jamstva: 80 % upravičenih stroškov

Visoki potni stroški: 80 % upravičenih potnih stroškov

Nepovratna sredstva za organizacijsko podporo za upravičenca (visokošolske institucije ali konzorcije):

nepovratna sredstva za organizacijsko podporo so prispevek za kakršne koli stroške, ki jih imajo institucije v zvezi z aktivnostmi za podporo vhodne in izhodne mobilnosti študentov in osebja v skladu z listino Erasmus za terciarno izobraževanje v državah programa in načeli ECHE, kot so navedena v medinstitucionalnih sporazumih, sklenjenih v primeru institucij iz partnerskih držav. Na primer za:

  • organizacijske ureditve s partnerskimi institucijami, vključno z obiski pri morebitnih partnerjih, za dogovor o pogojih medinstitucionalnih sporazumov glede izbora, priprave, sprejema in vključevanja udeležencev mobilnosti ter posodabljanje teh medinstitucionalnih sporazumov;
  • zagotavljanje posodobljenih katalogov predmetov za mednarodne študente;
  • zagotavljanje informacij in pomoči za študente in osebje;
  • izbor študentov in osebja;
  • pripravo študijskih sporazumov, da se zagotovi popolno priznavanje vseh elementov izobraževanja študentov; pripravo in priznavanje sporazumov o mobilnosti za osebje;
  • zagotavljanje jezikovne in medkulturne priprave za študente in osebje na vhodni in izhodni mobilnosti, ki dopolnjuje spletno jezikovno podporo Erasmus+;
  • olajšanje vključevanja udeležencev vhodne mobilnosti na visokošolski instituciji;
  • zagotavljanje učinkovitih ureditev za mentorstvo in nadzor udeležencev mobilnosti;
  • posebne ureditve za zagotavljanje kakovosti praks študentov v podjetjih/organizacijah gostiteljicah;
  • zagotavljanje priznavanja elementov izobraževanja in z njimi povezanih kreditnih točk, izdajo prepisa ocen in prilog k diplomi;
  • podporo ponovnemu vključevanju udeležencev mobilnosti in nadgradnjo njihovih pridobljenih novih kompetenc v korist visokošolske institucije in vrstnikov;
  • izvajanje pobude za evropsko študentsko izkaznico (digitalizacija upravljanja mobilnosti);
  • spodbujanje okolju prijaznih načinov mobilnosti in ekologizacije upravnih postopkov;
  • spodbujanje in upravljanje udeležbe posameznikov z manj priložnostmi;
  • opredelitev in spodbujanje aktivnosti za državljansko angažiranost ter spremljanje udeležbe v takih aktivnostih;
  • spodbujanje in upravljanje kombinirane in/ali mednarodne mobilnosti.

Visokošolske institucije se za zagotavljanje visokokakovostne mobilnosti zavezujejo k izpolnjevanju vseh načel listine, med drugim, da bodo zagotovile, „da so udeleženci izhodne mobilnosti dobro pripravljeni na aktivnosti v tujini, vključno s kombinirano mobilnostjo, tako da opravijo dejavnosti za dosego zahtevane ravni znanja jezika in razvoj svojih medkulturnih kompetenc“, ter zagotavljale „ustrezno jezikovno podporo za udeležence vhodne mobilnosti“. Za jezikovno usposabljanje se lahko izkoristijo obstoječe zmogljivosti v institucijah. Tiste visokošolske institucije, ki lahko zagotovijo visokokakovostno mobilnost študentov in osebja, vključno z jezikovno podporo, z nižjimi stroški (ali imajo na voljo sredstva iz drugih virov, ki niso sredstva EU), lahko del nepovratnih sredstev za organizacijsko podporo namenijo financiranju večjega števila aktivnosti mobilnosti. V sporazumu o dodelitvi nepovratnih sredstev je določena stopnja prožnosti v zvezi s tem.

V vseh primerih pa morajo upravičenci v skladu s pogodbo zagotoviti take visokokakovostne storitve, pri čemer bodo nacionalne agencije spremljale in preverjale njihovo uspešnost, tudi ob upoštevanju poročil udeležencev, ki jih zagotovijo študenti in osebje ter do katerih imajo nacionalne agencije in Komisija neposreden dostop.

Nepovratna sredstva za organizacijsko podporo se izračunajo glede na število vseh podprtih, odhajajočih udeležencev mobilnosti (tudi tistih z ničelnimi nepovratnimi sredstvi iz sredstev EU v okviru programa Erasmus+ za celotno obdobje mobilnosti – glej v nadaljevanju) in prihajajočega osebja iz podjetij, ki poučujejo na visokošolski instituciji, ki je upravičenka ali članica konzorcija za mobilnost. Udeleženci mobilnosti z ničelnimi nepovratnimi sredstvi iz sredstev EU v okviru programa Erasmus+ za celotno obdobje mobilnosti se štejejo za podprte udeležence mobilnosti, saj lahko izkoristijo prednosti okvira mobilnosti in organizacijskih aktivnosti. Organizacijska podpora se torej plača tudi za te udeležence.

V primeru konzorcijev za mobilnost si lahko vsi člani razdelijo ta nepovratna sredstva v skladu s pravili, o katerih so se medsebojno dogovorili.

Udeleženci mobilnosti z ničelnimi nepovratnimi sredstvi iz sredstev EU v okviru programa Erasmus+

Študenti in osebje z ničelnimi nepovratnimi sredstvi iz sredstev EU v okviru programa Erasmus+ so udeleženci mobilnosti, ki ne prejmejo nepovratnih sredstev EU v okviru programa Erasmus+ za pot ali bivanje, vendar izpolnjujejo vsa merila za mobilnost študentov in osebja ter lahko izkoristijo vse prednosti, ki jih študentom in osebju zagotavlja program Erasmus+. Za kritje stroškov mobilnosti lahko prejmejo nepovratna sredstva iz skladov EU (Evropskega socialnega sklada itd.), ki niso sredstva programa Erasmus+, ali regionalna, nacionalna ali druga nepovratna sredstva. Število udeležencev mobilnosti z ničelnimi nepovratnimi sredstvi iz sredstev EU v okviru programa Erasmus+ za celotno obdobje mobilnosti se upošteva v statistiki za kazalnik uspešnosti, ki se uporablja za dodeljevanje proračunskih sredstev EU državam.

Podpora za vključevanje

Oseba z manj priložnostmi je morebitni udeleženec, čigar osebne okoliščine ali okoliščine, povezane s telesnim, duševnim ali zdravstvenim stanjem, so take, da njegova udeležba v projektu/ukrepu mobilnosti ne bi bila mogoča brez dodatne finančne ali drugačne podpore. Visokošolske institucije, ki so izbrale študente in/ali osebje z manj priložnostmi, lahko pri nacionalni agenciji oddajo vlogo za dodatna nepovratna sredstva, da pokrijejo dodatne stroške za njihovo udeležbo v aktivnostih mobilnosti. Torej je lahko podpora v obliki nepovratnih sredstev pri udeležencih z manj priložnostmi, zlasti tistih z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ali drugimi zdravstvenimi težavami, višja od najvišjih posameznih zneskov nepovratnih sredstev, določenih spodaj. Visokošolske institucije bodo na svojem spletišču opisale, kako lahko študenti in osebje z manj priložnostmi zahtevajo taka dodatna nepovratna sredstva in utemeljijo, zakaj jih potrebujejo.

Za študente in osebje z manj priložnostmi se lahko zagotovijo dodatna sredstva tudi iz drugih virov na lokalni, regionalni in/ali nacionalni ravni.

Spremljevalci študentov in osebja z manj priložnostmi so upravičeni do prispevka, ki temelji na dejanskih stroških.

Vsaka visokošolska institucija se s podpisom listine Erasmus za terciarno izobraževanje zaveže, da bo zagotavljala enak dostop in enake priložnosti udeležencem iz vseh okolij. Zato lahko študenti in osebje z manj priložnostmi izkoristijo storitve podpore, ki jih institucija gostiteljica ponuja svojim lokalnim študentom in osebju.

Izredni stroški za drago potovanje

Do izrednih stroškov za drago potovanje so upravičeni samo udeleženci mobilnosti, upravičeni do podpore za potne stroške:

upravičenci projektov mobilnosti lahko zahtevajo finančno podporo za visoke potne stroške udeležencev pod proračunsko postavko „izredni stroški“ (80 % vseh upravičenih stroškov). To je dovoljeno, če lahko upravičenci utemeljijo, da pravila financiranja (na podlagi stroškov na enoto za razpon razdalje) ne krijejo vsaj 70 % potnih stroškov udeležencev. Če se dodelijo nepovratna sredstva za kritje izrednih stroškov za drago potovanje, nadomestijo podporo za potne stroške.

Drugi viri financiranja

Študenti in osebje lahko poleg nepovratnih sredstev EU iz programa Erasmus+ ali namesto njih (udeleženci mobilnosti z ničelnimi nepovratnimi sredstvi iz sredstev EU) prejmejo regionalna, nacionalna ali druga nepovratna sredstva, ki jih ne upravlja nacionalna agencija, temveč druga organizacija (npr. ministrstvo ali regionalni organi). Nepovratna sredstva EU iz programa Erasmus+ se lahko nadomestijo tudi z drugimi sredstvi iz proračuna EU (Evropskega socialnega sklada itd.). Za te vrste nepovratnih sredstev, ki niso zagotovljena iz proračuna EU, temveč iz drugih virov financiranja, ne veljajo zneski in najnižje/najvišje vrednosti iz tega dokumenta.

(B) Nepovratna sredstva za mobilnost študentov

Individualna podpora za fizično mobilnost

Študenti lahko prejmejo nepovratna sredstva za individualno podporo, namenjena kritju dodatnih potnih stroškov in stroškov bivanja, povezanih z obdobjem študija ali prakse v tujini.

Za mobilnost med državami programa in v partnerske države v regijah 5 in 14 bodo te mesečne zneske opredelile nacionalne agencije v dogovoru z nacionalnimi organi in/ali visokošolskimi institucijami na podlagi nepristranskih in preglednih meril, navedenih v nadaljevanju. Točni zneski bodo objavljeni na spletiščih nacionalnih agencij in visokošolskih institucij.

Države programa in partnerske države iz regij 5 in 14[10] so razdeljene v naslednje tri skupine:

Skupina 1

Države z višjimi življenjskimi stroški

Danska, Finska, Islandija, Irska, Lihtenštajn, Luksemburg, Norveška, Švedska

partnerske države iz regije 14

Skupina 2

Države s srednjimi življenjskimi stroški

Avstrija, Belgija, Ciper, Francija, Nemčija, Grčija, Italija, Malta, Nizozemska, Portugalska, Španija

partnerske države iz regije 5

Skupina 3

Države z nižjimi življenjskimi stroški

Bolgarija, Hrvaška, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Severna Makedonija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Turčija

Nepovratna sredstva EU iz programa Erasmus+ za individualno podporo, ki se bodo zagotovila študentom, bodo odvisna od smeri njihove mobilnosti med njihovo državo pošiljateljico in državo gostiteljico, kot sledi:

  • mobilnost v državo s podobnimi življenjskimi stroški: študenti bodo prejeli nepovratna sredstva EU v srednji vrednosti;
  • mobilnost v državo z višjimi življenjskimi stroški: študenti bodo prejeli nepovratna sredstva EU v višji vrednosti;
  • mobilnost v državo z nižjimi življenjskimi stroški: študenti bodo prejeli nepovratna sredstva EU v nižji vrednosti.

Nacionalne agencije bodo opredelile zneske v okviru naslednjih najnižjih in najvišjih vrednosti:

  • nepovratna sredstva EU v srednji vrednosti: srednji zneski, ki znašajo od 260 do 540 EUR na mesec, veljajo za mobilnost v državo s podobnimi življenjskimi stroški: (a) iz skupine 1 v skupino 1, (b) iz skupine 2 v skupino 2 in (c) iz skupine 3 v skupino 3;
  • nepovratna sredstva EU v višji vrednosti: ustreza srednjim zneskom, ki jih opredeli nacionalna agencija in katerim se prišteje vsaj 50 EUR ter znašajo od 310 do 600 EUR na mesec. Veljajo za aktivnosti mobilnosti v državo z višjimi življenjskimi stroški: (a) iz skupine 2 v skupino 1 in (b) iz skupine 3 v skupini 1 in 2;
  • nepovratna sredstva EU v nižji vrednosti: ustreza srednjim zneskom, ki jih opredeli nacionalna agencija in od katerih se odšteje vsaj 50 EUR ter znašajo od 200 do 490 EUR na mesec. Veljajo za aktivnosti mobilnosti v državo z nižjimi življenjskimi stroški: (a) iz skupine 1 v skupini 2 in 3 ter (b) iz skupine 2 v skupino 3.

Nacionalne agencije bodo pri opredeljevanju zneskov, ki bodo veljali za upravičence v njihovi državi, upoštevale dve posebni merili:

  • razpoložljivost in višino sredstev iz drugih virov sofinanciranja s strani zasebnih ali javnih organov na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni za dopolnitev nepovratnih sredstev EU;
  • splošno raven povpraševanja študentov, ki nameravajo študirati ali se usposabljati v tujini.

Nacionalne agencije lahko za aktivnosti mobilnosti med državami programa in v partnerske države v regijah 5 in 14 zagotovijo določeno mero prilagodljivosti za visokošolske institucije, tako da na nacionalni ravni namesto točnih zneskov opredelijo najnižje in najvišje vrednosti. Ta odločitev bi morala biti utemeljena, na primer v državah, kjer je na voljo sofinanciranje na regionalni ali institucionalni ravni.

Študenti in novi diplomanti z manj priložnostmi – dodatni znesek k individualni podpori

Študenti in novi diplomanti z manj priložnostmi prejmejo dodatni znesek v višini 250 EUR na mesec, ki se prišteje njihovim nepovratnim sredstvom EU iz programa Erasmus+ za individualno podporo. Nacionalne agencije v dogovoru z nacionalnimi organi na nacionalni ravni opredelijo merila, ki jih je treba uporabljati.

Študenti in novi diplomanti na praksi – dodatni znesek k individualni podpori

Študenti in novi diplomanti, ki opravljajo prakso, bodo prejeli dodatni znesek v višini 150 EUR na mesec, ki se prišteje njihovim nepovratnim sredstvom EU iz programa Erasmus+ za individualno podporo. Študenti in novi diplomanti z manj priložnostmi, ki opravljajo prakso, so upravičeni do dodatnega zneska za študente in nove diplomante z manj priložnostmi in dodatnega zneska za prakso.

Študenti in novi diplomanti iz najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj

Glede na omejitve zaradi oddaljenosti od drugih držav programa in gospodarske ravni bodo študenti in novi diplomanti, ki študirajo ali so študirali na visokošolskih institucijah v najbolj oddaljenih regijah držav članic EU ter čezmorskih državah in ozemljih, pridruženih državam članicam EU, prejeli naslednje višje zneske za individualno podporo:

Iz/z

V

Znesek

najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja

države programa in partnerske države iz regij 5 in 14

700 EUR na mesec

Dodatni zneski za študente in nove diplomante z manj priložnostmi ter dodatni zneski za prakso v tem primeru ne veljajo.

Študenti in novi diplomanti, ki se udeležijo mobilnosti iz države programa v partnersko državo („mednarodna mobilnost“)

Osnovni znesek za individualno podporo je določen, kot sledi:

Iz/s/z

V

Znesek

države programa

partnerske države iz regij 1–4 in 6–13

700 EUR na mesec

države programa

partnerske države iz regij 5 in 14

kot je navedeno v oddelku „Nepovratna sredstva za mobilnost študentov – Individualna podpora za fizično mobilnost“

Dodatni znesek za študente in nove diplomante z manj priložnostmi v tem primeru velja.

V primeru mobilnosti v partnerske države iz regij 1–4 in 6–13 dodatni znesek za prakso ne velja.

Države programa vključujejo tudi najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja.

Študenti in novi diplomanti, ki se udeležijo kratkotrajne fizične mobilnosti (kombinirane mobilnosti in kratkotrajne mobilnosti študentov doktorskega študija)

Osnovni zneski za individualno podporo so določeni, kot sledi:

Trajanje fizične aktivnosti

Znesek (katera koli država programa ali partnerska država)

Do 14. dneva aktivnosti

70 EUR na dan

Od 15. do 30. dneva aktivnosti

50 EUR na dan

Po potrebi sta lahko v individualno podporo zajeta tudi en dan potovanja pred aktivnostjo in en dan potovanja po njej.

Študenti in novi diplomanti z manj priložnostmi – dodatni znesek k individualni podpori za kratkotrajno fizično mobilnost

Študenti in novi diplomanti z manj priložnostmi poleg nepovratnih sredstev EU iz programa Erasmus+ za individualno podporo prejmejo dodatni znesek, ki znaša 100 EUR za 5–14-dnevno obdobje aktivnosti fizične mobilnosti in 150 EUR za 15–30-dnevno obdobje aktivnosti fizične mobilnosti. Nacionalne agencije v dogovoru z nacionalnimi organi na nacionalni ravni opredelijo merila, ki jih je treba uporabljati.

Dodatni znesek za prakso v tem primeru ne velja.

Države programa vključujejo tudi najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja.

Študenti in novi diplomanti, ki ne prejmejo podpore za potne stroške – dodatni znesek k individualni podpori za zelena potovanja

Študenti in novi diplomanti, ki ne prejmejo podpore za potne stroške, se lahko odločijo za zeleno potovanje. V tem primeru bodo kot dodatni znesek k individualni podpori prejeli enoten prispevek v višini 50 EUR in po potrebi dodatno individualno podporo za kritje stroškov za povratno pot za največ štiri dni potovanja.

Podpora za potne stroške

Naslednji udeleženci lahko prejmejo spodaj navedene zneske za podporo pri kritju potnih stroškov:

  • študenti in novi diplomanti, ki študirajo ali so študirali na visokošolskih institucijah v najbolj oddaljenih regijah držav članic EU, na Cipru, Islandiji, Malti ter v čezmorskih državah in ozemljih, pridruženih državam članicam EU, ter odhajajo v države programa ali partnerske države v regiji 5 ali 14;
  • študenti in novi diplomanti z manj priložnostmi, ki se udeležijo kratkotrajne mobilnosti, ter
  • študenti in novi diplomanti, ki odhajajo v partnerske države, razen v partnerske države iz regij 5 in 14.

Potovalne razdalje[11]

V primeru standardnega potovanja

V primeru zelenega potovanja

Od 10 do 99 km:

23 EUR na udeleženca

 

Od 100 do 499 km:

180 EUR na udeleženca

210 EUR na udeleženca

Od 500 do 1 999 km:

275 EUR na udeleženca

320 EUR na udeleženca

Od 2 000 do 2 999 km:

360 EUR na udeleženca

410 EUR na udeleženca

Od 3 000 do 3 999 km:

530 EUR na udeleženca

610 EUR na udeleženca

Od 4 000 do 7 999 km:

820 EUR na udeleženca

 

8 000 km ali več:

1 500 EUR na udeleženca

 

Študenti in novi diplomanti, ki se odločijo za zeleno potovanje, bodo po potrebi prejeli dodatno individualno podporo za kritje stroškov za povratno pot za največ štiri dni potovanja.

Za mobilnost iz države programa v partnersko državo, razen v regiji 5 in 14, morajo študenti in novi diplomanti z manj priložnostmi prejeti podporo za potne stroške. Upravičenci se lahko odločijo, da podpore za potne stroške ne bodo zagotavljali nobenim drugim študentom in novim diplomantom, ki se udeležijo mobilnosti iz države programa v partnersko državo, razen v regiji 5 in 14.

(C) Nepovratna sredstva za mobilnost osebja

Osebje bo prejelo nepovratna sredstva EU, ki so namenjena kritju njihovih potnih stroškov in stroškov bivanja v tujini ter znašajo:

Proračunska kategorija

Upravičeni stroški in veljavna pravila

Znesek

Podpora za potne stroške

Prispevek za potne stroške udeležencev od njihovega kraja izvora do kraja izvajanja aktivnosti in nazaj.

Mehanizem financiranja: prispevek za stroške na enoto.

Pravilo dodelitve: glede na potovalno razdaljo na udeleženca. Prijavitelj mora navesti razdaljo med krajem izvora in krajem izvajanja aktivnosti[12], pri čemer uporabi kalkulator razdalje, ki ga podpira Evropska komisija[13].

Potovalna razdalja

Standardno potovanje

Zeleno potovanje

0–99 km

23 EUR

 

100–499 km

180 EUR

210 EUR

500–1 999 km

275 EUR

320 EUR

2 000–2 999 km

360 EUR

410 EUR

3 000–3 999 km

530 EUR

610 EUR

4 000–7 999 km

820 EUR

 

8 000 km ali več

1 500 EUR

 

Individualna podpora

Stroški, neposredno povezani z bivanjem udeležencev med aktivnostjo.

Mehanizem financiranja: prispevek za stroške na enoto.

Pravilo dodelitve: glede na trajanje bivanja na udeleženca (po potrebi vključno z enim dnem potovanja pred aktivnostjo in enim dnem potovanja po aktivnosti).

Osebje, ki se odloči za zeleno potovanje, bo po potrebi prejelo dodatno individualno podporo za kritje stroškov za povratno pot za največ štiri dni potovanja.

Do 14. dneva aktivnosti: znesek iz preglednice A1.1 na dan na udeleženca;

od 15. do 60. dneva aktivnosti: 70 % zneska iz preglednice A1.1 na dan na udeleženca.

Preglednica A – Individualna podpora (zneski v EUR na dan)

Zneski so odvisni od države gostiteljice. Ti zneski bodo opredeljeni v okviru najnižjih in najvišjih vrednosti, navedenih v spodnji preglednici. Nacionalne agencije bodo pri opredeljevanju zneskov, ki bodo veljali za upravičence v njihovi državi, v dogovoru z nacionalnimi organi upoštevale dve posebni merili:

  • razpoložljivost in višino sredstev iz drugih virov sofinanciranja s strani zasebnih ali javnih organov na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni za dopolnitev nepovratnih sredstev EU;
  • splošno raven povpraševanja osebja, ki namerava poučevati ali se usposabljati v tujini.

Za vse države gostiteljice je treba uporabiti enake odstotke v razponu. Za vse države gostiteljice ni mogoče uporabiti enakega zneska.

 

Osebje iz držav programa

Država gostiteljica

Najnižji–najvišji znesek (na dan)

 

A1.1

Norveška, Danska, Luksemburg, Islandija, Švedska, Irska, Finska, Lihtenštajn

Partnerske države iz regije 14

80–180

Nizozemska, Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Ciper, Grčija, Malta, Portugalska

Partnerske države iz regije 5

70–160

Slovenija, Estonija, Latvija, Hrvaška, Slovaška, Češka, Litva, Turčija, Madžarska, Poljska, Romunija, Bolgarija, Republika Severna Makedonija, Srbija

60–140

Partnerske države iz regij 1–4 in 6–13

180

Nacionalne agencije lahko za aktivnosti mobilnosti med državami programa in v partnerske države v regijah 5 in 14 zagotovijo določeno mero prilagodljivosti za visokošolske institucije, tako da na nacionalni ravni namesto točnih zneskov opredelijo najnižje in najvišje vrednosti. Ta odločitev bi morala biti utemeljena, na primer v državah, kjer je na voljo sofinanciranje na regionalni ali institucionalni ravni. Točni zneski bodo objavljeni na spletiščih posameznih nacionalnih agencij in visokošolskih institucij.

(D) Višina finančne podpore za študente in osebje, ki jo opredelijo visokošolske institucije in konzorciji za mobilnost

V vseh primerih se od visokošolskih institucij in konzorcijev za mobilnost zahteva, da pri opredeljevanju in/ali uporabi zneskov EU v svoji instituciji upoštevajo naslednja načela in merila:

  • ko institucije/konzorciji določijo višine mesečnih zneskov, ti ostanejo enaki za celotno obdobje trajanja projekta mobilnosti. Stopnje nepovratnih sredstev v okviru istega projekta ni mogoče zvišati ali znižati;
  • zneske je treba opredeliti in/ali uporabiti nepristransko in pregledno ob upoštevanju vseh načel in zgoraj navedene metodologije (tj. ob upoštevanju smeri mobilnosti in posebnih dodatnih sredstev);
  • vsi študenti, ki odhajajo v isto skupino držav na enako vrsto mobilnosti – študij ali prakso (razen študentov in novih diplomantov z manj priložnostmi ali iz najbolj oddaljenih držav programa, regij ter čezmorskih držav in ozemelj) –, morajo prejeti enak znesek nepovratnih sredstev.

(E) Kombinirani intenzivni programi

Proračunska kategorija

Upravičeni stroški in veljavna pravila

Znesek

Organizacijska podpora

Stroški, neposredno povezani z organizacijo intenzivnih programov (razen stroškov bivanja in potnih stroškov za udeležence).

Mehanizem financiranja: prispevek za stroške na enoto.

Pravilo dodelitve: glede na število udeležencev mobilnosti, pri čemer se ne upoštevajo učitelji/vodje usposabljanj, ki sodelujejo pri izvajanju programa.

Koordinatorska visokošolska institucija se za organizacijsko podporo prijavi v imenu skupine institucij, ki skupaj organizirajo intenzivni kombinirani program.

400 EUR na udeleženca, pri čemer mora biti udeležencev najmanj 15, sredstva pa prejme največ 20 udeležencev.

  1. https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/resources/documents/applicants/higher-education-charter_sl.

  2. https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/resources/documents/erasmus-charter-higher-education-2021-2027-guidelines_sl.

  3. Vsaka praksa študenta se bo štela za „prakso na področju digitalnih spretnosti“, kadar se praktikant udeleži ene ali več naslednjih aktivnosti: digitalno trženje (npr. upravljanje družbenih medijev, spletna analitika); digitalno grafično ali arhitekturno oblikovanje ali strojno projektiranje; razvoj aplikacij, programske opreme, skriptov ali spletišč; namestitev, vzdrževanje ter upravljanje sistemov in omrežij IT; kibernetska varnost; podatkovna analitika in rudarjenje ter vizualizacija podatkov; programiranje in krmiljenje robotov in aplikacij umetne inteligence. V to kategorijo ne spadajo splošna podpora uporabnikom, izpolnjevanje naročil, vnos podatkov ali pisarniška opravila.

  4. Podoktorski diplomiranci se lahko v 12 mesecih po zaključku študija udeležijo prakse na podlagi enakih zahtev kot vsi drugi novi diplomanti. V tistih državah, kjer se morajo diplomanti po zaključku študija vpisati v obvezno vojaško ali civilno služenje vojaškega roka, se obdobje upravičenosti novih diplomantov podaljša za obdobje tega služenja.

  5. Naslednje vrste organizacij niso upravičene do pridobitve statusa gostiteljice za mobilnost študentov za prakse:

    institucije in drugi organi EU, vključno s specializiranimi agencijami (izčrpen seznam je na voljo na spletišču http://europa.eu/european-union/about-eu/institutions-bodies_sl); organizacije, ki upravljajo programe EU, na primer nacionalne agencije Erasmus+ (da ne pride do morebitnega navzkrižja interesov in/ali dvojne dodelitve sredstev).

  6. V 12-mesečnem obdobju na cikel študija se upoštevajo pretekle izkušnje v okviru programa Erasmus+ in/ali štipendije programa Erasmus Mundus.

  7. V primeru enovitih študijskih programov, na primer študija medicine, lahko obdobja mobilnosti študentov trajajo največ 24 mesecev.

  8. V primeru satelitskih kampusov, ki so odvisni od matične institucije in nosilci iste ECHE, se za državo pošiljateljico šteje država, v kateri ima matična institucija sedež. Zato ni mogoče organizirati aktivnosti mobilnosti med satelitskimi kampusi in matično institucijo, ki so nosilci iste ECHE.

  9. Za tiste države, v katerih se morajo diplomanti po zaključku študija vpisati v obvezno vojaško ali civilno služenje vojaškega roka, se obdobje upravičenosti novih diplomantov podaljša za obdobje tega služenja.

  10. Partnerske države iz regij 5 in 14 so samo države gostiteljice.

  11. Glede na potovalno razdaljo na udeleženca. Potovalno razdaljo je treba izračunati s kalkulatorjem razdalje, ki ga podpira Evropska komisija (https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/resources/distance-calculator_sl). Razdaljo enosmerne poti je treba uporabiti za izračun zneska nepovratnih sredstev EU za kritje povratne poti.

  12. Na primer če oseba iz Madrida (Španija) sodeluje pri aktivnosti, ki se izvaja v Rimu (Italija), bo prijavitelj izračunal razdaljo od Madrida do Rima (1 365,28 km) in nato izbral ustrezen razpon razdalje (tj. od 500 do 1 999 km).    

  13. https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/resources/distance-calculator_sl.