Skip to main content

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport

Ta spletna stran še ne odraža vsebine Vodnika za prijavitelje Erasmus+ za leto 2022. Vendar lahko vodnik za leto 2022 prenesete v formatu PDF v izbranem jeziku, tako da kliknete gumb „Download“ na desni strani.

Partnerstva za sodelovanje

KAJ SO PARTNERSTVA ZA SODELOVANJE?

Ta ukrep omogoča sodelujočim organizacijam, da pridobijo izkušnje z mednarodnim sodelovanjem, okrepijo svoje zmogljivosti ter hkrati dosežejo visokokakovostne in inovativne rezultate. Glede na cilje projekta, vključene sodelujoče organizacije, pričakovani učinek ali druge elemente so lahko partnerstva za sodelovanje različnih velikosti in področja ter temu primerno prilagajajo svoje aktivnosti. Ocena kakovosti teh projektov bo sorazmerna s cilji sodelovanja in naravo vključenih organizacij.

Na podlagi te logike sta organizacijam ponujeni dve vrsti partnerstev za skupno delo, učenje in rast:

  • sodelovalna partnerstva in
  • manjša partnerstva.

Ti dve vrsti partnerstev sta podrobno predstavljeni v naslednjem poglavju. Informacije, ki jih vsebujeta poglavji, vam bodo pomagale pri izbiri vrste partnerstva, ki najbolje ustreza profilu in strukturi vaše organizacije in vašim projektnim idejam.

KATERE AKTIVNOSTI OBIČAJNO IZVAJAJO PARTNERSTVA ZA SODELOVANJE?

V življenjskem ciklu projekta lahko organizacije običajno izvedejo široko paleto aktivnosti. Od tradicionalnih aktivnosti do ustvarjalnejših in inovativnejših – organizacije imajo možnost, da izberejo najboljšo kombinacijo, ki prispeva k doseganju ciljev projekta glede na njegovo področje uporabe in sorazmerno z zmogljivostmi partnerstva. Na primer:

  • vodenje projektov: aktivnosti, potrebne za zagotavljanje ustreznega načrtovanja, izvajanja in nadaljnjega spremljanja projektov, vključno z nemotenim in učinkovitim sodelovanjem med projektnimi partnerji. V tej fazi aktivnosti običajno vključujejo organizacijske in administrativne naloge, virtualne sestanke partnerjev, pripravo komunikacijskega gradiva, pripravo in nadaljnje spremljanje udeležencev aktivnosti itd.;
  • aktivnosti izvajanja: lahko vključujejo dogodke mreženja, sestanke in delovna srečanja za izmenjavo praks in doseganje rezultatov. V te aktivnosti so lahko vključeni tudi osebje in učeči se (če njihova udeležba prispeva k doseganju ciljev projekta);
  • aktivnosti izmenjave in promocije: organizacija konferenc, sej in dogodkov, namenjenih izmenjavi, pojasnitvi in promociji rezultatov projekta v obliki oprijemljivih rezultatov, sklepov, dobrih praks ali v kakršni koli drugi obliki.

PRISPEVEK TEGA UKREPA K DOSEGANJU PREDNOSTNIH NALOG POLITIKE

Evropska komisija vsako leto določi skupne prednostne naloge in cilje, ki naj bi se dosegli na ravni programa Erasmus+ na različnih področjih izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Poleg razvoja zmogljivosti organizacij, vključenih v projekt, je zato namen partnerstev za sodelovanje z rezultati prispevati k uresničitvi prednostnih nalog.

Delo projektov mora biti zato umeščeno glede na eno ali več teh prednostnih nalog, prednostne naloge projektov pa morajo biti izbrane ob prijavi. Pri oblikovanju predlogov projektov je priporočljivo upoštevati tudi rezultate prejšnjih financiranih projektov, ki temeljijo na podobnih prednostnih nalogah, da se zagotovi usklajenost in prepreči podvajanje, ter postopno graditi na obstoječih rezultatih in prispevati k skupnemu razvoju različnih področij. Uporabne informacije o financiranih projektih so na voljo na platformi Erasmus+ za rezultate projektov: https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/projects_sl.

Poleg tega imajo nacionalne agencije programa Erasmus+ za boljše povezovanje evropskih prednostnih nalog s specifičnimi potrebami na nacionalni ravni možnost, da eno ali več teh evropskih prednostnih nalog opredelijo kot posebno ustrezne v nacionalnem kontekstu in tako organizacije spodbudijo, da se v zadevnem letu s svojimi prispevki osredotočijo na ta izbrana področja.

Leta 2021 morajo partnerstva za sodelovanje obravnavati eno ali več naslednjih prednostnih področij:

Prednostne naloge za vse sektorje programa Erasmus+

  • Vključevanje in raznolikost na vseh področjih izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa: program bo podpiral projekte, ki spodbujajo socialno vključevanje in so namenjeni izboljšanju navezovanja stikov z ljudmi z manj priložnostmi, vključno z invalidi in ljudmi z migrantskim ozadjem, ter ljudmi, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, in ljudmi, ki se soočajo s socialno-ekonomskimi težavami ali drugim morebitnim virom diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Ti projekti bodo pomagali odpraviti ovire, s katerimi se te skupine srečujejo pri dostopu do priložnosti, ki jih ponuja program, prispevali pa bodo tudi k ustvarjanju vključujočih okolij, ki spodbujajo pravičnost in enakost ter se odzivajo na potrebe širše skupnosti.
  • Okolje in boj proti podnebnim spremembam: namen programa je v vseh sektorjih podpirati ozaveščanje o okoljskih izzivih in izzivih, povezanih s podnebnimi spremembami. Prednost bodo imeli projekti, usmerjeni v razvijanje kompetenc v različnih sektorjih, pomembnih za trajnostnost, razvijanje zelenih strategij in metodologij sektorskih spretnosti, pa tudi v prihodnost usmerjenih učnih načrtov, ki bolje izpolnjujejo potrebe posameznikov. Program bo podpiral tudi preizkušanje inovativnih praks, da bi učeče se, osebje in mladinske delavce pripravil na prevzem vloge resničnih katalizatorjev sprememb (npr. varčevanje z viri, zmanjševanje porabe energije in potrate, nadomeščanje emisij ogljičnega odtisa, izbira trajnostne hrane in možnosti mobilnosti). Prednost bodo imeli tudi projekti, ki s pomočjo izobraževanja, usposabljanja, mladinskih in športnih aktivnosti omogočajo spremembe vedenja pri prednostnih izbirah posameznikov, navadah potrošnikov in načinu življenja, razvijajo kompetence izobraževalnega osebja in vodij izobraževanja na področju trajnostnosti ter podpirajo načrtovane pristope sodelujočih organizacij v zvezi z okoljsko trajnostnostjo.
  • Obravnavanje digitalne preobrazbe z razvojem digitalne pripravljenosti, odpornosti in zmogljivosti: program bo podpiral načrte za digitalno preobrazbo ustanov za primarno in sekundarno izobraževanje, poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU), visokošolsko izobraževanje in izobraževanje odraslih. Prednost bodo imeli projekti, katerih cilj je povečati zmogljivost in pripravljenost ustanov za upravljanje učinkovitega prehoda na digitalno izobraževanje. Program bo podpiral namensko uporabo digitalnih tehnologij v izobraževanju, usposabljanju, na področju mladine in v športu za poučevanje, učenje, ocenjevanje in sodelovanje. To vključuje razvoj digitalnih pedagoških pristopov in strokovnega znanja v zvezi z uporabo digitalnih orodij za učitelje, vključno z dostopnimi in podpornimi tehnologijami ter pripravo in inovativno uporabo digitalnih izobraževalnih vsebin. Poleg tega vključuje tudi razvoj digitalnih spretnosti in kompetenc vsega prebivalstva prek ustreznih programov in pobud. Posebna pozornost bo namenjena spodbujanju enakosti spolov ter odpravi razlik v zvezi z dostopom in uporabo s strani slabo zastopanih skupin. Poleg tega bo program podpiral uporabo evropskih okvirov za digitalne kompetence izobraževalnega osebja, državljanov in organizacij.
  • Skupne vrednote, državljanska angažiranost in sodelovanje: program bo podpiral aktivno državljanstvo in etiko pri vseživljenjskem učenju; spodbujal bo razvijanje socialnih in medkulturnih kompetenc, kritičnega razmišljanja ter medijske pismenosti. Prednost bo dana tudi projektom, ki ponujajo priložnosti za udeležbo ljudi v demokratičnem življenju ter socialno in državljansko udeleževanje v formalnih in tudi neformalnih učnih aktivnostih. Poudarek bo tudi na ozaveščanju o okviru Evropske unije in njegovem razumevanju, zlasti v zvezi s skupnimi vrednotami EU, načeli enotnosti in raznolikosti ter kulturno identiteto, kulturno ozaveščenostjo ter družbeno in zgodovinsko dediščino.

Poleg zgoraj navedenih splošnih prednostnih nalog bo v zadevnih sektorjih poudarek na naslednjih posebnih prednostnih nalogah.

SEKTORSKE PREDNOSTNE NALOGE

Na področju visokošolskega izobraževanja:

Prednost bodo imeli ukrepi, ključni za doseganje ciljev evropskega izobraževalnega prostora. Namen je podpirati sektor visokošolskega izobraževanja, da bo postal še bolj medsebojno povezan, inovativen, vključujoč in digitalen. V ta namen bo program spodbujal veliko tesnejše in interdisciplinarno sodelovanje med visokošolskimi institucijami, pa tudi z inovacijskimi ekosistemi v njihovi okolici, ter krepitev povezav med izobraževanjem, raziskavami in inovacijami. Poudarek bo zlasti na krepitvi vključevanja, mobilnosti, digitalizacije, vseživljenjskega učenja, zagotavljanja kakovosti in samodejnega prepoznavanja. Temeljni cilj je pospešiti preobrazbo visokošolskega izobraževanja po vsej Evropi, da bi se prihodnje generacije usposobile za soustvarjanje znanja za odporno, vključujočo in trajnostno družbo.

  • Spodbujanje medsebojno povezanih visokošolskih sistemov: program si bo prizadeval okrepiti strateško in strukturirano sodelovanje med visokošolskimi institucijami, in sicer s: (a) podporo za razvoj in preizkušanje različnih vrst modelov sodelovanja, vključno z virtualnim in kombiniranim sodelovanjem ter uporabo različnih digitalnih orodij in spletnih platform; (b) izboljšanjem mobilnosti z izvajanjem avtomatičnega vzajemnega priznavanja kvalifikacij in učnih izidov ter z vključevanjem mobilnosti v učne načrte; (c) podporo visokošolskim institucijam pri izvajanju bolonjskih načel in orodij za izboljšanje mobilnosti za vse.
  • Spodbujanje inovativnih praks učenja in poučevanja: za spopadanje z družbenimi izzivi prek podpore za: (a) razvoj učnih izidov in učnih načrtov, osredotočenih na študente, ki bolje izpolnjujejo učne potrebe študentov ter zmanjšujejo neskladja v spretnostih, hkrati pa so pomembni za trg dela in širšo družbo; (b) razvoj, preizkušanje in uvedba fleksibilnih učnih poti in modularnih oblik študijskih programov (izredni študij, študij prek spleta ali kombinirano učenje) ter ustreznih oblik ocenjevanja, vključno z razvojem spletnega ocenjevanja; (c) spodbujanje razsežnosti vseživljenjskega učenja v okviru visokošolskega izobraževanja, tudi z olajšanjem uvajanja, vrednotenja in priznavanja kratkih tečajev učenja, s katerimi se pridobijo mikrokvalifikacije; (d) izvajanje transdisciplinarnih pristopov in inovativnih pedagoških pristopov, kot so obrnjeno učenje, sodelovalno spletno mednarodno učenje in učenje, ki temelji na raziskovanju; (e) vključevanje trajnostnega razvoja v vse učne načrte za študente v vseh disciplinah in na vseh stopnjah.
  • Razvoj na področju STEM/STEAM v visokošolskem izobraževanju, zlasti udeležbe žensk na področju STEM:  ta prednostna naloga podpira razvoj in izvajanje visokošolskih učnih načrtov na področju STEM (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika), ki ustrezajo svojemu namenu, pri čemer upošteva pristop STEAM (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo, umetnost in matematika), spodbuja udeležbo žensk na študijskih področjih STEM, zlasti na področju inženirstva, IKT in naprednih digitalnih spretnosti, podpira razvoj programov usmerjanja in mentorstva za dijake in študente, zlasti za dekleta in ženske, da bi izbrali študijska področja in poklice na področju STEM in IKT, spodbuja prakse izobraževanja in usposabljanja, ki upoštevajo vidik spola, v izobraževanju na področju STEM ter odpravlja spolne stereotipe na področju STEM.
  • Nagrajevanje odličnosti pri učenju, poučevanju in razvoju spretnosti: prek (a) razvoja in izvajanja strategij in kulture kakovosti za nagrajevanje in spodbujanje odličnosti pri poučevanju, vključno s spletnim poučevanjem in poučevanjem prikrajšanih učečih se; (b) usposabljanja akademikov na področju inovativnih in/ali spletnih pedagoških pristopov, vključno s transdisciplinarnimi pristopi, oblikovanjem novih učnih načrtov ter metodami izvajanja in ocenjevanja, ki izobraževanje povezujejo z raziskavami in inovacijami, če je ustrezno; (c) spodbujanja podjetniškega, odprtega in inovativnega sektorja visokošolskega izobraževanja s spodbujanjem partnerstev na področju učenja in poučevanja s komercialnimi in nekomercialnimi organizacijami v zasebnem sektorju; (e) razvoja novih praks oblikovanja učnih načrtov na podlagi raziskav na področju izobraževanja in ustvarjalnosti.
  • Vzpostavljanje vključujočih visokošolskih sistemov: program bo spodbujal vključujoče pristope za aktivnosti mobilnosti in sodelovanja, kot so (a) večji dostop, udeležba in stopnja dokončanja izobraževanja pri ciljnih skupinah z manj priložnostmi; (b) aktivna podpora udeležencem vhodne mobilnosti v celotnem postopku iskanja nastanitve, tudi s sodelovanjem z ustreznimi deležniki za zagotavljanje ustreznih in cenovno dostopnih stanovanj; (c) podpora razvoju prilagodljivih poklicnih poti med izobraževanjem in raziskovanjem; (d) spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov v visokošolskih institucijah, na različnih študijskih področjih in na vodstvenih položajih; (e) spodbujanje državljanske angažiranosti s promoviranjem priložnostnega učenja in obšolskih aktivnosti ter priznavanjem prostovoljskega dela in dela v korist skupnosti pri študijskih rezultatih študentov.
  • Podpiranje digitalnih zmogljivosti v sektorju visokošolskega izobraževanja: prek (a) ukrepov, ki omogočajo izvajanje pobude za evropsko študentsko izkaznico z varnim elektronskim prenosom podatkov študentov med visokošolskimi institucijami ob popolnem spoštovanju varstva osebnih podatkov in po možnosti s povezovanjem z novim orodjem Europass; (b) razvoja digitalnih spretnosti in kompetenc študentov in osebja.

V šolskem izobraževanju bodo imeli prednost naslednji ukrepi:

  • odpravljanje prikrajšanosti pri učenju, zgodnjega opuščanja šolanja in slabega obvladovanja osnovnih znanj: cilj te prednostne naloge je pomagati omogočiti uspeh vsem učencem, zlasti tistim z manj priložnostmi. Prednostna naloga vključuje spremljanje, zgodnje prepoznavanje učencev, izpostavljenih tveganjem, preventivne pristope in pristope za zgodnje posredovanje za učence s težavami, spodbujanje pristopov, bolj osredotočenih na učence, spodbujanje dobrega počutja in duševnega zdravja učencev in učiteljev ter zaščito pred ustrahovanjem v šoli. Na ravni šol ta prednostna naloga podpira celovite pristope k poučevanju in učenju ter sodelovanje med vsemi akterji v šolah, pa tudi z družinami in drugimi zunanjimi deležniki. Nazadnje, na strateški ravni je poudarek na izboljšanju prehodov med različnimi stopnjami izobraževanja, izboljšanju ocenjevanja in razvoju močnih sistemov zagotavljanja kakovosti;
  • podpora učiteljem, ravnateljem in drugim učiteljskim poklicem: ta prednostna naloga podpira strokovne delavce, ki opravljajo učiteljske poklice (vključno z izobraževalci učiteljev), v vseh fazah njihove poklicne poti. Projekti v okviru te prednostne naloge so lahko usmerjeni v izboljšanje začetnega izobraževanja učiteljev, pa tudi njihovega stalnega poklicnega razvoja, zlasti z izboljšanjem okvira politike in konkretnih priložnosti za mobilnost učiteljev. Poleg tega je ta prednostna naloga osredotočena na povečanje privlačnosti in raznolikosti poklicnih poti učiteljev ter krepitev izbora, zaposlovanja in ocenjevanja za učiteljske poklice. Nazadnje lahko projekti tudi neposredno podpirajo razvoj močnejšega vodenja šol ter inovativnih metod poučevanja in ocenjevanja;
  • razvoj ključnih kompetenc: projekti v okviru te prednostne naloge bodo osredotočeni na spodbujanje medpredmetnega sodelovanja, uporabo inovativnih učnih pristopov, razvoj ustvarjalnosti, podporo učiteljem pri poučevanju, ki temelji na kompetencah, ter razvoj ocenjevanja in vrednotenja ključnih kompetenc;
  • spodbujanje celovitega pristopa k poučevanju in učenju jezikov: ta prednostna naloga vključuje projekte, ki podpirajo vključevanje jezikovne razsežnosti v učne načrte in si prizadevajo zagotoviti, da učenci do konca obveznega izobraževanja dosežejo ustrezne ravni znanja jezikov. Prizadevanja v okviru te prednostne naloge obsegajo tudi vključevanje uporabe novih tehnologij za učenje jezikov. Nazadnje prednostna naloga podpira projekte, ki lahko prispevajo k jezikovni ozaveščenosti šol in gradijo na vse večji jezikovni raznolikosti v šolah, na primer s spodbujanjem zgodnjega učenja jezikov in jezikovne ozaveščenosti ter razvojem možnosti dvojezičnega poučevanja (zlasti v obmejnih regijah in na območjih, kjer prebivalci uporabljajo več kot en jezik);
  • spodbujanje zanimanja in odličnosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) ter pristopa STEAM: ta prednostna naloga podpira projekte, ki spodbujajo pristop STEM k izobraževanju z interdisciplinarnim poučevanjem v kulturnem, okoljskem in gospodarskem okviru, okviru projektiranja in drugih okvirih. Vključuje razvoj in spodbujanje učinkovitih in inovativnih pedagoških pristopov in metod ocenjevanja. V tem okviru je posebej koristno razvijanje partnerstev med šolami, podjetji, visokošolskimi institucijami, raziskovalnimi ustanovami in širšo družbo. Na strateški ravni je prednostna naloga namenjena spodbujanju razvoja nacionalnih strategij na področju STEM;
  • razvoj visokokakovostnih sistemov vzgoje in izobraževanja v zgodnjem otroštvu: ta prednostna naloga je osredotočena na spodbujanje izvajanja okvira kakovosti EU za vzgojo in izobraževanje v zgodnjem otroštvu. Vključuje projekte, ki zagotavljajo podporo za začetni in nadaljnji poklicni razvoj osebja, ki sodeluje pri organizaciji, vodenju in zagotavljanju vzgoje in izobraževanja v zgodnjem otroštvu. Poleg tega prednostna naloga podpira tudi oblikovanje, preizkušanje in izvajanje strategij in praks za spodbujanje udeležbe vseh otrok, vključno z otroki z manj priložnostmi, v vzgoji in izobraževanju v zgodnjem otroštvu;
  • priznavanje učnih izidov za udeležence čezmejne učne mobilnosti: namen te prednostne naloge je pomagati pri izvajanju priporočila Sveta o avtomatičnem vzajemnem priznavanju v praksi. Podpira vključevanje čezmejne izmenjave razredov v šolske programe, krepitev zmogljivosti šol za organizacijo obdobij učenja v tujini za svoje učence in vzpostavljanje dolgoročnih partnerstev med šolami v različnih državah. Na strateški ravni je ta prednostna naloga namenjena večji vključenosti šolskih organov na vseh ravneh v prizadevanja za zagotovitev priznavanja, poleg tega podpira razvoj in izmenjavo orodij in praks za pripravo, spremljanje in priznavanje obdobij v tujini.

V (začetnem in nadaljnjem) poklicnem izobraževanju in usposabljanju bodo imeli prednost naslednji ukrepi:

  • prilagajanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja potrebam trga dela: to vključuje podporo razvoju programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU), ki ponujajo uravnoteženo kombinacijo poklicnih spretnosti in ustvarjajo možnosti za učenje na delovnem mestu, ki so dobro usklajene z vsemi gospodarskimi cikli, spreminjajočimi se delovnimi mesti in delovnimi metodami ter ključnimi kompetencami. Ta prednostna naloga spodbuja tudi razvoj učnih načrtov PIU, ponudb programov in kvalifikacij, ki se redno posodabljajo na podlagi podatkov o spretnostih. Projekti bodo ponudnike PIU podpirali pri prilagajanju njihove ponudbe usposabljanja spreminjajočim se potrebam po spretnostih, prehodu na zeleno gospodarstvo in digitalno tehnologijo ter gospodarskim ciklom;
  • povečanje prilagodljivosti možnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju: ta prednostna naloga podpira pobude, s katerimi se razvijajo prilagodljivi programi PIU, usmerjeni v dijake, in ki prispevajo k odpravi obstoječih vrzeli v dostopu delovno sposobnih odraslih do usposabljanja za uspešno obvladovanje prehodov na trgu dela. Projekti v okviru te prednostne naloge prispevajo tudi k razvoju programov nadaljnjega poklicnega usposabljanja, zasnovanih tako, da jih je mogoče prilagoditi trgu dela, pa tudi programov, ki omogočajo prenos, priznavanje in zbiranje učnih izidov, s katerimi se pridobijo nacionalne kvalifikacije;
  • prispevanje k inovacijam na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja: ta prednostna naloga podpira projekte, katerih glavni cilj je bistveno spremeniti način izvajanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja, tako da bolj ustreza sedanjim in prihodnjim potrebam gospodarstva in družbe. Te spremembe so lahko organizacijske (načrtovanje, financiranje, upravljanje človeških virov, spremljanje in komuniciranje). Lahko pa tudi obravnavajo procese poučevanja in učenja z razvojem in izvajanjem novih in ustreznejših pristopov k poučevanju in učenju. Te spremembe se lahko nanašajo na ekosistem ponudnikov PIU in način njihovega sodelovanja s partnerji, na primer prek razširjanja tehnologije in uporabnih raziskav, zagovorništva, mreženja in internacionalizacije. Usmerjene so lahko tudi v razvoj gradiv in storitev PIU (npr. razvoj spretnosti, uporabne raziskave in svetovanje) ter njihovo zagotavljanje zunanjim akterjem, kot so dijaki, podjetja in vlade;
  • povečanje privlačnosti PIU: prednost bodo imeli projekti, ki prispevajo k večji privlačnosti PIU na različnih ravneh. Primeri so projekti, ki si prizadevajo za lažje prehajanje med različnimi stopnjami izobraževanja, spodbujajo odprta in sodelovalna učna okolja, podpirajo poklicni razvoj učiteljev in vodij usposabljanj v PIU ali lajšajo priznavanje učnih izidov ter uporabo orodja Europass in drugih digitalnih storitev. Ta prednostna naloga podpira tudi projekte, ki oblikujejo dolgoročna partnerstva za vzpostavitev ali krepitev mednarodnih, nacionalnih, regionalnih in sektorskih tekmovanj v znanju in spretnostih. Učinek teh aktivnosti je mogoče optimizirati s tesnim sodelovanjem s podjetji, ponudniki PIU, gospodarskimi zbornicami in drugimi ustreznimi deležniki v različnih fazah cikla projekta;
  • izboljšanje zagotavljanja kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju: ta prednostna naloga je osredotočena na merjenje in izboljšanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja z razvojem nacionalnih sistemov zagotavljanja kakovosti za začetno in nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje v vseh učnih okoljih in vseh oblikah učenja, ki jih zagotavljajo javni in zasebni ponudniki. To vključuje zlasti vzpostavitev in preizkušanje ureditev za spremljanje diplomantov v skladu s priporočilom Sveta o spremljanju diplomantov in priporočilom o evropskem referenčnem okviru za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET)[1] ter proučevanje temeljnih poklicnih profilov EU in mikrokvalifikacij;
  • oblikovanje in izvajanje strategij internacionalizacije za ponudnike PIU: cilj te prednostne naloge je vzpostaviti podporne mehanizme in pogodbene okvire za spodbujanje kakovostne mobilnosti osebja in dijakov v PIU. Med posebno pomembnimi vidiki so avtomatično vzajemno priznavanje kvalifikacij in učnih izidov, pa tudi razvoj podpornih storitev za dijake v zvezi z mobilnostjo dijakov. Take storitve lahko vključujejo obveščanje, motiviranje in pripravo dijakov v PIU ter lajšanje njihovega socialnega vključevanja v državi gostiteljici, pa tudi krepitev njihove medkulturne zavesti in aktivnega državljanstva.

V izobraževanju odraslih bodo imeli prednost naslednji ukrepi:

  • izboljšanje razpoložljivosti visokokakovostnih priložnosti za učenje za odrasle: ta prednostna naloga zagotavlja podporo za oblikovanje in razvoj prilagodljivih ponudb učnih možnosti, prilagojenih učnim potrebam odraslih, na primer z razvojem digitalnih in kombiniranih učnih možnosti. Prednost imajo tudi projekti, ki obravnavajo vrednotenje spretnosti, pridobljenih s priložnostnim in neformalnim učenjem;
  • vzpostavljanje poti izpopolnjevanja, izboljšanje dostopnosti izobraževanja odraslih in povečanje udeležbe v njem: namen te prednostne naloge je spodbujati nove priložnosti za izobraževanje odraslih, zlasti za odrasle z nizko ravnjo spretnosti, znanja in kompetenc. Z ustvarjanjem novih poti izpopolnjevanja naj bi se učečim se odraslim omogočilo, da izboljšajo ključne kompetence in napredujejo pri doseganju višjih kvalifikacij. Dopolnilno delo, zajeto v tej prednostni nalogi, vključuje razvoj usmerjanja kot storitve, ki zagotavlja, da imajo odrasli skozi vse življenje dostop do ustreznega učenja, ter izboljšanje opredeljevanja in pregleda spretnosti, oblikovanje prilagojenih učnih možnosti in razvoj učinkovitih strategij doseganja, usmerjanja in motiviranja;
  • izboljšanje kompetenc izobraževalnega in drugega osebja v izobraževanju odraslih: prednost imajo zlasti projekti za razvoj kompetenc osebja, ki na splošno izboljšajo zagotavljanje, ciljno usmerjanje in učinkovitost izobraževanja odraslih. To vključuje oceno predhodnega znanja in spretnosti učečih se odraslih, boljše in bolj inovativne metode poučevanja ter krepitev podporne vloge izobraževalnega osebja v izobraževanju odraslih pri svetovanju učečim se v težkih učnih situacijah in njihovem motiviranju in usmerjanju;
  • izboljšanje zagotavljanja kakovosti v izobraževanju odraslih: ta prednostna naloga podpira razvoj boljših mehanizmov za zagotavljanje kakovosti politik in zagotavljanja izobraževanja odraslih. To vključuje zlasti razvoj in prenos metodologij spremljanja za merjenje učinkovitosti zagotavljanja izobraževanja odraslih in spremljanje napredka učečih se odraslih;
  • razvoj centrov za učenje, usmerjenih v prihodnost: namen te prednostne naloge je podpirati lokalna učna okolja, spodbujati socialno vključevanje, državljansko angažiranost in demokracijo ter vsem v skupnosti ponujati priložnosti za vseživljenjsko učenje na vseh področjih in jih pritegniti k njim, tudi z izkoriščanjem digitalnih tehnologij. Projekti bi lahko na primer spodbujali lokalne centre za učenje, knjižnice, civilno družbo in širšo skupnost (nevladne organizacije, lokalni organi, zdravstvo, kultura itd.) k sodelovanju, da bi skupaj motivirali odrasle vseh starosti ter jim omogočali, da se naučijo življenjskih veščin in ključnih kompetenc, ki jih potrebujejo, da bi bili odporni in sposobni se prilagajati glede na spremembe in negotovost;
  • promoviranje programa Erasmus+ med vsemi državljani in generacijami: prednost imajo projekti, ki ustvarjajo in spodbujajo priložnosti za izobraževanje in izmenjave izkušenj za starejše z namenom ustvarjanja in krepitve evropske identitete.

Na področju mladine:

Prednost bodo imeli ukrepi, ki prispevajo k osrednjim področjem strategije EU za mlade za obdobje 2019–2027: angažiranje, povezovanje in opolnomočenje mladih. Poseben poudarek bo na krepitvi medsektorskega sodelovanja, ki omogoča večje sinergije na različnih področjih ukrepov, pomembnih za mlade, spodbujanju udejstvovanja mladih v različnih obsegih in oblikah ter podpiranju aktivnega državljanstva mladih, zlasti tistih, ki jim grozi socialna izključenost. Med posebnimi prednostnimi nalogami na področju mladine so:

  • spodbujanje aktivnega državljanstva, samoiniciativnosti in podjetništva mladih, vključno s socialnim podjetništvom: namen te prednostne naloge je spodbujati aktivno državljanstvo med mladimi, zlasti s prostovoljstvom in solidarnostnimi dejanji, ter s tem okrepiti samoiniciativnost mladih, zlasti na socialnem področju, in podpirati njihove skupnosti. Projekti v okviru te prednostne naloge lahko spodbujajo tudi podjetništvo, ustvarjalno učenje in socialno podjetništvo med mladimi. Medkulturni dialog, poznavanje in prepoznavanje raznolikosti ter spodbujanje strpnosti so ključni za to prednostno nalogo;
  • povečanje kakovosti, inovacij in priznavanja mladinskega dela: namen te prednostne naloge je spodbujati priznavanje in vrednotenje mladinskega dela in priložnostnega in neformalnega učenja na vseh ravneh ter podpirati kakovosten razvoj in inovacije na področju mladinskega dela. To vključuje krepitev zmogljivosti mladinskih delavcev pri njihovem delu prek spleta in brez spletne povezave, podporo razvoju in izmenjavi metod za doseganje marginaliziranih mladih in preprečevanje rasizma in nestrpnosti med mladimi ter tveganja, priložnosti in posledice digitalizacije;
  • izboljšanje zaposljivosti mladih: cilj prednostne naloge je okrepiti ključne kompetence in osnovna znanja in spretnosti mladih. Mladinski sektor ima pomembno vlogo pri lajšanju prehoda mladih iz mladosti v odraslost, tudi s podporo pri njihovem vključevanju na trg dela. V središču te prednostne naloge so aktivnosti, osredotočene na vključevanje in zaposljivost mladih z manj priložnostmi (vključno z mladimi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo), pri čemer je poseben poudarek na mladih, ki jim grozi marginalizacija, in mladih z migrantskim ozadjem;
  • krepitev povezav med politiko, raziskavami in prakso: ta prednostna naloga obravnava potrebo po močnejših povezavah med politiko, raziskavami in prakso na področju mladine, da bi se zagotovili boljši dokazi o potrebah in olajšalo oblikovanje politike. Za to prednostno nalogo bodo pomembne aktivnosti za spodbujanje boljšega poznavanja položaja mladih in mladinskih politik v Evropi in drugod po svetu.

Na področju športa:

Prednost bodo imela partnerstva, ki prispevajo k izvajanju ključnih dokumentov politike, kot je delovni načrt EU za šport (2021–2024) ali priporočilo Sveta o zdravju koristnih telesnih dejavnostih. Med posebnimi prednostnimi nalogami na področju športa so:

  • spodbujanje udeležbe v športu in telesnih dejavnostih: projekti v okviru te prednostne naloge bodo osredotočeni predvsem na (a) izvajanje priporočila Sveta o zdravju koristnih telesnih dejavnostih, smernic EU o telesni dejavnosti in poziva iz Tartuja k zdravemu načinu življenja; (b) podporo izvajanju evropskih tednov športa; (c) spodbujanje športa in telesne dejavnosti kot orodja za zdravje ter (d) promocijo vseh aktivnosti, ki spodbujajo udejstvovanje v športu in telesni dejavnosti, vključno s tradicionalnim športom in igrami ter medgeneracijskim športom;
  • spodbujanje integritete in vrednot v športu: projekti v okviru te prednostne naloge bodo osredotočeni predvsem na (a) boj proti uživanju prepovedanih poživil; (b) boj proti vnaprejšnjim dogovorom o rezultatih tekmovanj in korupciji v športu; (c) izboljšanje dobrega upravljanja v športu in (d) spodbujanje pozitivnih vrednot v športu;
  • spodbujanje izobraževanja v športu in prek njega: projekti v okviru te prednostne naloge bodo osredotočeni predvsem na (a) podpiranje razvoja spretnosti v športu; (b) spodbujanje dvojne poklicne poti športnikov; (c) spodbujanje kakovosti treniranja in osebja; (d) uporabo mobilnosti kot orodja za izboljšanje kvalifikacij ter (e) spodbujanje zaposljivosti prek športa;
  • preprečevanje nasilja, rasizma, diskriminacije in nestrpnosti v športu ter boj proti nasilni radikalizaciji: projekti v okviru te prednostne naloge bodo osredotočeni predvsem na boj proti vedenju, ki lahko negativno vpliva na športno udejstvovanje in družbo na splošno. Projekti bodo prispevali k boju proti vsem oblikam diskriminacije in spodbujali enakost v športu, vključno z enakostjo spolov.
  1. UL C 417, 2.12.2020, str. 1.