Skip to main content
Erasmus+ home page Erasmus+ home page

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport
Search the guide

Pomembne značilnosti Programa Erasmus+

Posebej je treba opozoriti na naslednje značilnosti programa.

Spoštovanje vrednot EU

Pri izvajanju programa Erasmus+ in aktivnosti, ki se izvajajo v njegovem okviru, je treba spoštovati vrednote EU, tj. spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ob polnem upoštevanju vrednot in pravic, določenih v Pogodbah EU in Listini EU o temeljnih pravicah, zato jih morajo spoštovati tudi upravičenci programa.

V skladu s sporazumi o nepovratnih sredstvih se nepovratna sredstva upravičenca lahko odpovejo ali zmanjšajo, če se take določbe ne upoštevajo.

Zaščita, zdravje in varnost udeležencev

Zaščita, zdravje in varnost udeležencev, vključenih v projekte Erasmus+, so pomembna načela programa. Vsi udeleženci bi morali imeti priložnost, da v celoti izkoristijo možnosti za osebni in poklicni razvoj ter učenje, ki jih ponuja program Erasmus+. To bi bilo treba zagotoviti v varnem okolju, ki spoštuje in varuje pravice vseh ljudi, njihovo telesno in duševno celovitost ter njihovo duševno zdravje in dobro počutje.

Vsaka organizacija, ki sodeluje v programu, mora imeti vzpostavljene učinkovite postopke in ureditve za spodbujanje ter zagotavljanje varnosti, zaščite in nediskriminacije udeležencev v njenih aktivnostih. Mladoletne udeležence aktivnosti mobilnosti (učence, dijake, dijake v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, mlade) bi morali po potrebi spremljati odrasli. Ti bi morali zagotoviti ustrezno kakovost učnega dela mobilnosti ter zaščito in varnost mladoletnih udeležencev. 

Poleg tega morajo biti vsi učenci, dijaki, študenti, praktikanti, vajenci, učeči se odrasli, mladi in osebje, vključeni v aktivnosti mobilnosti v okviru vseh ključnih ukrepov programa Erasmus+, zavarovani za tveganja, povezana z njihovo udeležbo v teh aktivnostih. Program prepušča iskanje najustreznejše zavarovalne police organizatorjem projekta glede na vrsto projekta, ki se izvaja, in oblike zavarovanj, ki so na voljo na nacionalni ravni. Poleg tega ni treba pridobiti zavarovanja za določen projekt, če so udeleženci že zavarovani z obstoječo zavarovalno polico organizatorjev projekta.

V vsakem primeru morajo biti zajeta naslednja področja:

  • po potrebi potovalno zavarovanje (vključno s poškodbo in izgubo prtljage);
  • odgovornost do tretjih oseb (po potrebi vključno s poklicno odgovornostjo ali zavarovanjem za odgovornost);
  • nesreče in hude bolezni (vključno s trajno ali začasno nezmožnostjo za delo);
  • smrt (vključno z repatriacijo v primeru projektov, ki se izvajajo v tujini).

Kadar je to ustrezno, je zelo priporočljivo, da imajo udeleženci v transnacionalnih aktivnostih evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. To je brezplačna kartica, ki omogoča dostop do nujno potrebnega javnega zdravstvenega varstva med začasnim bivanjem v kateri koli od 27 držav EU, na Islandiji, v Lihtenštajnu in na Norveškem, pod enakimi pogoji in z enakimi stroški (v nekaterih državah brezplačno), kot veljajo za ljudi, zavarovane v tej državi. Več informacij o kartici in postopku pridobitve je na voljo na spletišču http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=559&langId=sl.

Če so v projekt vključeni mladi, mlajši od 18 let, se od sodelujočih organizacij zahteva, da pridobijo predhodno dovoljenje za udeležbo od njihovih staršev ali skrbnikov.

Večjezičnost

Večjezičnost je eden od temeljev evropskega projekta in močan simbol prizadevanja EU za združenost v raznolikosti. Znanje tujih jezikov je ena od pomembnih spretnosti, ki bodo pripomogle k temu, da bodo ljudje bolje pripravljeni na trg dela in da bodo čim bolj izkoristili razpoložljive priložnosti. EU je opredelila cilj, da bi moral vsak državljan imeti priložnost, da se že od mladih let uči vsaj dva tuja jezika.

Spodbujanje učenja jezikov in jezikovne raznolikosti je eden od posebnih ciljev programa. Pomanjkanje znanja jezikov je ena od glavnih ovir za udeležbo v evropskih programih na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine. Cilj uvedenih priložnosti, ki ponujajo jezikovno podporo, je povečati učinkovitost in uspešnost mobilnosti, izboljšati uspešnost učenja in s tem prispevati k posebnemu cilju programa.

V okviru programa bo udeležencem aktivnosti mobilnosti na voljo podpora pri učenju jezikov. Ta podpora bo na voljo predvsem prek platforme za spletno jezikovno podporo Erasmus+, ki bo po potrebi prilagojena posameznim sektorjem, saj ima e-učenje jezikov prednosti v smislu dostopa in prilagodljivosti. Spletna jezikovna podpora Erasmus+ bo udeležencem omogočila, da ocenijo, vadijo in izboljšajo znanje jezikov. Poleg spletne jezikovne podpore se lahko za podporo potrebam določenih ciljnih skupin po učenju jezikov ponudijo tudi druge oblike jezikovne podpore, na primer uporaba znakovnega jezika ali Braillove pisave, ki se lahko financirajo s posebno kategorijo finančne podpore za vključevanje.

V okviru projektov sodelovanja se bosta spodbujala tudi poučevanje in učenje jezikov. Inovativnost in dobre prakse, ki naj bi spodbujale znanje jezikov, lahko na primer vključujejo metode poučevanja in ocenjevanja, razvoj pedagoškega gradiva, raziskave, računalniško podprto učenje jezikov in podjetniške podvige z uporabo tujih jezikov.

Evropska komisija je uvedla Evropsko Jezikovno Priznanje (ELL) za priznavanje kakovosti, podporo izmenjavi rezultatov odličnih projektov na področju večjezičnosti in spodbujanje javnega interesa za učenje jezikov. Nacionalne agencije bodo evropsko jezikovno priznanje vsako leto ali vsaki dve leti podelile organizacijam za izobraževanje in usposabljanje, ki so projekt Erasmus+, ki ga je odobrila nacionalna agencija, zaključile z izjemnimi rezultati na področju učenja in poučevanja jezikov. Poleg projektov Erasmus+, med katerimi lahko izbira nacionalna agencija, lahko ta odloči tudi, da evropsko jezikovno priznanje podeli drugim pobudam s celovitimi, vključujočimi ali inovativnimi pristopi k poučevanju in učenju jezikov.

Mednarodna razsežnost

Program Erasmus+ vključuje močno mednarodno razsežnost (tj. sodelovanje s tretjimi državami, ki niso pridružene programu) na področju aktivnosti mobilnosti, sodelovanja in dialoga o politikah. Podpira evropske organizacije pri spoprijemanju z globalnimi izzivi, ki jih prinašajo globalizacija, podnebne spremembe in digitalizacija, zlasti s krepitvijo mednarodne mobilnosti in sodelovanja s tretjimi državami, ter pri krepitvi vloge Evropske unije kot globalnega akterja. Krepi družbene povezave z mobilnostjo, izmenjavami in krepitvijo zmogljivosti, spodbujanjem družbene odpornosti, človekovega razvoja, zaposljivosti, dejavne udeležbe in zagotavljanjem rednih kanalov za sodelovanje med ljudmi s spodbujanjem vrednot, načel in interesov v okviru skupnih prednostnih nalog. Dejavnosti so odgovor na izzive, povezane s kakovostjo, modernizacijo in zaposljivostjo, in sicer z večjo ustreznostjo in odzivnostjo izobraževanja za zeleno in trajnostno socialno-ekonomsko okrevanje, rast in blaginjo v tretjih državah, ki niso pridružene programu, ter prispevajo k človeškemu in institucionalnemu razvoju, digitalnemu prehodu, rasti in delovnim mestom, dobremu upravljanju ter miru in varnosti. Angažiranje mladih v tretjih državah, ki niso pridružene programu, je ključni element v procesu vzpostavljanja družb, ki so odpornejše ter temeljijo na medsebojnem zaupanju in medkulturnem razumevanju.

Priznavanje in potrjevanje spretnosti in kvalifikacij

Erasmus+ v zvezi s kompetencami, spretnostmi in kvalifikacijami podpira orodja EU za preglednost in priznavanje – zlasti Europass (vključno z evropskimi digitalnimi potrdili za učenje), Youthpass, evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK), evropska klasifikacija spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO), evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS), evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET), evropski register za zagotavljanje kakovosti (EQAR), Evropsko združenje za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (ENQA) – ter mreže na področju izobraževanja in usposabljanja na ravni EU, ki podpirajo ta orodja, zlasti nacionalne informacijske centre za priznavanje visokošolskih diplom (NARIC), mreže Euroguidance, nacionalne centre Europass in nacionalne koordinacijske točke EOK. Skupni namen teh orodij je zagotoviti lažje priznavanje in boljše razumevanje kompetenc, spretnosti in kvalifikacij znotraj in zunaj nacionalnih meja, v vseh podsistemih izobraževanja in usposabljanja ter vseh sektorjih na trgu dela, ne glede na to, ali so bile pridobljene s formalnim izobraževanjem in usposabljanjem ali drugimi učnimi izkušnjami (npr. delovnimi izkušnjami, prostovoljstvom, spletnim učenjem).

Za izpolnitev teh ciljev morajo biti razpoložljiva orodja sposobna se prilagoditi novim pojavom, na primer internacionalizaciji izobraževanja in usposabljanja ter vse večji razširjenosti digitalnega učenja in digitalnega potrjevanja, ter podpirati ustvarjanje fleksibilnih učnih poti v skladu s potrebami in cilji učečih se. Orodja bi morala izboljšati tudi čezmejno primerljivost in prenosljivost spretnosti, kompetenc in kvalifikacij, kar bi učečim se in delavcem omogočilo prosto gibanje za namene učenja ali zaposlovanja.

Izvajanje in nadaljnji razvoj teh orodij usmerja več dokumentov politike, ki so že dolgo v uporabi, vključno s Priporočilom Sveta z dne 22. maja 2017 o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, Sklepom (EU) 2018/646 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. aprila 2018 o skupnem okviru za zagotavljanje boljših storitev za znanja in spretnosti ter kvalifikacije (Europass) in Priporočilom Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja. Poleg teh dokumentov horizontalne politike so tematske strategije1 , kot sta Youthpass in evropska strategija usposabljanja (European Training Strategy – ETS) na področju mladine, namenjene zagotavljanju dodatne podpore razvoju na teh področjih.

Obveščanje o projektih in njihovih rezultatih za povečanje učinka

Obveščanje o projektih in njihovih rezultatih je ključno za zagotovitev učinkov na različnih ravneh. Glede na ukrep morajo prijavitelji, ki oddajo vlogo za dodelitev sredstev v okviru programa Erasmus+, načrtovati svoje aktivnosti obveščanja, namenjene razširjanju informacij o svojem projektu in rezultatih v življenjskem ciklu projekta in po njem. Vloge projektov bodo ocenjene na podlagi ustreznih meril, da se zagotovi, da so ti vidiki zajeti. Raven in intenzivnost aktivnosti obveščanja in razširjanja bi morali biti sorazmerni s cilji in področjem uporabe različnih ukrepov programa Erasmus+. Upravičenci do sredstev programa Erasmus+ bodo morali upoštevati smernice za korporativno komuniciranje za upravičence projektov, ki jih je pripravila Evropska komisija, ter kvalitativno in kvantitativno spremljati in ocenjevati uspešnost svojih komunikacijskih dejavnosti.

Kot je navedeno v smernicah za korporativno komuniciranje, morajo upravičenci pri vseh aktivnostih in proizvodih obveščanja in razširjanja, kot so dogodki, spletišča, vizualna gradiva in publikacije, jasno navesti podporo Evropske unije. Zlasti morajo zagotoviti, da je znak Evropske unije vključen v vsa informativna gradiva in da je v skladu z določbami sporazuma dodelitvi nepovratnih sredstev ali sklepa o nepovratnih sredstvih2 . Nepovratna sredstva upravičenca se lahko zmanjšajo, če se take določbe ne upoštevajo.

Upravičenci oblikujejo strategijo komuniciranja in načrt obveščanja, pri čemer upoštevajo naslednje dejavnike:

  • cilje obveščanja: prijavitelji bi morali opredeliti, kaj želijo doseči s posebnimi aktivnostmi obveščanja, tj. ozaveščati, spodbujati družbene vrednote, razvijati nova partnerstva za prihodnost ali vplivati na politike in prakse; 
  • občinstvo ali ciljno skupino: prijavitelji morajo opredeliti ljudi, ki jih želijo doseči in ki bi lahko uporabljali rezultate projekta. Občinstvo ali ciljno skupino bi bilo treba opredeliti čim bolj natančno. To so lahko splošna javnost, posebni deležniki, strokovnjaki in druge zainteresirane strani, nosilci odločanja, mediji itd.;
  • kanale in aktivnosti za doseganje ciljnega občinstva: prijavitelji morajo izbrati kanale in aktivnosti, ki so najučinkovitejši in najprimernejši za izpolnitev potreb njihovih izbranih ciljnih skupin, na primer družbene medije, dogodke, publikacije;
  • rezultate projekta (izložke in izide), kot so vodnik po dobri praksi, praktično orodje ali proizvod, raziskovalno poročilo o študiji, informacije o tem, kakšno znanje in spretnosti so bili pridobljeni itd. Rezultate bi bilo treba deliti ali promovirati tudi prek platforme Erasmus+ za rezultate projektov (https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/projects_sl);
  • časovno razporeditev: prijavitelji morajo učinkovito načrtovati, kdaj bodo potekale različne aktivnosti (povezati jih morajo z delovnim načrtom/mejniki), se dogovoriti o realnih ciljih in zagotoviti prilagodljivost glede na napredek projekta, spremembo potreb ciljnega občinstva ali skupine ter razvoj politike in postopka;
  • ključne kazalnike smotrnosti: kazalniki smotrnosti so dragoceno orodje za upravljanje pri spremljanju napredka (in po potrebi omogočajo prilagoditve) med izvajanjem aktivnosti obveščanja in razširjanja ter ocenjevanje stopnje uspešnosti pri doseganju njihovih ciljev. Ključni kazalniki smotrnosti bi morali biti skladni s kazalniki mreže komuniciranja3 .

Zahteva glede prostega dostopa do učnih Gradiv v Okviru Programa Erasmus+

Erasmus+ spodbuja prosti dostop do rezultatov projektov, s čimer podpira učenje, poučevanje, usposabljanje in mladinsko delo. Upravičenci programa Erasmus+ morajo zlasti vse učne vire in orodja, ki nastanejo v okviru podprtih projektov (dokumenti, nosilci podatkov, programska oprema ali druga gradiva), dati prosto na voljo javnosti z odprtimi licencami. Gradiva bi morala biti zlahka dostopna in bi jih moralo biti mogoče pridobiti brez stroškov ali omejitev, odprta licenca pa mora javnosti omogočati uporabo, ponovno uporabo, prilagajanje in deljenje virov. Taka gradiva se imenujejo prosto dostopni učni viri (PDUV). V ta namen bi bilo treba vire naložiti v uredljivi digitalni obliki in na primerno in prosto dostopno platformo. Program Erasmus+ upravičence spodbuja k uporabi čim bolj odprtih licenc4 , vendar lahko upravičenci izberejo licence, ki določajo nekatere omejitve, na primer omejujejo komercialno rabo s strani tretjih oseb ali tretje osebe zavezujejo k uporabi iste licence pri izvedenih delih, če je to primerno za naravo projekta in vrsto zadevnega gradiva ter če so javnosti še vedno omogočeni uporaba, ponovna uporaba, prilagajanje in deljenje vira. Zahteva po prostem dostopu je obvezna in ne posega v pravice intelektualne lastnine upravičencev do nepovratnih sredstev.

Prosti dostop do raziskav in Podatkov v Okviru Programa Erasmus+

Erasmus+ upravičence spodbuja k objavi rezultatov raziskav, ki so prosto dostopni, tj. brez stroškov in drugih omejitev dostopa za uporabnike. Upravičence se prav tako spodbuja, da pri rezultatih raziskav uporabljajo odprte licence. Kadar je mogoče, bi morali biti podatki, zbrani prek projektov, objavljeni kot „odprti podatki“, tj. z odprto licenco, v primerni obliki in na primerni odprti podatkovni platformi.