Skip to main content

Erasmus+

EU programme for education, training, youth and sport
Search the guide

Ključni Ukrep 2: Sodelovanje med organizacijami in institucijami

Ta ključni ukrep podpira:

  • partnerstva za sodelovanje, vključno s sodelovalnimi partnerstvi in manjšimi partnerstvi;
  • partnerstva za odličnost, vključno s centri poklicne odličnosti in ukrepom Erasmus Mundus;
  • partnerstva za inovacije, vključno s koalicijami in v prihodnost usmerjenimi projekti;
  • projekti krepitve zmogljivosti na področjih terciarnega izobraževanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja, mladine in športa;
  • neprofitne evropske športne prireditve.

Aktivnosti, ki jih podpira ta ključni ukrep, bodo predvidoma pomembno prispevale k prednostnim nalogam programa ter pozitivno in dolgoročno vplivale na sodelujoče organizacije, na sisteme politik, v katere so ti ukrepi umeščeni, ter na organizacije in osebe, ki so posredno ali neposredno vključene v organizirane aktivnosti.

Pričakovani rezultati tega ključnega ukrepa so razvoj, prenos in/ali izvajanje inovativnih praks na organizacijski, lokalni, regionalni, nacionalni ali evropski ravni.

Glede na obravnavano področje in vrsto prijavitelja te ukrepe upravljajo nacionalne agencije ali Evropska izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA). Vse podrobnosti o tem, kdo se lahko prijavi in kje, so navedene v naslednjih oddelkih.

Na podlagi projektov, ki jih podpira ta ključni ukrep, se za sodelujoče organizacije pričakujejo naslednji rezultati:

  • inovativni pristopi za obravnavanje njihovih ciljnih skupin, na primer z zagotavljanjem: privlačnejših programov izobraževanja in usposabljanja, ki so v skladu s potrebami in pričakovanji posameznikov; uporabe sodelovalnih pristopov in digitalnih metodologij; novih ali izboljšanih procesov priznavanja in vrednotenja kompetenc; učinkovitejših aktivnosti v korist lokalnih skupnosti; novih ali izboljšanih praks za izpolnjevanje potreb ciljnih skupin z manj priložnostmi ter obravnavanja razlik v učnih izidih, povezanih z geografskimi in socialno-ekonomskimi razlikami; novih pristopov za obravnavanje družbene, etnične, jezikovne in kulturne raznolikosti; novih pristopov za boljšo podporo konkurenčnosti in zaposlovanju, zlasti na regionalni in lokalni ravni; priznavanja odličnosti pri učenju in poučevanju jezikov z evropskim jezikovnim priznanjem;
  • sodobnejše, bolj dinamično, predano in strokovno okolje v organizaciji: pripravljenost za vključevanje dobrih praks in novih metod, vključno z digitalnimi zmogljivostmi, v vsakodnevne aktivnosti; odprtost do sinergij z organizacijami, ki so aktivne na drugih področjih ali v drugih socialno-ekonomskih sektorjih; strateško načrtovanje poklicnega razvoja osebja v skladu s potrebami posameznikov in cilji organizacije;
  • večja zmogljivost in strokovnost za delovanje na ravni EU/mednarodni ravni: boljše kompetence upravljanja in strategije internacionalizacije; okrepljeno sodelovanje s partnerji iz drugih držav, drugih področij izobraževanja in usposabljanja ter mladinskega sektorja in/ali drugih socialno-ekonomskih sektorjev; več dodeljenih finančnih sredstev (razen sredstev EU) za organizacijo projektov EU/mednarodnih projektov na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine; večja kakovost pri pripravi, izvajanju, spremljanju in nadaljnjem spremljanju projektov EU/mednarodnih projektov;
  • okrepitev znanja in ozaveščenosti o športu in telesni dejavnosti;
  • večja ozaveščenost o vlogi športa pri spodbujanju socialnega vključevanja, enakih možnosti in zdravega življenjskega sloga.

Projekti, ki bodo financirani v okviru tega ključnega ukrepa, bodo verjetno imeli pozitivne učinke tudi na osebe, posredno ali neposredno vključene v aktivnosti; primeri takih pozitivnih učinkov pa so:

  • večja samoiniciativnost in podjetnost;
  • boljše znanje tujih jezikov;
  • višja raven digitalne usposobljenosti;
  • boljše razumevanje vseh vrst raznolikosti, na primer družbene, etnične, jezikovne, spolne in kulturne raznolikosti, in različnih sposobnosti ter odzivanje nanje;
  • višje ravni spretnosti za zaposljivost in ustanavljanje novih podjetij (vključno s socialnim podjetništvom);
  • aktivnejša udeležba v družbi;
  • pozitivnejši odnos do evropskega projekta in vrednot EU;
  • boljše razumevanje in priznavanje spretnosti in kvalifikacij v Evropi in zunaj nje;
  • boljše kompetence, povezane s poklicnimi profili (poučevanje, usposabljanje, mladinsko delo, športno treniranje itd.);
  • boljše razumevanje praks, politik in sistemov na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa v vseh državah;
  • boljše razumevanje medsebojnih povezav med formalnim in neformalnim izobraževanjem, poklicnim usposabljanjem, drugimi oblikami učenja oziroma trgom dela;
  • več priložnosti za poklicni razvoj;
  • večja motivacija in zadovoljstvo pri vsakodnevnem delu;
  • pogostejše športno udejstvovanje in telesna dejavnost.

Na sistemski ravni naj bi ti projekti spodbudili posodobitev in okrepili odzivanje sistema izobraževanja in usposabljanja ter mladinskih politik na glavne izzive današnjega sveta: okoljsko trajnostnost, digitalno preobrazbo, zaposlovanje, gospodarsko stabilnost in rast, pa tudi na potrebo po spodbujanju družbene, državljanske in medkulturne kompetence, medkulturnega dialoga, demokratičnih vrednot in temeljnih pravic, socialne vključenosti, duševnega zdravja in dobrega počutja, nediskriminacije in aktivnega državljanstva, kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti.

Pričakovani učinki tega ključnega ukrepa so torej:

  • večja kakovost izobraževanja in usposabljanja ter praks na področju mladinskega dela in športa v Evropi in zunaj nje: združevanje višjih ravni odličnosti in privlačnosti z več priložnostmi za vse;
  • večja usklajenost sistemov na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine s potrebami trga dela in priložnostmi, ki jih ta ponuja, ter tesnejše povezave z gospodarstvom in skupnostjo;
  • izboljšano zagotavljanje in ocenjevanje osnovnih in prečnih spretnosti, zlasti: podjetništva, družbenih, državljanskih, medkulturnih in jezikovnih kompetenc, kritičnega razmišljanja, digitalnih spretnosti in medijske pismenosti;
  • večje sinergije in boljše povezave ter izboljšan prehod med različnimi področji izobraževanja, usposabljanja in mladine na nacionalni ravni z boljšo uporabo evropskih referenčnih orodij za priznavanje, vrednotenje in preglednost kompetenc in kvalifikacij;
  • večja uporaba učnih izidov pri opisovanju in opredeljevanju kvalifikacij, delov kvalifikacij in učnih načrtov za podporo poučevanju, učenju in ocenjevanju;
  • večja ozaveščenost o družbeni raznolikosti in odprtost do nje ter večja vključenost in dostopnost sistemov in možnosti izobraževanja;
  • novo in okrepljeno medregionalno in transnacionalno sodelovanje javnih organov na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine;
  • bolj strateška in celostna uporaba IKT ter prosto dostopnih učnih virov (PDUV) v sistemih na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine;
  • večja motivacija za učenje jezikov z inovativnimi metodami poučevanja ali boljšo povezanostjo s praktično uporabo znanja jezikov, ki ga zahteva trg dela;
  • okrepljena interakcija med prakso, raziskovanjem in politiko;
  • večja udeležba v športu in telesni dejavnosti kot sredstvu za zdravje in dobro počutje;
  • okrepljeno znanje o tem, kako se spopadati s čezmejnimi dejavniki, ki ogrožajo integriteto športa, kot so uživanje prepovedanih poživil, vnaprejšnji dogovori o rezultatih tekmovanj in nasilje ter vse oblike nestrpnosti in diskriminacije; boljše podpiranje dobrega upravljanja v športu in dvojnih poklicnih poti športnikov;
  • večje priznavanje prostovoljnih dejavnosti v športu;
  • večja mobilnost prostovoljcev, trenerjev, menedžerjev in osebja neprofitnih športnih organizacij;
  • obsežnejše socialno vključevanje in enake možnosti v športu.